Naročnina mesečne 15 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-deljaka izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniltro je v Kopitarjevi ni. b/lil WENEC Telefoni nrednHtrat dnevna slniba 2090 — note« 199«, 2994 ia 2090 Izhaja тик dan zjutraj. ček. račun: Ljubljana št. 10.650 m Ш.^Ч za inserate; Sarajevo Stv. 7565. Zagreb itv VM)11, Praga-Dunaj 24.79' Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2993 ponedeljka ia dnem po prazniku 2ena in intelektualizem go, Lepo zadoščenje doživljajo danes stare ibornice ženske misli. Mlade, šolane žene, 1 so bile mirno zasedle, po prejšnjih ženskih rodovih trdo in z velikimi žrtvami pri-borjene postojanke, niso bile hotele o zen-ekem gibanju, o feminizmu ničesar slišati. Rekle so, da je to sanje premagano stališče, ▼eterajnarstvo^ danes da je ob sebi um-ljivo, da ima ženska pravico do znanstvene izobrazbe ln vseh intelektualnih poklicev. Niso se pa še dobro ogreli stolci, ko so se začeli iznenada navarno majati in so marsikatero stresli na tla, za bodoče se pa^ obeta, da bodo ti stolci v obče zopet pridržani le moškim. Zdaj so mnoge teh žena čea noč postale feministinje in se zatekle pod prapor ženskega gibanja; zdaj čutijo na lastni koži, kako zelo je to gibanje potrebno, sodobno, kako zelo so še vedno v nevarnosti vse dosedanje ženske pridobitve. Veselje nad temi izpreobrnjenkami pa nikakor ni neskaljeno. Pokazalo se je namreč, da so te žene, ki niso imele nobenih stikov z ženskim gibanjem, zašle na kriva pota, ki jih pravi, resni feminizem nikoli ni osvajal. Najvidnejše ženske voditeljice so bile in so še povsodi večinoma poročene žene in matere, ki jim je naravni poklic žene v družini nedotekljiv temelj vsega naravnega reda in višek njenega življenja. Tem ženam je docela tuje mrzlo, skrajno egoistično mišljenje, ki ga izražajo tele besede neke mlade intelektualke: »Nisem študirala zato, da bi se ubijala s »pamži« in gospodinjstvom; intelektualka sem in kot taka hočem živeti.« Žensko gibanje je zahtevalo za žene pravico do svobodne samoodločbe o lastnem življenju, pravico do samostojnosti, toda nikdar v tem zmislu, da bi se hotela žena osvoboditi naravnih dolžnosti in odgovornosti nasproti nravnim zakonom, nasproti splošnosti. Prirastek na intelektualkah takega mišljenja more žensko gibanje le diskreditirati in dati novega maha pri-nadevanju, da se žene znova popolnoma za-sužnijo in šiloma primorajo nazaj v položaj zgolj spolnih bitij. Popolno izenačenje žene z možem v poklicnem življenju ima v programu ruski boljševizem. V ta namen sovjetska država omogoča ženi, da se reši posledic spolnega občevanja kolikorkrat in kadarkoli hoče na državne stroške; uredila ji je otroška oskr-bovališča in domove, kamor more oddati otroka, če že mora roditi, a noče otroka sama oskrbovati; uredila ji je tudi sijajne klube in menze. da ji ne bi bilo treba nositi bremen gospodinjstva. A zakaj sovjetska država tako pospešuje skrajno, protina-ravno žensko emancipacijo? Iz respekta pred ženskim intelektom, iz vere v višjo ceno njenega intelektualnega, političnega ali ročnega dela od njenih naravnih nalog in sposobnosti? Kaj še! Boljševizem je le na tem, da ubije družino, ki se odteza ko-lektivistični, čredni vzgoji in nadzorstvu in v ta namen skuša — mimo drugih sredstev — odtujiti ženo družini, jo odtrgati od nje. Kako majhno ceno pa ima žena inače v boljševiških očeh, jarko osvetljuje dejstvo, da v zgornjih nadstropjih sovjetske hierarhije, tako v zveznih ministrstvih, osrednjih odborih, osrednji kontrolni komisiji in v strankinem vodstvu ni niti ene ženske! Žene, ki se iz gole sebičnosti odtegujejo svojim naravnim dolžnostim in se poročajo zgolj zato, da se morejo pod zakonskim plaščem spolno izživljati, stoje še niže nego materialistični boljševizem, ki v svojih ciljih vendarle meri na splošni blagor, čeprav zmotno zamišljen, v praksi pa zakon z otroci in pravo družinsko življenje po stari tradiciji visoko ceni in spoštuje. Te žene, ki mislijo edinole nase in svojo udobnost, so zašle daleč s poti, po katerih se je iz vseh početkov usmerilo žensko gibanje in prav posebno katoliško žensko gibanje.^ Izneverile so se naravnemu poslanstvu žene in izdajstvo nad Stvamikovo zamislijo vesolja, to izdajstvo nad življenjem samim bi moralo imeti za posledico, če bi se mu pridružilo vse ženstvo, popolno anarhijo v družbi in njen pogin. Saj tega si te intelektualke menda vendarle ne domišljajo, da gre njim in samo njim ta privilegij _ v družbi, da smejo živeti zgolj sebi, da njim ni treba služIti skupnosti, marvoč mora le skupnost služIti njim in njihovi zložnostiT Če tako mislijo, so v veliki zmoti; danes ni več topih mas, ki bi bile voljne od daleč stati ln gledati, kako kak drug »izvoljen« stan ali razred udobno zajema iz sklede dišečo juho, njim pa prepušča trdo delo in skrb za težaški naraščaj ob nezabeljenom soku. Pa še nekaj bode v oči v gori navedenem izreku: trikrat prekleti, izključi j ivl, jalovi moški intelektualizem, ki že tisočletja goni človeštvo Iz zmote v zmoto, ki si Iz najnujnejših žlvljenskih potreb ustvarja zgolj predmet za svoje razumske vežbe, ki najenostavnejša vprašanja izprevrača v zapletene probleme, ki se izživlja v samem jalovem umovanju, v tem ko trpe in ginejo milijoni — ta intelektualizem, ki so mu že začeli vleči krinko z obraza in ga pehati s prestola, je po vsem videzu na tem, da se povampiri v osvobojenem ženstvu. Resnično, potem bi bil Kristus zastonj umrl za J.eno, osvobojenje žene bi bilo človeštvu v novo prekletstvo. Ali ženo res niso sposobne, da vnesejo v Intelektualizem toplega življenja, da postavijo razum v neposredno službo živemu človeku in njegovim naj-bližini potrebam — mimo daljnih seveda —7 Če šolane žene ne bl znale drugega, kakor samo suženjsko posnemati moškega, bi bilo pač res bolje, da se jim vso višje šolo znova zapro. Saj na inlelektunlnem popvišču ne bodo moškega nikoli prekosile, komajda dosegie, in torej uič novega ustvarile. Njihov študij bi v bistva ue pomenil nič dru- sioponi mej seboj Poljsko- čehoslovaški spor Zopet se je vnel prepir zaradi iešinskega ozemlja - Poljaki obiskujejo Madjare Varšava, 22. marca. Z. Že dalje čaea priobčufe tukajšnja tisk ostre članke v debati o narodnih manjšinah, ki se je razvila med Poljsko ic Češkoslovaško. Toda uradni lieti ee doslej razprave ni-90 udeležili. Danes pa je napravila izjemo uradna »Gazeta Polska« z objavo zelo ostrega članka pod naslovom »Svarimo«, v katerem podčrtava, da poljski vladi ne sme biti vseeno, kako se godi poljski narodni manjšini na Češkoslovaškem ln da bo položaj teh manjšin znatno vplival na politične odno&aje med obema državama. Značilno je tudi, da poročajo časopisi, kako so se ob priliki 15 letnice, odkar je tešinsko ozemlje pripadlo k Češkoslovaški, slišali na obeh straneh češko-poljsK« meje zelo ostri in celo izzivalni govori, v katerih so naglašall govorniki, da je bilo tešinsko ozemlje po krivici priključeno Češki. Tudi poljsko-češkoslovaška časnikarska zveza se je pečala s tem neljubim sporom ter je izdala resolucijo, v kateri meče krivdo, da je prišlo do prerekanja, na Češkoslovaško, češ da poljska javnost ne more pozabiti raznih žalostnih dogodkov v preteklosti, Id dokazujejo, da češkoslovaška ponižuje pripadnike poljske narodne manjšine za državljane druge vrste. Na to je odgovoril praški odbor iste časnikarske zveze, da so ti očijki neutemeljeni, ker češkoslovaška republika je dala Poljakom vse mogoče pravice in da bi češka manjšina na Poljskem bila prevesela, če bi se mogla pohvaliti I enakimi ugodnostmi. Nekateri češko- slovaški listi eo na veliko ogorčeni?« poljskega tiska tudi namignili, da je znano, da nekateri Poljaki ne samo v tešinskem ozemlju, ampak tudi na Slova- škem delujejo proti Češkoslovaški in v prid madžarskega revizionizma. Vladnim krogom je ta spor skrajno neljub in na obeh atraneh so se napravili poskusi, da se poravna brez vsakega hruipa. Oči v i dno ta pomirjevalna prizadevanja dozdaj niso imela pravega uspeha, ker tiskovni boj še traja in postaja le hujši, mesto da bi se pomiril. Tako je znano, da se je javila pri notranjem ministru v Pragi posebna delegacija в tešinskega ozemlja, ki mu je predložila raznovrsten propagandni materijal, kot letake, časopise, knjižice, ki da jih trosi tam poljska propaganda. Minister je izjavil, da bo bm usmiljenja napravil red in skrbel, da se na meji ohrani brezpogojno mir. Izi res, krakovski »Ilustro-wany Kurjer Codzienny«, ki je največji dnevnik na Poljskem, je bil za dobo dveh let prepovedan za vse ozemlje češkoslovaške republike. Semkaj so prišla tudi poročila o neljubem incidentu, ki ee je dogodil na arvetro-češki meji, ko so češkoslovaške carinske oblasti odvzele potujočemu poljskemu diplomata, ki je k Varšave potoval na Dunaj, večjo vsoto denarja, Izgovarjajoč se na obstoječe valutarne predpise, Id de veljajo za vse, diplomate ш nediplomate. Poljski poslanik na Dunaju je javil celo zadevo poljskemu zunanjemu ministrstvu, ki skuša sedaj rtv ar »praviti v red neposredno s praško vlado. Incident fe sam po sebi majhen, a priča o nervoznosti, ki je nastala ▼ odnošajih med tema dvema slovanskima državama, ki bi morali biti v interesu miru v Evropi najboljši prijateljici in zaveznici. (Kakor znano, »o češkoslovaške čete zasedle 1. 1919 tešinsko ozemlje, ko se je tam že ustanovila neka poljska narodna vlada. Takrat je prišlo tudi do večjih krvavih epopadov in rednih bojev in šele zvezne velesile so napravile konec tej vojni okrog Tešina im eo vse osporjeno ozemlje kljub poljskim protestom pripisale Češkoslovaški. O. ur.) Obisk poljskega ministra v Budimpešti Budimpešta, 22. marca. Z. Poljski kmetijski minister Nakoniecznikov-Klukowski je nocoj prispel v Budimpešto,x da vrne, kot pravi nradno poročilo, obisk, ld g« je nedavno napravil v Varšavi madjarski kmetijski minister Kallay. Poljski minister ostane več dni v Budimpešti in ga bo sprejel tndi ministrski predsednik Gombos. Raz-gorarjal se bo z raznimi uradnimi osebnostmi o vprašanjih, ki enako mteresirajo Poljsko kakor Madjarsko. Obisku pripisujejo velik pomen, ker priča o prijateljskih odnošajih, ki obstojajo med Poljsko in Madjarsko. Požar uničit mesto Hakodate 23.000 hiš zgorelo — 120.000 ljudi brez krova Tokio, 22. marca. b. Mesto Hakodate je doletela strašna katastrofa. Mesto je uničil grozen požar, ki ga na Japonskem od pamtiveka ne pomnijo. Nad mestom je divjal strašen orkan, ki je porušil dimnik ljudskega kopališča, tako da so pričele iskre švigati na vse strani m so zažgale vse okoliške hiše, ki so zgrajene iz lesa. Orkan je divjal z brzino 100 km in se je požar s silovito naglico razširil na vse mesto. Že zvečer je bilo vse mesto ena sama baklja, ki je razsvetljevala vso noč daljno okolico. Na gašenje požara ni bilo niti misliti in se je vojaštvo omejilo le na reševanje ljudstva in njegovega bornega premoženja. Plameni so se zjutraj polegli, toda mesto je popolnoma uničeno. Požar ni prizanesel niti eni hiši. Vsega je zgorelo 23.000 poslopij. Okoli 1000 ljudi je našlo smrt v plamenih. To število pa se bo po mnenju oblasti še mnogo zvišalo, ko se bodo pospravljale ruševine s pogorišča. 120.000 ljudi je ostalo brez krova, kar je vsekakor mnogo z ozi- rom na dejstvo, da Šteje mesto 200.000 prebivalcev. Hakodate je trdnjava na južnem robo enega najsevernejših štirih glavnih japonskih otokov Jezo. Mesto je bilo zelo važno zaradi izredno razvite industrije in trgovine m je bilo tndi važna pomorska luka. Že leta 1930 je bilo mesto porušeno, pa 90 ga ponovno obnovili Tokio, 22. marca. k. Dopisnik »United Press« javlja podrobnosti o strašnem požarn v mestu Hakodate. Gašenje рогљга je bilo silno težko, ker je bil silen mraz in zato gasilci niso mogli dovolj hitro gasiti. Vsa upravna poslopja so pogorela; med pogorelimi hišami je tndi osem bank. Zgoreli sta tudi katoliška in protestantska katedrala. Pazniki v sodnih zaporih so popolnoma izgubili prisotnost duha in niso izpustili kaznjencev, ki so vsi zgoreli. Zgorelo je zelo mnogo ljudi, med temi tudi mnogo Evropejcev. Zavesa se dvigaš Banda Stavijskega ima na vesti celo vrsto umorov Pariz, 22. marca. c. V aieii Stavijskega je danes prišlo do novega senzacionalnega preobrata. Parlamentarna preiskovalna komisija je danes zaslišala poslanca Filipa Henriota, glavnega urednika velikega južnofrancoskega dnevnika »La Gironde Republicaine«, ki je odboru predložil vse dokumente, ki jih je imel o Stavijskem. Filip Henriot je Stavijskega zasledoval že od leta 1926 naprej in oblasti opozarjal nanj. Najvažnejši dokument, ki ga je danes dobila preiskovalna komisija, pa je vsekakor obširen popis umora poslanca Calmottea, ki je bil na zelo skrivnosten način ubit 1. 1926 v Cayenni. Takrat ie bil na poslanca Calmottea izvršen atentat in je tri tedne po atentatu Calmotte v bolnišnici umrl. Henriot je danes predložil komisiji pismo, ki ga je L 1926 poslal Stavisky v Сауеппо in v katerem naroča umor narodnega poslanca Calmottea s temi besedami: »Camotte mora oblutiti, kaj pomeni meni ovirati pot naprej.« Preiskovalni odbor je sklenil, da ne bo javnosti prej dal nikakih podrobnosti, da ne bi s tem oviral tek preiskave. Vsi Henriotovi dokumenti so bili danes poslani pravosodnemu ministrstvu, ki bo še danes najbrž izvršilo zelo mnogo aretacij. Govori se, da ima bar da Stavijskega na vesti še celo vrsto drugih umorov. gega. kakor zgolj kruhoborsko tekmo z moškim. Hvala Bogu. da imamo dovolj zgledov, dovolj prič med starim in novim rodom intelektualk, da more žena tndi na intelektualnem poprišču ustvarjati izrazito po svoje, dajati iz najgloblje ženskosti in tako blagodejno, bistveno doprinašati k obogatitvi znanosti in kulture. Žena domovinske pravice na univerzi ne moro več izgubiti. Pri vsem tem pa nj moči prezreti dejstva, da je proeenjevauje intelektualnih poklicev rakrana današnjega časa, ki onemo-gočuje zdravo ravnovesje med stanovi in — v državnih prornčunih. Ravno žnnp so poklicane, da vzgoje nove rodove za ho :Si, naravuejši, srečnejši družabni red. — A. V. i Chamonix, 22 marca, c. Nocoj so neznani I zlikovci vdrli v vilo, v kateri je umrl Stavijsky. j Vsi mislijo, da so v vilo vdrli tisti, ki hočejo ovi-1 rati preiskavo. Chamonix, 22. marca. c. Danes so ponovno izkopali Stavijskijevo truplo in bo izvršena nova avtopsija, to pa zaradi tega, ker si Stavijski ni končal življenja sam, kakor je ugotovila uradna preiskava, ampak je bil ustreljen od ljudi, ki eo imeli interes na tem, da jih ne bi izdaL Na dan z imeni morilcev! Pariz, 22. marca k. Današnji »Echo de Pariš« in »Figaro« objavljata danes uvodne članke, v katerih trdita, da policija čisto dobro ve, kdo so morilci sodnika Princca, vendar pa ne sme izvršiti njihove aretacije. »Echo de Pariš« opozarja policijo, da naj ne vodi več javnosti za nos in zaključuje članek s pozivom: Na dan z imeni morilcev! »Figaro« piše, da je snoči policija sama vdrla v vilo v Chamonixu, da zabriše vse sledove o načinu Stavijskijevo smrti. List ugotavlja: 1. da je izginilo poročilo o Stavij-i skijevi smrti, 2. samomor Stavijskega si je i izmislil redar, ki je Stavijskega ubil, 5. orožnik je izjavil v preiskavi, da je Stavijskega našel na tleh z revolverjem v roki, 4. v Sta-vijskijevi banki je policija sama imela svoje zaupnike. Poslanec, Hcnriof je predložil parlamentarni komisiji tudi pisma Stavijskijeve žene, v katerih sc silno kompromitirajo vodilni politikL Na Kubi ne bo miru Newyork, 22. marca. b. Po vesteh iz Kube so izbi ulinili tam novi nemiri. V državi sc z vso naglico širijo vesti, da nameravajo desničarske stranke ponovno izvršiti državni udar. Stavkujoči »o prerezali v*e telefonska zveze zunanicga ministrstva. Notranje minisUeLvo je močno zastraženo. Francija dobila veliko posojilo Amsterdam, 22. marca. c. Snoči sc je zvedelo, da je neki amsterdamski konzorcij nizozemskih bank dovolil francoski vladi posojilo v znesku 100 milijonov nizozemskih goldinar, iev. Ta vest je v vseli mednarodnih linančnih krogih vzbudila veliko pozornost. Posojilo, ki ga jc morala Francija najeti pri nizozemskih bmnkah, jc posledica težkega položaja, v katerem sc nahaja francoska narodna banka. Deficit državnega proračuna zavzema že prožeče oblike in se jo vlndn morala odločiti, da v najkrajšem času radikalno pomaga denarnim rezervam Narodne banke. Avstrija nič več republika Dunaj, 22. marca. AA. Uradna »Wiener Ztg.« piše v svoji današnji številki o delu za pripravljanje nove avstrijske ustave. List med drugim pravi, da delo za načrt nove avstrijske ustave odlično napreduje. »Wiener Zeitung« napoveduje, da v novi ustavi r uradnem imenu države ne bo besede »republike«. Avstrija se bo, kakor pravi list, po novem imenovala ali kratko »Avstrija« (v mednarodnem prometu v francoščini Autriche) ali pa »Zvezna država Av slrija«. Clankar pravi dalje, da pridejo v novo avstrijsko ustavo vse bistvene določbe organskih zakonov iz šestdesetih let. Nova avstrijska ustava bo odrejala tudi svobodo tiska z nekaterimi neobhodnimi omejitvami. Atentat na Goringa? Pariz, 22. marca. AA. Iz Berlina so prispela poročila, da je na vogalu Wilhelmstrasse in Unter den Linden padla bomba. Trde, da gre za atentat na predsednika pruske vlade generala Goringa. Nemški uradni krogi molče o atentatu, priznavajo pa, da se Goring za atentata ni nahajal v Berlinu. Policija je izvedla hišno preiskavo v hiši, iz katere je ila bomba. Berlin, 22. inarca. c. V tukajšnjih političnih krogih vlada silno vz.ncinirjcnje za.radi včerajšnjega atentata na avstrijskega vndustrijca Davida Olivera. Vlada je razpisala 5000 RM nagrade tistemu, ki najde atentatorja. Angleško časopisje piše, dn je do atentatu na avstrijskega industrijca prišlo no pomot" tator zamenjal z Goliriugom. Na pomoč posadki „Čeljuskina" Habarovsk, 22. marca. Ladja »Smolensk« plove proti Anadirju, da pride na pomoč posadki »Čeljuskina«. Ladja ima na krovu 5 aeroplanov. Vsak aeroplan, ki se ga poslužujejo tri osebe, itna prostora še za 5 pasažirjev. Letalski piloti Vodopija-nov, Gališev in Doromn so dospeli v zaliv Okhotsk, kjer se nahaja tabor Schinidta, Iti se je zaradi silnih snežnih viharjev moral vrniti, ne da bi našel po sadke. Hud spopad v Newyorhu Newyork, 22. marca. c. Srednji Broadway je bil zjutraj pozorišče pravih revolucionarnih dogodkov. NewyoTŠki šoferji so namreč prod dnevi stopili v splošno stavko, ker niso bili zadovoljni s policijskim cestnim redom, jki tudi ne s prevelikimi obdavčenjem bcncina. Tej stavki pa sc niso pridružili vsi šoferji in jih je približno okoli 1000 delalo šc naprej. Stavkujoči so stavkokoze siccr jHivsod ovirali, vendar je policija znala šoferje, ki so vozili, zaščititi. Zjutraj pa so se na srednjem Broadvvaru zbrale ogromne množice stavkajočih šoferjev in napadle šoferje-slavkokaze. Stavkujoči so vse potnike pometali iz avtomobilov, nekatere svoj« tovariše pa do krvi pretepli. Ko je policija opazila, Petit Journahu sledeče iskrice: rV leh gnusnih dneh, ko brodimo sredi samih Tlolinov, pred katerimi je slrah celo sodno oblast in trepečejo varuhi javnega blagra, posvetimo vsaj eno misel najnovejši francoski svetnici Louisi Ma-rillac. Se predno smo brali po časopisju, d.i je proglašena ta svetnico, jo je večina Francozov poznala kol ieno velikega srca, ki je pred davnimi leli ustanovila druibo usmiljenih sester, ki so poslale slulabnice trpljenja »n revščine po vsem svetu.* >Mi kajpada rajii beremo zgodovino in lir-Ijenjepis kakšnih lopovov ali sleparjev, kot pa iiv-Ijenje kakšnega svetnika. S lem ni releno, da imamo rajši zločin kot pa čednost, samo mi mislimo, da je iednost brez vsake zanimive zgodovine, brez zgodb... ln mi ljubimo avanture. Kako se vendar molimo. Življenje vsakega svetnika je velikanska drama, polna velikih borb, strašnih skušnjav, neprestanih avantur, kjer igra (loveško meso naj-tlrušnejšo vlogo. Saj so svetniki ljudje, ki so zatrli zametovali površne človeške zabave, ker jim je bilo lal ta izgubljeni čas, ki so ga rajte poste-lili ljubetni in uteievanju trpljenja drugih »Res je, za vsakogar le vrste nadnaravna te-telja niso dostopna. Toda kadar pa je človeška druiba orišla lako dalel, da jo ie sram velikih du- Vcliha špionažna afera London, 22. marca. b. V zvezi • špionažno afero Swita v Franciji poročajo danes angleški listi, da je angleška tajna policija dala na razpolago pariški policiji važne podatke, na podlagi katerih so bile v Parizu izvršene številne aretacije. Listi še poročajo, da se tudi v sami Anglije pričakujejo senzacionelna odkritja, špionska družba je bila baje v službi sovjetske Rusije in so vanjo vpletene tudi nekatere francoske vojaške osebe. Zagrebška vremenska napoved: Nestalno s prehodnim poslabšanjem. ŽE VESTE? ni aamo okusna ampak tudi redilna poceni! Prepričajte ael Ustaški teroristi pred sodiščem Belgrad, 22. marca m. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je nadaljevala danes razprava proti Orebu in tovarišem. Nadaljevalo se je zaslišanje Podgorelca, ki* je o umoru agenta Turčiča izjavil sledeče: »Neposredno prati prihodom agenta sem sedel na klopi, Begovič pa na postelji, medtem ko je Oreh še ležal. Tednj jo zazvonil hišni zvonec. Begovlč je stopil v predsobo in jaz nisem slišal, kaj se je tam govorilo. Neki neznnnec je nato stopil v sobo in je z vrati znkril Oreba, tako da ga nisem mogel videti. Mene jo vprašal, kako se pišem. Takoj sem videl, da je to policaj, ki me jo tudi pozval, naj grem z njim na policijo. Ko sem stopil iz sobe, je policijski agent zagledal Oreba, ki je v tem trenutku pričel streljati.« Obtoženec izjavlja, da je videl, kako je Oreh streljal tudi na drugega agenta. Nanj je streljal še polem, ko je ležal na tleh. Oreb mu vpade tu v besedo in pravi: »Pa ti si ga vendar držal za roke, ko sem streljal nanj!« Podgorelee to kategorično zanika in nadaljuje: »Po tem dogodku sem vzel suknjo in sem se hotel odpraviti na ulico, toda Oreb me ni pustil vse dotlej, dokler se ni sam oblekel. Ko smo šli po stopnicah navzdol, so bile tam tri preplašene ženske. Begovič je bil tedaj že na vogalu ulice in mi je dejal: »Ali vidiš, kaj je storil ta pra-sec!« Oreb in jaz sva nato šla naprej, Be-govič pa za nama. Kmalu nas je dohitel neki .avto, iz katerega je na nas streljal šofer. Ro nas je avto dohitel, je šofer zakričal, da dvignemo roke v zrak, kar sva tudi izvršila. V avtomobilu je ležal ranjeni policijski agent. V trenutku, ko sva Begovič in jaz stopila v avtomobil, se je pa Oreb izgubil. V onem trenutku je prišel nasproti neki mlekar z vozom, katerega je šofer pozval, naj sede v avto. Dal mu je revolver in mu ukazal, da z naperjenim revolverjem pazi na Begoviča in mene, da bo on lahko nemoteno šofiral. Na vprašanje sodnika Palica, če se spominja teksta prisege, je Podgorelee izjavil, da se spominja le toliko, da je, ko je prisegal, govoril tudi besede, »da se bo boril in da bo ostal zvest svoji materi Hrvatski « Paljič ga vprašuje, zakaj ni pobegnil še tistega večera, ko je šel po vino in ko je že vedel, da se pripravlja atentat na kralja. Podgorelee izjavlja, da je bil prepričan, da se mu bo posrečilo odvrniti Begoviča in Oreba od atentata. S tem je bilo zasliševanje Podgorelca končano. Nato je bil zaslišan akademik Josip Bego-v i č , ki pravi, da je kriv samo toliko, ker je ilegalno prestopil mejo, za atentat pa sploh nima nobene odgovornosti ter se ne čuti krivega. Be-govič izjavlja, da se je nahajal v Zagrebu že od leta 1927, ko je bila ukinjena gimnazija v Virovi-tici. Vlado Singerja pozna še iz otroških let. Z njim se je načelno razšel, ker je bil Singer separatist, on pa Jugoslovan. Nadalje pravi, da je nekega dne prišel k njemu neki gospod, ki je napravil nanj vtis inteligentnega človeka in ki mu je dejal, da ga pozdravlja Singer, ki da bi se rad sestal z njim. Pozneje sem zvedel, nadaljuje obtoženec, da je bil ta človek Tomo Gržič, ki me je nekoč odpeljal v logarsko kočo v Zelcngaju, kjer sem se sestal s Singerjem. Pozval me je, naj ga spremljam do meje, ker mora oditi v Avstrijo zaradi nekih letakov. Potreben sem bil razvedrila po položenih izpitih in sem na to pristal. Potoval sem z avtomobilom, v naši družbi sta se pa nahajala neka Marija Pušič in šofer Zajec. Z avtomobilom smo potovali do Ljubljane, jaz s pravim potnim listom, Singer pa je imel falzifikat, glaseč se na ime Ferdinanda Hajla, Odtu smo odšli z vlakom do Jesenic, kjer smo našli gospo Avgusta Košutiča. Tudi ona je hotela ilegalno prekoračiti mejo. Gospa Ko-šutič in Singer sta prekoračila mejo kot ljubavni par, da ne bi bilo preveč sumljivo. Begovič s« je vrnil v Zagreb K njemu je prišel v drugič Gržič in je zahteval, naj ga kot dober planinec vodi preko meje ljudi, ki hočejo emigrirati. Begovrč poudarja, da je vodil lamo ljudi iz naše države v inoizemstvo, nikdar pa ne ljudi iz inozemstva v našo državo. Izjavlja, da je na to pristal in Gržič mu je dejal, da mu bo poslal nekega Baumanna, ki naj ga spravi preko meje. Pozneje je zvedel, da se ta Baumann v resnici piše Lisjak, ki je sedaj zdravnik v vstaškem taborišču v Italiji. Določenega dne je prišel k njemu zares Lisjak, z njim pa neki Poearič. ki »ta ga prosila, da ju povede preko maje. Vsi skupaj so odšli do planine Pece in so pod vodstvom Lisjaka prišli do meje. Lisjak mu je priporočal, naj dobro pazi na pot, ker jo bo rabil v bodoče, ko bo moral voditi druge emigrante. Pozneje pa Lisjaka ni več videl, slišal pa je, da je postal poročnik v vstaškem taborišču dr. Paveliča. Meseca septembra se je sestal z Gržičem, ki ga je vprašal, kaj je delal čez počitnice. Begovič *mu je dejali, da odide v Kranjsko Goro. Gržič mu je priporočal, naj bi raje odšel v Avstrijo. Dejal je, da ga bo že obvestil, kdaj bo potovanje potrebno. Res je dobil dopisnioo ter je potoval v Avstrijo, kjer se je sestal z Gržičem. V njegovi družbi je bilo več ljudi. Gržič ga je prosil, naj počaka v Avstriji še teden dni, da se vidi, če je njegova navzočnost potrebna ali ne. Gržič mu je pri naslednjem sestanku pravi, naj v Avstriji pdobro prouči vse poti, ki vodijo preko meje. Dal mu je tudi nekatere vesti za Singerja, ki ga je čakal na določenem kraju na meji. Singer mu je na sestanku dejal, da je Lisjak poslal poročnik v vstaškem taborišču in da je Branko Jelič odšel v Ameriko, kjer bo istotako organiziral vstaše. Za tem je odšel * Singerjem v Celovec. V njegovem stanovanju je videl v omari 10 bomb, dva zaboja revolverjev in en peklenski stroj. Singer je ob tej priliki od Begoviča zahteval, da odnese peklenski stroj v Ljubljano in ga odda na pošti, česar pa ta ni hotel storiti, Sdnger js nadalje dejal, da je on »konzul za emigracijo« in da je njegova dolžnost, da pričakuje in vodi emigrante, ki prihajajo iz naše države ali pa •• vračajo. Od Singerja je dobil tudi denatf, da ganvm* Gržiču. Ko je pozneje prišel drugič7 V Avstrijo, odkoder je imel spraviti dve osebi v Zagreb, mu je Singer pokazal pismeno naredbo Paveliča, po kateri mora Begovič 1. dec. počakati v stanovanju v Stossovi ulici v Zagrebu dve osebi, ki prideta z nalogom, da preprečita proslavo z metanjem bomb na častnike. Pričakovati bi jih moral do 10, po možmosti na oknu z belim papirjem v gumbnici. Obe osebi bi ga morali pozdraviti z besedami: »Slava Bogul«, on pa bi jim moral odgovoriti: »Bogu i Hrvatski!« Obe osebi naj bi prišli iz madjar-skega taborišča. Če ne bii prispeli 1. dec., bi morale p,riti 17. decembra. Današnja razprava je bila s tem prekinjena in se nadaljuje jutri dopoldne. Francoski učenjak v Ljubljani Nocoj bo predavat o „pravu narodov in zemljepisju" Ljubljana, 22. marca. Nocoj je s simplomskim ekspresom prispel v Ljubljano g. Jaccjues A n ce 1, proiesor na Sorboiini, profesor Carnegiejeve ustanove in vojne akademije v Saint Cyru. G. Ancel je znan publicist, katerega knjiga o vzhodnem vprašanju je splošno znana. Omenimo naj tudi njegovo knjigo »Balkan v odnošajih do Italije*. V svoji doktorski disertaciji se je gosp. prof. Ancel bavil z našo Makedonijo. Ta knjiga je postala klasično delo o MakedonijL G. profesor opisuje v njej predvsem prizadevanje naše države za konsolidacijo razmer in ureditev položaja v naši Makedoniji, zlasti po svetovni vojni. Zdaj pripravlja g. Ancel novo delo »Oeopoli- tični pregled srednje Evrope«. V to svrho služi tudi njegovo sedanje potovanje jx> Jugoslaviji. V Parizu je prof. Ancel organiziral odbor za proučevanje srednje Evrope z nalogo, da ustvari stike med parlamentarnimi, znanstvenimi in novinarskimi krogi, ki se zanimajo za vprašanja srednje Evrope. Prav prisrčno pozdravljamo g. prof. Ancela, ki spada med najiskrenejše prijatelje Jugoslavije in ki se kot član odbora Prijateljev Jugoslavije v Parizu živo zanima za našo domovino. O. prof. Ancel bo jutri v jietek ob 20 v Franco-I skem institutu (Narodni dom) predaval o temi: j »Pravo narodov in geografija,« na kar o|x>zarjamo ' našo javnost Občni zbor hišnih posesSmkov hovnih vredno/, ki so jih proslavili svetniki, kadar poslavlja oltarje samo golemu telesnemu uživanju, potem je skrajni ias, da se zaveda, kako propadla je in degenerirana.« VERA V POMLAD »Oruda se bleiii, zemlja dehti. Najsi lijejo izpod neba na nas grdi curki, najsi nas vetrovi bolj spominjajo na mrzli gruden ko na bliiino mnjnika, najsi se v rastlinah prva zi'len dlje skriva ko druga leta — vendar le bo kmalu pomlad... Smrtni mraz zime in življenjska toplota pomladi sla si soseda. Pa le dozoreli tlovek dovoljno obluli bliiino in daljino letnih časor, njihovo meno, njihov truil, njihov sad, njihove upe. Tem bolj občuti lo vse, čim bolj se bliia zimi iivljenja. Človek začne nrino, čisto lepoto pomladi razumevali šele, ko je primo-ran preštevati in presojati leta, katera so mu morda še usojena, da bo hodil v luči dneva. Čudesa popja in cvetja sprejetim bolj premišljevale ko občudo-vaje, saj mu la čudesa oznanjajo le, kako brez upa je vsak poskus, da bi čas obstal... Pomlad jim poslane razodetje boije volje, da se drlo sfvarslra mora vedno prenavljali. Klic pomladi jim je boiji klic, ki se razlega po vsej trnUji in ki opominja, kako potrebno je mislili na to, da so plotovi iivljenja, človekove sile in človekovega znania zasajeni tam. kamor je Stvarnikova vol in zasadila mejnike letvih časov.* (K. V. IS. 3. 1034.) Ljubljana, 22. marca. Nocoj ob 6 se je vršil v zeleni dvorani »Uniona« redni občni zbor ljubljanskega društva hišnih posestnikov, ki se ga je udeležilo lepo število članov. Občni zbor je otvoril predsednik g. F r e 1 i h i primernim govorom, nakar je g. Klarmon podal tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da «teje društvo sedaj 206i2 članov in da je izvršilo številne intervencije. Predsednik g. Frelih je nato obsežno tolmačil zborovalcem razne nove davčne predpise, zlasti o pridobnini ter delo društva v davčnih zadevah. Zanimiva je njegova ugotovitev: »Stanovanjsko vprašanje fe rešeno, najemnine padajo, zato se ni bati kakšr.e nove stanovanjske za?£ite!« Naglašal je uspeh, da je mestna občina znižala vodarino in gostaščino za 1 odstotek. Oster nastop proti g. predsedniku je imel g. Kos, ki je dokazal, da je g. Frelih za ivoje delo v občinskem svetu odgovoren hišnim posestnikom, ker je bil v občinski svet imenovan kot njihov zastopnik. Iznese! je razne intimne stvari iz poslovanja društva. Poročila odbora so bila raradi spretnega vodstva debate »oglasno sprejeta. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Klarmon in ki izkazuje lOO.COO Din dohodkov in prav toliko izdatkov, je bilo sprejeto sknrnj * vitpmi glasovi. Društveno premoženje je vredno 12.000 Din Pro- račun je znižan za 10%. G. Kos je ostro kritiziral razne osebne izdatke. Na predlog g. Rems a je bila odboru izrečena razrešnica. G. Čamernik je predlagal naslednjo liato odbora, ki se v glavnem ujema s starim odborom in ki je bila »oglasno sprejela: Bukovic, Frelih, Hrovatin, Jelenič, Klarmon, Olup, dr. Požar, dr. Regally, kan. Sušnik, Tribuč in Žemlja, za nadzornike Baje, Rema in Novak. Članarina se je določila na lanski višini, to je od 20 do 30 Din. Sprejeli so bili predlogi, ki zahtevajo znižanja obrestne mere, zlasti pri Narodni banki, dalje olajšavo obdavčitev lastnih stanovanj, ustanovitev gospodarskih svetov in omejitev višine samoupravnih doklad. Končno »o bile še sprejele formalne spremembe društvenih pravil, s čimer je bil občni zbor po 8 zaključen. Socialisti v ČSR se oborozujejo ? Praga, 22. marca. c. Snoči je praški »Ve-černy« objavil vest, da je neka tvornica orožia v zadnjem času poslala zelo mnogo orožja neki politični stranki. Pri tem dostavlja, da ta stranka ni meščanska. Dr. Kramarž objavlja danee članek z naslovom »Priprave za meščansko vojno«, v katerem vprašuje notranjega ministra, aH ve, da ee neka stranka v Češkoslovaški aborožuje. Seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo O našem gospodarstvu Ljubljama, 22. marca. Danes je bila prva letošnja pleaaraa seia Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Liub-ljani, kateri je predsedoval predsednik g. Ivan Jelačin. V imenu banske uprave je seji prisostvoval dr. Borštner. Najprej je podal g. predsednik predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je trgov, ministrstvo odobrilo spremembo pravil Zbornice, v kolikor se nanašajo na število članov, ki morajo biti iz Lj bljane. Po novem mora biti iz Ljubljane najmanj 13 zborničnih svetnikov in sicer 4 iz trgovskegu, 4 iz industrijskega, 3 iz obrtnega in 3 iz gostinskega odseka. Nadalje je trgov, ministrstvo odobrilo službeno pragmatiko ter pokojninski pravilnik za zbornične nameščence. Zbornica ima seduj 5 kon-ceptnih uradnikov, 6 pisarniških uradnikov, 5 pomožnih moči in 4 uradne sluge. Nadalje je še 5 nameščencev, ki še niso dosegli stalnosti. Cklo-breno je tudi povišanje zborničnih taks. Zbornica je ministrstvu predložila tudi na zadnji seji sprejeti poslovnik. Davčne zadeve Davčne zadeve so še vedno predmet živuh-flih debat. Na zadnji seji, ki je bila decembra, še ni bilo jasno, katere določbe bodo definitivno sprejete in tako tudi ui bila možna kritika. Sedaj že imamo davčne novele, izšel je tudi pravilnik k zakonu o neposrednih davkih ter imajo davčne uprave že tudi navodila. Ugotavlja, da je zbornično področje plačalo lani na direktnih davkih višjo vsoto ko v dobi najboljše konjunkture, medtem ko je na področju drugih finančnih ravnateljstev donos neposrednih davkov bil za 30—40% nižji ko v časih dobre konjunkture. Četudi davčni načrti niso bili sprejeti v prvotno predlagani obliki, računa finančna uprava s 60% povečanjem pridobnine in 50% povečanim donosom družbenega davka. Te številke kažejo, kakšno bo merilo za davčno prakso v tekočem letu. Prenizke cene kmet. pridelkov Osnovni problem našega gospodarstva, cene kmetijskih pridelkov, ostaja še vedno nerešen. Vzemimo samo les, ki je najvažnejši izvozni predmet Slovenije. Njegove cene so daleč pod predvojno pariteto in naša izvozna politika mu ne posveča dovolj pozornosti. Posebno čutijo izvozniki lesa, da se jim dovoljene devize ne računajo po dejanskem odnošaju dinarja do.drugih valut, ampak s premijo samo 28.5%. Zato zahtevajo izenačenje obračunskih tečajev z dejansko notacijo dinarja. Tudi prihaja tu v poštev tarifna politika naših železnic, ki se vodi z zgolj fiskalnih vidikov. Vse investicije se hočejo amortizirati v najkrajšem času, kar obremenjuje proračun železnic. Vpliv zadnjega ukrepa (10% povišanja tarif) se dane« še ne more v celoti oceniti. "Ali nam gre res dobro? Z mnogih strani čujemo, da nam gre še razmeroma dobro, kar govore nepoznavalci na podlagi enostranskih vtisov. Tako n. pr. smo dobili veliko tekstilno industrijo, med njo pa prevladujejo tkalnice z zastarelimi stroji. Obstoječa tekstilna industrija še vedno ne krije vsega domačega povpraševanja, ki je zadnje čase sicer padlo. Tkalnice imajo ugodnejšo carinsko zaščito kot predilnice in je zanje treba manj investicij in kapitala kot za kompletna velika podjetja. Poleg tega pospešuje razvoj tekstilne industrije tudi dejstvo, da so plačilni pogoji tekstilnih tovarn zelo strogi in dajejo podjetja le za gotovino in eo kreditiranje sploh opustila. Toda na drugi strani propadajo desetletja stare industrije. Cela vrsta obratov stoji ali pa obratuje samo par dni v tednu. Še vedno so na dnevnem redu praznovanja v premogovnikih, zaposlenost usnjar en radi propadanja čevljarstva peša ш tudi druge panoge ne napredujejo. Bodočnost denarstva Naši denarni zavodi so bili nad pričakovanje mobilni in likvidni, saj eo dozdaj v mnogih primerih izplačali do 40% svojih vlog. Denarni zavodi so si pomarali tudi z omejevanjem odtoke hranilnih vlog. Zato za na.še osnovne denarne zavode, predvsem za zadruge in regularne posojilnice, uredba o sanaciji denarstva ni bila potrebna. Dejansko se je je doslej poslu žil en sam zavod. V splošnem ee izplačuje vlagateljem povprečno t % na mesec, doloma tudi. več, če to zahtevajo stvarne potrebe vlagateljev. Seveda postaja denarnim zavodom izplačevanje vlog vsak dan težje, ker novih sredstev od nikoder ni, po uredbi o zaščiti kmeta pa do novembra tudi ni pričakovati nobenih sredstev. Za na-daljni razvoj pit bo odločilno, v koliko se bodo mogli poslužiti lombardmih ali eskontnih kreditov, ki jih je vlada svojčas obljubila. Nove vloge morajo zavodi zaradi splošnih razmer na trgu držati v stalni pripravljenosti, kar povzroča motnje v obtoku gotovine. Vprašanje industrijske banke je zadnje čase zopet prišlo na dnevna red. Sicer je ta misel bila živa že več let, vendar do oživotvor-jenja ni prišlo. Danes je izvedba težja, ker ima tudi industrija vedno več zmrzni enih terjatev in le redka so podjetja, ki razpolagajo z rezervno gotovino. Narodna banka in druge banke v državi so interesirane na tem, da jim nekdo odvzame industrijske kredite. Našim industrijcem pa narekajo izkušnje, ki jih je imelo s privilegiranim denar-stvom naše gospodarstvo spi oh, skrajno rezervira-nost. Po načrtu zakona o industrijski banki bi prišla potrebna sredstva skuipaj z obveznim vpisom glavnice po industriji Ta določba je že tehnično neizvedljiva, še bolj pa bo težko izvedljiva finančno, Naša industrija sicer hoče sodelovati pri industrijski banki, vendar se morajo temelji tega zavoda postaviti na zdravo podlago, ki bo preprečevala neljube posledice pri nadaljnjem delu. Enotna šablona in kompromisen način reševa-дја tega vprašanja se je izkazala za škodljivo in pokazala toliko nedostatkov, da bo treba kolektivno in nediferencirano zaščito temeljito izpremeni'.i. Potrebna bi bila za kmeta uvedba individuelnega moratorija. Rešitev vprašanja kme treba preveč izvzemati vsako leto vr. tekočih sredstev. Nadalje sta biln izvoljena v upravo pokojninskega sklada gg- R«b<šk Jo*i*> in Krejiči Anton. Najrajši imam težko delo! Veliko pospravilo je zame praznik. Kakor bi trenil, preženem nesnago . . . kakor bi mignil, napravim kuhinjo lepo snažno. Ognjišče očistim tako, da se lahko ogledate v njem. In kaj šele kuhinjsko opravo I Ne — tega ni mogoče popisati. Pridite hitro pome k trgovcu I v j г-ЗЈ ČISTILKAVIM ČISTI VSE! Z ozirom nn novo službeno pragmatiko se je ! osnoval tudi disciplinski odbor, v katerega je : bil izvoljen iz vsukegn odseka 1 član im t na-j mestnik: trg. Senčar (nam. Berjnk), ind. dr. Rekar (dr. Pavlin) in obrtni BriceJj (Krapež). Nato je sledil obširen referat dr. J. K očeta o aktualnih vprašanjih tujskega prometa v Sloveniji, katerega bomo prihodnjič priobčili v posnetku. Samostojni predlogi G. Senčar je predlagal, naj se zbornica zavzame, da bo poštna uprava zamenjala železne i vode, ki vodijo iz Ptuja, z bronastimi, ker so ! sedanji vodi skoro popolnoma nerabni. Rav-' notako naj zbornicu zahteva revizijo telefonskih naročnin in pristojbin za telefonsko instalacijo. Nadalje predlaga g. Senčar, naj zbornica posreduje pri železniški upravi, da se avizi za dospelo blago ne bi dostavljali v nedeljah in praznikih, ampak šele naslednji dan, da se tako prepreči računanje visokih stojnin. G. J. Ambrožič prosi zbornico, naj ukrene primerno, da se konkurenca, ki jo izvajajo nekateri hoteli s svojimi nastavljenimi krojaškimi mojstri v letoviščarskih krajih, onemogoči. Nadalje naj se prepreči nelojalna konkurenca pekom po nekaterih zadrugah, ki prodajajo kruh tudi nečlanom. G. J. Rebek je prečita! tri predloge obrtnega odseka. Zlasti je obširno utemeljeval predlog, po katerem naj se ustavi do nadalj-nega izdaja novih obrtnih listov in pooblastil za podružnice in pomožne lokale in naj se industrijska proizvodnja konti n gen tira zn predmete, katere izdelujejo tudi obrtniki. O predlogu se je razvila ol>sežua debata, v katero so posegli tudi gg. Lenarčič, Mohorič in Čeh. Končno jc bilo sklenjeno, naj se ti predlopi izroče v nadaljno prestilizacijo in redakcijo predsedstvu zbornice. Predlog v predlagam obliki bi po mnenju g. Molioriča namreč laliko vzbudil v javnosti naziranje, da se zbornica zavzema za nesocijalno akcijo, ki bi bila izraz pretiranega egoizma obrtnega stanu. G. Čeh je pravilno opozarjal, da je treba dotok v pisa-mezne prenasičene stroke zavreti že pri sprejemanju vajencev, katerih je še vedno preveč. Končno je g. Rebek predlagal, naj se zopet nvede izvozna carin« na ščetine, katerih cene so zadnji dve leti zelo narasle in jih morajo naši obrtniki naročali iz inozemstva. Z ozirom nn bližajoča se pogajanja z Avstrijo opozarja Zadravec, da se naj posveti pozornost izvozu našega bučnega olja in krmil. Nadalje je g. Zadravec plediral za to, da naj se denarnim zavodom, ki so pod zaščito, ne dovoli preveliko znižanje obrestne mere v škodo vlagateljev. Povodeni v Loški in Planinski dolini ШјШшШј Pogled od cerkve v Pudobu po Loški dolini proti Staremu trgu. Stari trg pri Ložu, 22 .marca 1934. Ogromne množine vode so v dobrih de; setih dneh pridrvele v Loško dolino. Nalivi so pričeli že 10. t. m. V gozdovih so je hkratu naglo tajal sneg. ponekod visok do 2 m. Kako hitro se je dolina spreminjala v veliko jezero, najmarkautneje ponazoru.jejo podatki o vodnem stanju pri Golobini, požiralniku, ki sprejema vase vse votle in jih dalje pod Zvemljo odvaja v Cerkniško jezero. Pri Golobini so dnovno vodo meVili in so podatki naslednji: Dne 13. dopoldne 4.05 m nad normalo. Naslednji dan je voda katastrofalno naraščala, kajti zabeleženo je bilo 7.10 m nad normalo, dne 16. t. m. je bilo 8.75 in nato je voda do 21. t. m. še vedno naraščala dnevno za 50 do 60 cm. Požiralnik, ki je na mnogih mestih zamašen z dračjem in drugimi naplavinami, ni mogel sproti sprejemati vseh voda. V torek 21. t. m. je povodenj dosegla najvišje stanje 21.57 m, danes pa .je začela polagoma upadati in je bilo dopoldne že 10.55 m. Prebivalstvo je obupano, kajti trajalo bo več dni, preden bo voda izginila s polja in travnikov. Pa danes je tudi močno lilo, V bližini Golobine se nahajajoči Malnarjev mlin je rlo strehe zalit z vodo. V Danah, ne daleč od Golobine, sega voda do prvih hiš, prav tako v Podcerkvi in Nadlesku. V Ko-zarščah, ki leže v bližini graščine Snežnik ob kozarsketti Obrhu, je voda udri a v 9 hiš. Šest družin se je moralo izseliti, ker je voda tam dosegla 1 ni visoko. V Pudobu je položaj resen. Tz Gregor-čeve hiše so se morali izseliti. Na mostu, ki vodi čez vrhniški Obrh iti ki je visok 8.56 m. stoji voda 2.70 visoko ter je promet po glavni oeeti Staritrg-Pudob-Prozid popolnoma ure- kinjen. Pred mostom, kakih 400 m proti Staremu trgu stoji sloveča restavracija in hotel g. Ludvika Kržiča z gospodarskimi poslopji in turbinsko žago. Voda je zalila restavracijske prostore, kuhinjo in druge pritlične shrambe. Tu stoji 2 m visoko. Gospodar je bil prisiljen, da je v I. nadstropju prebil zid in od tam napeljal poutonski most, do drugih poslopij. Njemu je voda odnesla tudi velik kup hlodov. V Viševku je voda dosegla 3 hiše. lin-novinska cesta Staritrg-Viševek je v nevarnosti, da bo poplavljena pri Heleni malim, kjer je bil pred leti vzgrajen visok most. Belomalinski mlin je v vodi, tako tudi žaga, daljo je pod vodo tudi žaga tvrdke Žagar v Markoveu in Ronkotov mlin. Tako strašno povodnji stari ljudje knnt-lu ne pomnijo. V analih občino je zabeležena hujša povodenj v letu 1872. Tudi 1. 1907 in 1923 je bila huda povodenj, toda ne v takem obsegu ko letos. Starotrška občina se že dolga leta zavzema, da bi se izvedla temeljita regulacija glavnega potoka Obrha in požiralnika Golobine. Načrti so že izdelani. Stroški so proračtinani za vsa ta dela na približno 1 milijon Din. Rakek, 22. marca. V Ložu je pod vodo okoli 25 knia ravnega in plodovitega polja. Ozimina bo tam uničen n. Tudi Plnninskn kotlina je popolnoma pod vodo. Voda še vedno narašča ln je dosegla na mnogih krajih dn 8 m. Cesta mer' Planino in Rakekom je pod vodo. Vsak pro met je ukinjen. V akcijo so stopili čolni, ki prevnžajo ljudi od vasi do vasi. Nenavadno j močno je naraslo Cerkniško jezero. Voda I sega prav blizu uekatorih vasi. Ljubljanske vesti: Odkup Malozeleznišhe družbe? Ljubljana, marca 1934. Na proračunski seji mestne občine ljubljanske je predsednik Maloželezniški družbe g. dr. Fet-tich plediral za odkup ljubljanskega tramvaja. Kakor znano, je Maloželezniška družba navadna delniška družba, od katere ima mestna občina dve tretjini delnic, nemška tvrdka Siemens pn eno tretjino. Ako bi mestna občina odkupila še zadnjo tretjino, bi mogla tramvaj uvrstiti med mestna podjetja. Kakor čujemo, so se pogajanja med mestno občina in tvrdko Siemens že začela. Dosedaj je imela pri vseh pogajanjih — in prva datirajo že dobrih 30 let nazaj — tvrdka Siemens bolj srečno roko. Vse dosedanje pogodbe so za mestno občino neugodne, saj je mestna občina pred leti izpustila iz rok ugodno priliko, ko bi mogla tako rekoč zastonj priti do lasti tedanjega tramvaja. Tudi pogodbi med tvrdko Siemens in mestno občino zaradi zgraditve proge Vič—St. Vid in krožne proge za občino nista ugodni. G. predsednik dr. Fetlich na proračunski seji ni imel lahkega stališča. Na eni strani je moral zagovarjati ogromni deficit 1200.000 Din, kolikor ga samo v svoji bilanci MŽD izkazuje in ki ga do morala vsega kriti mestna občina, dalje se je moral zahvaljevati za kredit 600.000 Din, ki ga je mestna občina (oziroma finančni odsek) dovolila za obnovo jx) tramvaju razrušenega tlaku, tretjič pa je moral f>ril»ročati odkup zadnje tretjine delnic skoz in skoz pasivnega jx»djetja. Res je, da hodi finančna politika mestne ob- Mariborske vestii Brezposelnost med šolano mladino L N. R. L Pasijonska igra v 14 slikah, katero sta priredila za oder jx) evangeliju gg. Gregorin in P. dr. Roman Tominec, se vprizori tudi lelos veliki teden in o velikonočnih praznikih. Predstave bodo: na veliko sredo in veliki četrtek ob 8 zvečer, na veliki jietek pojsoldne ob 15, na veliko nedeljo, velikonočni jionedeljek in belo nedeljo tudi ob 15. Vse dosedanje vprizoritve so bile deležne velikega usj^cha. Da se omogoči v resnici najširšim slojem obisk pasi-jonskih iger, je uprava znižala cene in se bodo dobili sedeži že od 6 do 20 Din. O|»zarjamo predvsem goste z dežele, katerim nudi uprava prav posebne ugodnosti. Ako se udeleže predstave v skupinah vsaj jx> pet oseb in se izkažejo pri blagajni z žigom domačega župnišča, dobe 25% pu-pusta pri vstopnini. Prav tako tudi jx)samezniki. Vstopnice se lahko rezervirajo pismeno pri upravi Narodnega gledališča v Ljubljani. Ljubljansko občinstvo naprošamo, da si nabavi vstopnice že v predprodaji, da se izogne navalu pri blagajni pred začetkom predstave. © Drevi ob pol 8 v stolnici šesti postni govor gospoda knezoškofa (lr. Gregorija Rozmana. © K občnemu zboru Rdečega križa. Naša opazka o poročilu g. dr. Misa je slonela na netočnem poročilu nekega drugega lista. Sedaj smo prejeli od Rdečega križa pojasnilo, iz katerega izhaja, da so samaritani na slav-nosti na Štadionu sodelovali z ljubeznijo, brez pričakovanja kake nagrade. 0 Oddaja gradbenih del za drž. šolsko polikliniko. Med gradbeniki in jKidjetniki je zanimanje za oddajo gradbenih del pri državni šolski polikliniki. Na tehničnem oddelku banske uprave se lx> 5. aprila dojioldne vršila zadevna Ucitacija Gradbeni strošiki so proraču-nani na 1,494.570 Din. ©Statistika zadnje občinske seje. Ljubljančani so ee zanimali za zadnjo proračunsko sejo, ki je trajala dva dni in so občinski očetje razmotrivali proračun dobrih 12 ur. Obširen l>a je o proračunski seji stenografski zapisnik, za katerega so jx>rabili 2000 jx>1. © Bližnje dražbe. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani bo več dražb. Danes doj»ol grebni zavod, druga mestna jx>djetja in ravno naša kritika je zelo [»mogla k ozdravljenju. Morda bo sčasoma tudi pri tramvaju! KINO KODELJEVO Tel 31-62 Danes in jutri ob 8: Velika kneginja Aleksandra — Marija Jerica j in Volkovi na Preriji — Georg O'Brien 0 Srajce modne in športne, kravate, ' naramnice, žepne robce, rokavice in noga- \ vlce, kupite najbolje pri Miloš Karničnik, | Stari trg 8. © Zveza gospodinj opozarja, da se bo v njenih prostorih Breg št. 8 jutri ob 16 predvajalo nazorno pranje po najboljšem načinu. — Predvajalo se bo tudi pranje s Schichtovim Radionom, Vabljene vse j gospodinje. Vstop prost! Pogajanja jeseniškega delavstva Jesenice, 20. marca. ' Včeraj se je zopet vršilo v Delavskem domu na j Cankarjevi cesti informativno zborovanje vsega de- j lavstva. Poročalo se je o jx>teku razprav v prete- ! klem tednu. Tako so bile za martinarno štiri raz- 1 prave, za druge prizadete obrate pa ena. Za ob- ] rate na Javorniku se še ni raz|>ravlialo. Vsa pogajanja potekajo zelo jjočasi in delavstvo postaja včasih skoraj nestrpno. V petek dne 16. t. m. ofiol-dne je vse delavstvo martinarne zapustilo delo in šlo pred glavno pisarno, kjer so bila jx>gajanja. Hotelo je vedeti rezultat razprave. KID je celo govorila o štrajku. O stavki pa za sedaj ni govora. Upati je, da pride kmalu do sporazuma. Vihar v Lomu nad Tržičem Vihar, ki je divjal pretekli teden v Karavankah, je tudi pri nas povzročil veliko razdejanje in škodo. Silni sunki vetra so podirali drevje, razkrivali hiše in jx>drli več kozolcev. Vsled dežja in hitro se laja-jočega snega so vode silno narasle. Potoček, ki teče po Lomenskem pofiu, je narasel v celo reko, ki se V včerajšnjem »Slovencu« smo navajali nekatere številke, ki ponazorujejo brezposelnost šolane mladine, Vzeli smo pri tem kot podlago število maturantov na mariborskih srednješolskih zavodih v zadnjih štirih letih. Zaključni račun pokazuje, da je od 399 mariborskih abiturijentov, ki so v omenjenem razdobju v Mariboru maturirali, danes 112 brez službe. Zanimivo je pri tem primenjati posamezne šols/ke zavode med seboj z ozirom na možnosti zanoslitve, ki se nudi mladini po dovršitvi študija. Na državni realki in realni gimnaziji je v 4 letih maturiralo 94 dijakov iz Maribora. Od tega jih študira 94, 7 jih je v službi, 1 pri voakih in 10 brez posla doma. Klasična gimnazija izkazuje 116 abiturijentov: 72 jih študira na univerzi, 31 v bogoslovju, 3 v samostanih, 3 so pri vojakih, 3 v služibi in 4 doma. Trgovska akademija: 36 abiturijentov, 2 študirata, 14 pri vojakih, 8 jih je v □ Strahotna vožnlia po besneči Dravi. V Ruti poseduje gostilničar Rajiko Ditinger brod preko Drave. S tem brodom se je hotela prepelijati preko Drave 18 letna Marija Kramer iz Rut. Ko pa je bila sredi narastle in besneče reke, sc je nenadoma pretrgala vrv, za katero je bil čoln privezan, in valovje je bliskovito potegnilo brod z dekletom za seboj. V boju z narastlo reko je bilo dekle preslabotno ter ni moglo spravili čolna k obrežju. Kričalo je na vse grlo na pomoč in k sreči sta čula obupne klice splavarja Kositer Josip in Štru-kel Tine, ki sta zaveslala s čolnom za ubežnim brodom. Vodovije je medtem zaneslo čoln tri kilometre od Rute v bližino falskega jeza. Neposredno pred jezom se je posrečilo splavarjema doseči brod ter ga po hudih naporih spraviti na rešilni breg. Dekle sta s tem rešila sigurne smrti v vrtincih mogočnega vodopada pod jezom. Zanimivo je to, da je Kramcrjeva sedaj že v tretje doživela lako nezgodo, da se ji jp pri prevozu preko Drave odtrgal brod ter jo je tok odnesel. ГЈ Možu je sledila. Včeraj :je preminula v Mlinski ulici 11 v visoki starosti 80 let vdova železničarja Josipina Roschker. Sledila je možu, s katerim je preživela v vzornem zakonu 55 let ter so ji ga pokopali pred 12 dnevi. — V Krčevini, Vinarska 13, je umrla viničarka Jožefa Kaijšler, stara 66 let. Naj počivata v miru! □ Most zopet gradijo. Drava, ki je Se pred dnevi divjala visoka in umazana, se je zopet umirila. Padla je že loliiko, da so se zopet lahko pričela dela na zgradbi novega mostu na Mariborski otok. Seveda se je zgradba radi povodnji znatno zavlekla, ker je voda odnesla brv ter druge naprave, ki jih bo treba iznova pripraviti. П Mari'ina ulica zasajena. Marijina ulica je le dobila drevored iz okroglih akacij. Kakor se nam sporoča, so delavci že izkopane luknje zasuli samo radi tega, da ne bi bili ponoči pasanti v nevarnosti, П Konec jetniškega dopusta. Žalostno vest so prejeli kazn'enci, ki jih je januarja poslala jetniš-nica na dopust. Morali bodo nazaj za omrežena službi in 12 doma. Zasebno žensko učiteljišče šol, sester: 22 abiturijentk iz Maribora, 2 v službi in 20 doma! Državna učiteljska šola: 64 abiturijentk in abiturijentov iz Maribora, 4 študirajo, 15 v službi in 45 doma. Iz navedenega ie razvidno, da je trenutno najslabši položaj pri izšolanih mladih učiteljih in učiteljicah. Mnogi od teh čakajo žc cela 4 lela na službo. In poleg lega je tu razvidno še veliko zapostavljanje absolventk zasebnega učiteljišča! Tudi Trgovska akademija, v katero so stavili izpočetka toliko upanja, ni izpolnila nad. Najboljše še odreže klasična gimnazija, ki ima samo 3 brezposelne absolvente. Seveda pa to ni končno merilo, ker večina te mladine še študira na univerzi ter se bo zanjo sprožilo vprašanje zaposlitve šele po končanem študiju. Upajmo, da bo takral bolje, da ne bo morila mladega inte-ligenta brezupna skrb radi temne bodočnosti. okna zadnjega tega meseca, torej še pred prazniki, katerih so se taiko veselili. Mesto velikonočnih potic in drugih dobrot — ričet. Vseh dopustnikov je okoli 1C0. □ Deložacije in deputacije. Vsak dan prihajajo sedaj iz železniške kolonije deputacije na mestno občino: pred durmi je 1. april in z njim grozeče deložacije 40 družin iz dosedanjih bivališč. Deložiranci prosijo občino za streho, ker so vsi v Maribor pristojni. Ta jim seveda ne more pomagati, ker nima prostora. □ Gorelo je — zopet v Račahl Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Paumana, Plameni so uničili poleg poslopja še 12.000 kg sena, veliko slame, 3 vozove in raznovrstno gospodarsfe« orodje, škode ima pogorelec 50.000 Din. Tudi ti se sumi, da je vmes zlobna roka. □ Smrt v samoti. V Limbušu so pogrešali že nekaj dni 78 letnega prevžitkarja Jožefa Kampin-gerja. Dne 15. marca je odšel od doma v Vrhov-dol, da bi v tamošnijem gozdu nabral drevesno gobo. Iskali so ga povsod, pa šele v torek naleteli nanj — že mrtvega. Na mali jasi sredi gozda je sedel na štoru, sključen in že čisto otrpel. Poleg starčka je bila na tleh še sekira in vreča, naj>orav na prvi jx>gled ne tako vidno, škodo pa so trpeli goz- Kokovnice (Križke gore) in Storžiča je ležal še debel sneg. V južnem dežju se je prehitro omehčal in začel v ogromnih plazovih grmeti v nižino. V Zgornjem Lomu so se celo noč tresle hiše od teh E lazov in bučanja ogromno narasle Lomščice. »Pod toržcem« je plaz fiodrl več arov mladega gozda posestniku Rozmanu in zasul z gruščem planino. Manjše partije podrtega drevja pa vidiš vsejx>vsod. Vsa jx>ta so se spremenila v struge hudournikov. Pota so plazovi raztrgali in odnesli več mostov. Drugje pa je voda f>ovzročila zemeliske usade, ki so jxita zasuli, tako da ljudje nuiogokje ne morejo do lesa. Zelo potrebno bi bilo, da oblast iz fonda za javna dela nakloni nekaj denarja tudi naši občini za popravo teh jx>tov. Ljudje iz svojega teh i |x>pravil dolgo ne bodo zmogli. Cerkveni vestnih Duhovne vaje za inteligente bodo dne 26., ! 27. in 28. marca v hišni kapeli pri očetih jezni- ' tih. Vsuk večer bo govor ob jmiI 20. Vodil jih 1 bo g. P. Vrtovec. Vabljeni so vsi, ki ji in jc I mar duhovna obnova v teh resnih časih. & Zanesljivo kaljiva semena vrtna in poljska pri tvrdki Anton Fazarinc, Celje. 0 Proslava »Materinskega dne«. Da bomo letos v Celju dostojno proslavili Materinski dan, zato nam garantira DMK, ki jc organizirala letošnjo materinsko proslavo. Na snoredu so pevske točke, ki jih bo izvajalo pevsko društvo »Celjski Zvon« pod vodstvom g. prof. Močana, dalje nastopi salonski orkester pod vodstvom g. Lenardona. Za tem programom bo govor o materi, nato rajanje in končno »Živa beseda o malerinom trpljenju«, ki jo bo prikazovala igralska skupina. Vstop prost, začetek ob pol 4 popoldne v Ljudski posojilnici. & Stare celjske korenine umirajo. V sredo je umrl na svojtm stanovanju v Trubarjevi ulici št 1 v visoki starosti 84 let g. Luscliitzky Franc, sodni oficijal v pokoju. N. v m. p. •0" Pri reševalnem delu se je ponesrečil. Dne 15. marca je gorelo v Dolu pri Šmarju, pri posestniku Tilkoviču. Pri reševanju je pomagal tudi gospodarjev oče 79 letni Til-kovič Florjan, ki živi pri WA kot prevžitkar. Pri reševanju je pa padel in se potolkel po vsem telesu, dn je moral iskati pomoči v celjski bolnišnici. & Celjski okrajni cestni odbor bo pobiral za kritje primanjkljaja v proračunu za leto 1934-35. 16% cestne doklade na vse neposrednoв doklaclam podvržene držnvne davke. 4 jpr Najden les. Ob priliki pojilave so potegnili v Liscah. dne 15. t. m. dopoldne iz narasle Savinje 5 smrekovih hlodov, dolgih : po 4 metre in debelih 20_ do 25 cm, v skupni vrednosti 100 Din. Hlodi se dobe pri kopa- j liskem mojstru g Maksu Radošu v Liscah ; štev. 4. » Ptuj Iz vojaške službe. Za mestnega poveljnika v Pluju je imenovan major Pavel Ma-nojlovič, ki je svojo službo že natopil.dosedanji mestni poveljnik podpolkovnik Miran Šarac, ki je premeščen v Osjek, zapusti te dni naše mesto. Pred ptujski okrajnim sodiščem se je pretekli torek zagovarjal še ne 24. letni posestnikov sin Matevž K. iz Velike Varnice, radi tatvin in prevar. Pri razpravi je priznal le 10 takih slučajev, ki so mu bili dokazani, ostale nedokazane pregreške, pa je odločno tajil. Obsojen je bil na 5 mesecev strogega zapora. Ker je pa bil K. radi enakih prestopkov obsojen na <5 mesecev zapora pogojno na 5 let. bo moral odsedeti tudi to kazen, tako, da bo ostal v zaporu skupna 11 mesecev. Guštanj Volitev obratnih zaupnikov se jo jx>novno vršila to nedeljo. Prejšnje volitve so bile na jiri-tožbo Narodno strokovne zveze razveljavljene. Prej je bil rezultat sledeči: socijalisti 5, Narodna strokovna I, kršč. socijalisti 0. Sedaj |>a je rezultat malo izpremenjen. Socijalisti so odnesli 4, narodna strokovna 1 in kršč. socijalisti 1 zaupnika. Šmartno pri Litiji Vprizorltev »Pasijona« je nad vse pričakovanje uspela. Izvajanje je bilo prvovrstno in je na vsakega napravilo neizbrisen vtis. Zal, da ni bilo mogoče vsem ustreči, ker so bile vstopnice že v pradprodaji oddane in so tako morali celo mnogi, ki so prišli dve do tri' ure daleč, oditi. Zato ei za nedeljsko predstavo pravočasno preskrbite vstopnice že v predprodaji! Kafturn? obzornik ■■■^^■■■■штшапшнапшш Ljubljanska drama: Beograd nekdaj in sedaj" Osnova vseh Nušičevih odrskih del je satira: politična, družabna in stanovska Njegova drznost, neposrednost in ostro domače okolje se opira skoraj vedno na zaokroženo zgodbo, ki jo spretni tealralik zna izborno zaplesti in jo tudi dobro razplete. Vendar je njegova drama kljub zgodbi navadno le močno razgibana situacija, neka nujnost, ki nam odkriva ljudi, njihovo dobro in slabo stran in ob kateri se dobro uveljavlja pisateljeva komična dialektika. »Beograd nekdaj in eedaj« je zgolj situaciia. Zgodbe ni, niti dramatične nujnosti, ki bi silila ljudi v tako in podobno situacijo — skoraj bi dejali, da je samo revija današnjega sveta, njen spogled s preteklostjo. Nušič «e v tej situaciji spretno suče v svoji družbi, dovtipno nabira osebe, kakor bi jih lovil na nitko in jih pokaže v svojem žgočem dovtipu. Stari Stanojlo in njegova žena Persa doživita Beograd in novi čas tako, da sloji sin pred konkurzom, pa se temu smeje, češ, da napravlja dobro kupčijo; njegova žena ni gospodinja in hišna mati, ampak vodi hčer na konkurenco za »Miss Jugoslavijo«, druga hči se uči baleta in sin je divji športnik itd., polno variacij današnjega javnega in družinskega življenja. Zadaj za to zunanjo burko, ki vendarle skeli, skuša Nušič reševati resnično tragikomično nasprotje starejšega in mlajšega rodu, ki se nikoli ne razumeta in se nikdar ne bosta. Tu ee Nuiiču »toži do romantiki, v kateri je živela duša, čepTav zasebna morala sama ni bila boljša Tu je kajpak ostal Nušič pri vrhu in se je ustavil v resignirani sentimentalnosti; preteklost in sodobnost, ljudsko kulturo in narod je samo iz dalje postavil nasproti civilizaciji in brezdušju, v tragiko in globino nasprotij se ni spuščal. Stari Stano lo in Persa obrneta temu svetu hrbet in odideta v svojo samoto. Igravci so v režiji g. B. Krefta izoblikovali družinsko situacijo in njene tipe z veliko ostrostjo in živim temperamentom. Središče igre sta g. Cesar kot Stanojlo in ga. Rakarjeva kot Persa Oba umerjena in resnična, zlasti je g. Cesar pokazal prav plemenito komično i. Najplemenitejša od kofeina oproščena zrnata kava, to je kava Hag. Celo nervozni in na srcu bolni jo smejo brez premisleka piti. Pobudo je dala Cverlinova, lu je ia Makol doma. Vlom se jim je dobro posrečil, blago pa je Fer-folja prodal krošnjarjem. V noči na 13. marca so izvršili v Makolah nov vlom, o katerem se je v »Slovencu« že obširneje pisalo. Nameravali so najpreje olajšati makolsko posojilnico za jurje, k.i so bili v blagajni. Ferfolja je že splezal po lestvi ter nameraval vdreti okno, ko je opazil, da nekdo v posojilničnih pros.orih spi. Nato so se lotili konzuma, še prej pa -so si poiskali primerno Orodje v kovačnici. V Maltole so prišli z avtomobilom, ki jim ga je dal na razpolago krošnjar. — Ker niso mogli vsega blaga naložiti, so ga nekaj zakopali v senik ter prišli v naslednti noči zopet ponj z istim avtomobilom. Kako so bili pregnani, smo že poročali. V vlomilske posle so zapletene še nekatere druge osebe, ki jih policija zasleduje. Predvsem bi radi dobili v pest lastnike avtomobila, ki so z vozilom pobegnili. Maribor, pa tudi okolica, je sedaj rešena neprijetne nadlege, ki je imela v načrtu gotovo še več vlomov. Po-asnila se je pa obenem skrivnost cenega blaga, katero so ponujali nekateri krošnjarji po deželi po slepo nizkih cenah. sk.i cesti 9. Naj ji ves trud in njena dobra dela v obilni meri poplača ljubi Bogi Žalujočim sinovom naše globoko sožalje! "t" V Mokronogu je nagle smrti umrla v sredo zjutraj gospa Marija Podvasnikova, vdova po žel. revidentu. Zadela jo je srčna kap. 30. septembra bi obhajala 85 letnico rojstva. Bila je do zadnjega zdrava, le zadnjih par dni so jo večkrat napadali krči. Kot bi slutila smrt, je zadnje dni večkrat pravila svojim prijateljicam, da bo kmalu umrla od kapi in je dan prej še prejela sv. zakramente v župni cerkvi. Po prevratu je živela sama zase v Mokronogu. Mož ji je umrl, hčeri pa sta: Marija v Ameriki, Ida pa v Romuniji. N. v m. p.I Osebne vesti = Iz vojaške službe. Odrejeni so za voj. izslednika šole za pehotne in topniške častnike sodni poročnik Ivan Horvat; za upravitelja voj. glasbene šole višji voj. kapelnik III. razr. Josip Majer; za kapelnika godbe mornariškega poveljstva nižji voj. knpolnik III. razr. Ivan Dominis; na službo v loknrno stalne voj. bolnišnico V. armijske oblasti lekarniški kap. I. razr. Ludvik Medvešek; zn učitelja v peh. častniški šoli peh. kapetan II. razr. Josip Pletikos; za vršilca dolžnosti intendanta poveljstva moravske divizijske oblasti nižji voj. uradnik I. razr. ekon. stroke Juro Tkalčič, za vršilca dolžnosti blagajnika železniškega polka nižji vojaški uradnik III. razr. ekon. stroke Josip Valh; za vršilca dolžnosti upravitelja spreme 4. zrakoplov-nega polka voj. pisar IV. razr. Frane Cvikl; za vršilca dolžnosti upravitelja opreme 7. zrakoplovnega polka voj. pisar III. razr. Sig-mund Komornik; na službo v generalni štab poveljstva moravske divizijske oblasti za pre-neralštabne posle peh. kap. I. razr. za gene ralštabne posle Štefan Kos; na službo v generalni štab poveljstva bosanske divizijske oblasti za generalštabne posle inženjerski kap. I. razr. za generalštabne posle Štefan Najberger; na službo v poveljstvo vranj-skega vojnega okrožja peh. kap. I. razr. L.ju-bomir Broz; za poveljnika postaje golob je pošte I. reda inž. poročnik Dragotin Kop.iar in za pobočnika 2. bataljona 2. pontonirskega polka inž. poročnik Alojz Božič. — Pri slabosti je naravna »Franz Joselova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuie telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno Ostale vesti — Oven rogovili z vremenom. Na prvi pomladanski dan je sonce stopilo v znamenje ovna ter otvorilo astronomsko pomlad. Vremenski optimisti so napovedali, da bo eonce pognalo sneg visoko v planine in na sever. Prvi pomladanski dnevi pa so še vedno deževni. Včeraj ponoči je močno lilo po vseli krajih Slovenije. Od 10. marca naprej je vedno deževalo ter je v Ljubljani padlo že IH3.7 min. Suva počasi upada. Pri Tacnu je stnnio šc l.to metru nad norinalo. Dočim so ostali kraji obvarovani pred hujšimi povodejskimi katastrofami. so notranjske doline popolnoma pod vodo. Po irorali, tako tudi v Planici, je snežilo. — Smrtna žrtev požara. Včeraj smo poročali o strašni nesreči, ki je zadela Tera-novo v Šmartnem pri Cerkljah. Pogrorela jim jo namreč hiša, domači pa so so 7. največjo težavo rešili iz ognjenih objemov. Pri tem sta dobila 70-letna babica Marija Tera-nova ln 3-letni vnuk Ivan hude opekline po vsem tolosu ter sta bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico. V bolnišnici so sicer zdravniki nudili pomoč obema opečencema, toda niso mocli rešiti malega Ivana, ki .ie včeraj umrl. Tudi stanje babico Marije je nevarno. — Ponarejeni denar. Na Pristavi pri Šmarju pri Jelšah je tamkajšnji poštni urad pred nekaj dnevi prejel ponarejen petdeset-dinarski novec. Od pravega sc na zunaj skoraj nič ne razlikuje in ima skoraj še bolj sijajno barvo; takoj so pa spozna, da ni pravi, če se vrže na kak trd predmet, ker ima namreč, drugačen kovinski glas, kot ga Ima pravi. Zunaj je najbrž tonka plast srebra, znotraj pa bo menda svinec ali kaka druga manjvredna kovina. Oblasti pridno poizvedujejo, od kod izvira. — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter na-p»dom mrtvouda — zagotavlja naravna »Franz - Josei« - grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognila, da »Franz-Josef«-voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi — Pogrešani dekleti. Tržič ima zopet svojo senzaci jo, pa je žalostna. Že pretekli teden sta odšli od doma dve predilniški delavki. V letna Anica in 21 letna Miei sta bili vedno bolj bolestno razpoloženi. Šli sta proti Brezjam in od tam proti Podnartu. Slutnja govori o najhujšem. V prizadetih rodbinah se je naselila žalost in mrzlično poizvedovanje, pa tudi zlobni jeziki že opravljajo svoje delo. Ko bo stvar pojasnjena, bomo morda spregovorili par besedi o tržiškem javnem govorjenju, za enkrat pa prosimo v imenu prizadetih vsakogar, ki bi morda pogrešani dekleti kje videl, da nenudoma sporoči v Tržič. Obe sta kratko ostriženi; ena ima siv, drugra rdečkast površnik. — »Prekleli pes!« Z Jesenic nam poročajo: Lani je KTD postavila na Javorniku valjarno za fino pločevino. Ker doslej v naši državi takega obrata še ni bilo. nismo imeli izvežbanih delavcev v tej stroki. Prišlo je iz Nemčije 12 delavcev, da priuče naše ljudi tega dela. Nekateri izmed teh so precej ošabni in radi šikanirajo naše delavstvo. Eden izmed naših delavcev, ki dobro razume nemško, se je temu u]»l in zato je bil »prekleti pes*. Zgodilo se je to pred glavnini in obratnim zaupnikom na Javorniku. Vsa zadeva je bila takoj naznanjena okr. načelstvu. Zanimivo je, da je doticni slovenski delavec brez kakega zaslišanja dobil od obratovodslva obvestilo, da je premeščen iz valjarne na Javorniku k ekonomatu oziroma oddelku na planem v železarni na Jesenicah. Na ta način je bil torej on kaznovan. Delavstvo je ogorčeno nad tetn. Dejstvo pa je, da so naši delavci že po nekaj dneh dela v tem Odgovori na vprašanje: Kako spraviti liudi do kruha? XX. Kruha fe na svetu dovolj. Vsem ljudem ga bo na ostajanje takrat, ko bomo vsi izpolnjevali prvo in največjo božjo zapoved: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe I A. Ž. XXI. 1. Treba je ukrepov avtoritete od zgoraj, zvestobe od spodaj in discipline človeške družbe po krščanskih načelih, ker so zmerna in ne tirajo v eiketremno konjunkturo in ne zavajajo v krizo. 2. Kapitalizmu boj, v kolikor krši božje in človeške pravice, bodisi s 'premoženjem ali z delo-vodstvom. Le poglejte kršenje nedelj in praznikov, dobičkaieljno izrabljanje delovnih sil itd. Ako se bo od strani delojemalcev zahtevalo božjih pravic, se bo šele pri delodajalcih mogla vzbudili vest. Dokler pa se bo od te strani častil samo mamon (višje plače), bodo delodajalci veliki duhovniki tega ma-lika in svojevoljni gospodarji svojih vernih. 3. Koval naj bi se drobiž, novčanice polne vrednosti — 1 ali 2 po 5 in 10 par. Za 300 milijonov Din bi pomenilo 25 par na državljana. Ko bi se koval tudi neomejeno, bi menda nevarnosti inflacije ne bilo. Tega denarja bi menda nihče ne spravljal v nogavice. Zrnje je bolj prikladno za seme ko klasjej Deseti brat pa ne bo še kmalu rešeni — F. P. Ce le nekoliko dni redno pije!« Radensko slatino (Zdravilni ali Kraljev vrelec), opažate ui sebi velike spreun mbe Na barvi in količini seči pa spoznate, da se organizmi izpira in čisti Ona tudi nevtralizira vinsko kisline, zhIo tlela vino okus' o in pitno. Kadi ogromne količine zdravilnih uunera'ov normalizira vse notranje žice. Poskusite le enkrat Radensko slatino, da vidlie ka) znači prvovrstna mineralna volu. P šile nam po brezplačno brošuro zr domače zdravljenje in pitie Kademkih vol. Zdravilišče in kopa'iSče Slatina Radenci. obratu valjali pločevino z isto spretnostjo kot Nemci. Zato bi jili sedaj tudi tovarna lahko pogrevala, da ne bo nepotrebnih spopadov. — Glasovi k zbirki »15 velikonočnih pesmi«, uredila St. Premrl in Jos. Sicherl, so zo|>et izšli v drugi izdaji. Cena po 6 Din in se dobijo v zalogi Jugoslov. knjigarne v Ljubljani. •— Pri boleznih m poapnenju žil. nagnjenosti b krvavitvam in uupadih kapi zasigura »Krant JoscIumm grenčica lahko izpraznjeuje črevesa brez vsakega napora. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjigo: Adam: Christua nn ser Brutler; 257 strani. Vezano 80 Din. — Amstad: Um die Scole des Kindes; 140 str. Vezano 60 Din. — Heinen: Katholisehe Bil« or pododliorn UROlR v Ljubljani dne 24. marca ob 17 v društvenem prostoru »Zvezda« II. nadstropje. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Odbor. 1 Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana ima svoj XV. redni letni občni zbor v soboto dne 24. marca ob pol 20 v lastnem lokalu na Kongresnem trgu 1, II. nadstr. (poslopje Kazine). 1 Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6 in mr. Bnkarčič, Sc. Jakoba trg 9. Maribor m Verske govore za gospode bo imel v nedeljo, 25., ponedeljek 26. in torek 27. t. m. vse-učiliški profesor dr. Lambert Ehrlich iz Ljubljane v kapeli presv. Srca v Levstikovi ulici s pričetkoni vsakokrat ob 8 zvečer. Govoril bo o Kristusu, vzoru moža. Gospodje iskreno vabljeni! m Ljudska univerza. Drevi predava vseuči-liški profesor dr. Jovan Hadži iz Ljubljane o »Biologiji Jadrana«. Skioptične slikp! — V ponedeljek, 26. t. m. predava ga. dr. Mira Kovač o Roentgenovih žarkih. m MZSPI Seja upravnega odbora bo danes, v petek ob 20 v društveni pisarni v Kolodvorski ulici 1 . m Društvo jugoslovanskih drž. upokojencev bo za Veliko noč razdelilo deset podpor po 100 Dim med revne člana. Pismene prošnje sprejema tajništvo v Vrbanovi ul. 59 do vključno 28. t. tn. m Zveza mladih izobražencev sporoča javnosti, dn nima nikakegu stika s skupiiio dile-tnntekih igralcev, ki so kot »Dramski studio« priredili dne 18. t. m. v mariborskem gledališču dramo »Ljubimkanje«. Celie c Pododbor ITROIR v Celju opozarja vse člane rezervne oficirje na občni zbor pododbora, ki se vrSl dne 25. t. m. ob 10 dopoldne v posvetovalnici mcetncgu uačelstva v Ceiju. Ude-iežba obvezam. Drugi krati Ptuj. Na Ljudski univerzi bo imel dne 28. marca ob 20 profesor Stanko Cnjnkar |>oučiio predavanje. Trbovlje. Igro »Henrik, gobavi vitez« bodo uprizorili na cvetno nedeljo popoldne v Društvenem domu. Igra je nova in lepa. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20. Petek, 23. marca: Zaprto. Sobota, 24. marcu: »Kariera kanclista Vincikn«. Red C. Nedelja, 25. marca ob 15: »Visoška kronika«, Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: »Belgrad nekdaj in sedaj«. Izven. Znižane cene od 24 Dm navzdol. Opera Začetek ob 20. Petek, 23. marca: Zaprto. Sobota, 24. marca: »Carmen«, Globoko znižane cene od 39 Din navzdol. Nedelja, 25. marca ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Izredno znižane ccne od 20 Din navzdol. — Ob 20: »Ples v Savoyu«. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Gostuje Mirko Jelačin. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 2\ mnren: Ob 20: »Vijolica / Monlmnr-tra«. Rod A. Gostovanje gdč. Erike Dru-zovičeve. Izjava Glede na to, da je Akndemskl pevski zhor v Ljubljani ob priliki dobrodelne prireditve mestne občine ljubljanske dne 10. marca t. 1. prepovedal prenos od njega izvajanih pesmi po radiu in glede na razno govorice, ki se širijo o tem, izjavlja odbor Akademskega pevskega zbora sledeče: Akademski pevski zbor jo bil od strani mestne občino ljubljanske naprošen, da brezplačno sodeluje na njeni dobrodelni prireditvi. Rade voljo se je odzval povabilu, ker mu je šlo za to, da tudi s svoje strani podpre hvalevredno prizadevanje mestne občine ljubljansko v korist ubogim in brezposelnim. Ni pa bil Akademski pevski zbor po nikomur obveščen, da se bo ves spored prenašal tudi po radiu. Ker je pri lakih prilikah možna zloraba avtorskih pravic Akademskega pevskega zbora, kakor se je to z/rodilo pri nedavnem nastopu APZ v radiu, ko so nekatere nemške radijske postaje brez njegovega dovoljenja In brez odškodnine posnele njegov program nn ploščo, je Akademski pevski zbor prenašanje prepovedal. S tem pa še ni rečeno, da APZ no bi dovolil prenosa po radiu, če bi bil dobil zngoto-vilo; dn se kaka podobna zloraba ne ho ponovila; brez ozira na to pa smatra Akademski pevski zbor za dolžnost vljudnosti, dn so o nnmeravanom prenosu po radiu vsaj vnaprej obvesti. Samo nnšteil razlogi in nobeni drugi so bili za APZ merodajnl, dn je prepovedal prenos od njejrn Izvajanih pesmi po radiu, ki hi se imel vršiti, knkor rečeno, brez vsakega obvestila in dovoljenja. Odbor Akademskega pevskera zbora. в*гад O-_ >SLOVEI*EC«, dne И. marce 1984. Bt*r. «$. Se za dva meseca živil Tz Moskve poročajo, da je iz taborišča na ledeni plošči, na kateri tava po tnorju posadka »Celjuskina«, po radiu prispelo sporočilo. da so brodolomci ujeli več zabojev konserv. ki so plas'ali po morju in ki so padli v morje, ko sc je »Celjuskin« ponesrečil. S temi novimi živili se bomo lahko hranili še dvn meseca. Razpoka, ki je nastala nn zasilnem pristanišču, je zopet zamrznila, lako da lahko pristanejo letala. Narodni socialist ima vedno prav Kaj ti uporabljaš jabolko za vado in ne črvovi Črv jc vendar v jabolku! Dr. Oiibbels je v športni palači pred po-! litičnimi vodji Velikega Berlina izjavil: »Ker smo mi narodni socialisti prepričani, dn imamo prav ml. ne moremo trpeti polog sebe nobenega drugegn, ki bi trdil, dn ima prav on. Kn.iti če imn prav, potem mora biti narodni socialist, če pa ni narodni socialist, nima prav.« ★ Učitelj v šoli: »Janezek, zakaj si pa prišel v šolo brez torbe? Kako bi imenoval vojaka, ki bi šel brez tnrnistre v vojsko,« »General, gospod učitelj U V najkrajšem času se srečata svetovna mojstra v šahu, g. Aljehin (levo) in g. Bogoljubov. Tekmovala bosta v raznih nemških mestih za svet. prvenstvo. Sedanji prvak je uaturalisiraai Francoz Aljehis. Hodi — sede Od Tilmenia do Snežnika To čudovito novotarijo je seveda iznašel Američan. Nazvali so jo že »pretomobil«. Ustreza namenu, da bi človek tudi na sprehodu sedel. Iznajdba se je obnesla in podjetni tehnik se po Kaliforniji izpreliaja — sede. Misijonski škof — navaden misijonar Iz Vzhodne Afrike poročajo: Naš škof msgr. Streicher, ki se je lansko leto odpovedal časti apostolskega vikarja v Ugandi, se ni hotel umakniti v zasluženi pokoj, temveč je kljub svoji 71 letom začel življenje navadnega misijonarja in je skupno s svojimi sobrati nastopil svoje apostolsko delo na postaji Ibanga. Visoki in zaslužni cerkveni dostojanstvenik se ni ustrašil tudi največjega truda, da bi uspešno vršil svojo misijonsko nalogo. Tako se je začel učiti jezik domačinov, ki ga še ni znal, in po polletnem študiju je z gorečnostjo mladega misijonarja, ki je pravkar prišel v misijon, začel opravljati dušnopastirsko službo med domačini. Ves teden pred božičem je dan za dnem po 7 do 8 ur spovedoval, seveda v jeziku domačinov! Njegov naslednik na položaju apostolskega vikarja ga bo gotovo oprostil posebnih dolžnosti, katere je on sam predpisal za mlade misijonarje: najprej skušnja, ki se vrši v ustnem izpraševanju in pismenem izpitu o jeziku domačinov; šest mesecev pozneje sledi pismena razprava o jezikn domačinov in o njegovih posebnostih. Taho fašisti pojmujejo svobodo vesti V Barkovljah je novorazširjena cerkev v začetku posta dobila tudi nov križev pot. Vsak teden je v cerkvi pobožnost križevega pota en dan slovenska, er dan italijanska. Šolska uprava zganja vse otroke brez razlike k italijanski pobožnosti; iti morajo obvezno in korporativno; k slovenski pobožnosti pa ne smejo hoditi. Znani slovenofob Demai je celo stal na straži pred cerkvijo in pazil, kdo gre k slovenski božji službi. Tiste, ki so kakorkoli odvisni od fašizma, zadene kazen, zlasti z odvzetjem zimske podpore. Tako Italijani razumejo svobodo vesti. Gonja je zdaj v Barkovljah zlasti zato tako intenzivna, ker hočejo pritiskati na cerkveno oblastvo, da pošlje v župnijo novega župnika Italijana, ki naj bi pometel s slovenščino docela. Tako je vera iz socialistične »privatne reči« postala v Italiji »državna reč« prav kakor davki ali vojaščina, * KDOR NE PLESE, NI PATRIOT. Z Dopolavorom pridno osrečuje naš narod. V Dolini bodo zidali fašistovski dom za 120 tisoč lir. Ljudje pa nimajo, da bi si streho popravili nad glavo. Kar ne gre za davke, mora iti za ples. Kdor ne pleše, ni patriot. V Predloki so ta predpust imeli 11 javnih plesov z županskim dovoljenjem. ★ DAVČNI VIJAK so v Italiji letos spet navili. Zemljiški davek so zvišali za 30%. Naredili so kar na tihem brez šestkolonskih naslovov po listih. Maryse Hilsz, znana francoska letalka, uki je ia Pariza odletela proti Tokiu, se že vrača iz Tokia domov. »fs» Današn a moda iz 17., iS. in 19. stoletja Modne trgovine so že pred dnevi razstavile svoje spomladanske umotvore. V Pariz je prišlo iz vse Evrope mnogo modnih agentov, ki pregledujejo krasne izložbe v modnih salonih, kakor je »Haute Couture«. Spričo tolike različnosti in številnosti modelov ni lahko podati smernic prihajajoče sezone. Belo, črno, modro in rjavo, to eo temeljne barve. Čimbolj se približujemo poletju, tem svetlejše in živahnejše postajajo. Krila so nekoliko daljša. Dopoldanska obleka seže do 20 cm od tal, popoldanska pa do gležnjev, večerne obleke se vlečejo po tleh in deloma imajo cele vleč-ke. Silhuete oblek so različne. Včasih kažejo spredaj polnost in so na hrbtu tesno izdelane, včasih so spredaj tesno priprte, medtem ko se zadaj razvijejo v zvonce in gube. Toda nekaj vendar imajo skupnega: ozke so vse do pod kolena in se nato širijo. »Complets« so zelo v modi; plašč je deloma tričetrt dolg, deloma tako kakor obleka. Navadno je enobarven in obleka je iz vzorčaste svde. Kot podloga se pri plašču uporablja vzorčasta svila. Pri kostumih so barvaste bluze izpodrinile bele, in so celo temnejše kakor osnovni ton kostuma. Mnogo jih je tudi iz kravatne svile in danes gredo celo tako daleč, da izdelujejo športne kostume iz kravatne svile. Tudi kašmirsko blago je prišlo v modo, kajti i iz njega ne delajo samo »šalov«, temveč tudi kostume. Okraski v obliki orgelskih piščalk in žepi zginjajo z ramen; rame postaja bolj okroglo in sploh ne kriči več tako. Pozornost vzbuja zdaj komolec, ki je prevzel meeto ramena. Včasih so tudi rokavi plašča — ne glede na to, ali je namenjen za dnevno aU večerno obleko od komolca do ramen razparani in izpod njih se sveti ali rokav obleke ali gola roka. Prav tako so vpeljali razporek tudi za spodnji del; ta sega pogosto nad koleno. Ker ee pa ne prileze vsem ženskim nogam, stavijo na njegovo mesto gube, ki naj bi vzbujale vtis, da je to razporek. Marsikatere modne trgovine so črpale ideje za nove vzorce iz 17., 18. in 19. stoletja, v kolikor gre za gube, zvonce, čipke in rokave. Te obleke izdelujejo iz težke »vile. Tudi Vzhod je moral lede linije in posebno glede barvnega bleska in ombiniranja barv prispevati svoje. Mnogo jopic ima priproet kroj kitajskih jopic, ob vratu se zapenjajo z enim gumbom. Važno vlogo igrajo gumbi kot okrasek. Vsemogoče oblike nastopajo: kocke, domino, gumbi iz elame, iz bambusa, iz kovine, stekla, usnja. Večina oblek ima pasove in zaponke iz zlata in srebra jajčaste oblike ali tudi drugih čudovitih oblik. Klobuki eo veliki in majhni, trikotni, štirikotni in okrogli. Imajo trd, raven ali zavihan krajec; tendenca gTe za tem, da se obraz čimbolj vidi in da ostane čelo prosto. Blago je kaj različno: cvetlice, listi, slama, kožuhovina itd. Kljub hudi krizi je danes ženska moda bolj luksuzna in draga, kakor kdaj poprej. Njeni tvorci so se pač ravnali po Couejevih navodilih, češ, naj se s sugestijo zdravimo, paše Магу Knight, zabijajoč si v glavo, da nam gre bolje kakor v resnici. Ko je Avstrija ponudita mir Vloga Siksta Burbonshega FVciflCOZOftl • • • Te dni je umrl v Parizu v starosti 48. let princ Sikst-Parma, brat bivše avstrijske cesarice Zite. Ime princa Siksta je neločljivo zvezano z zadnjo svetovno vojno in z avstrijsko zgodovino po mirovnih pogajanjih, ki jih jo Avstrija začela z njegovim posredovanjem. Za mirovno ponudbo, ki je bila stavljena 12. decembra 1916 zaveznikom, nosita odgovornost že cesar F'rane Jožef in baron Bu-rian, čeprav je bila ponudba stavljena šele za časa vladanja cesarja Karla. Avstrijskemu vladarju je šlo za to, koga naj izbere za posredovalca med Avstrijo in zavezniki. Izbral si je princa Siksta Bourbonskega. Ni bilo lahko priti v zvezo s princem, ki se je boril na belgijski fronti proti Nemcem in Avstrijcem. Tudi njegov brat Ksaver je bil na tem bojišču. Treba je bilo privoljenja najvišjega vojnega poveljstva, da bi princ lahko šol na švicarska tla, kjer bi se lahko sestal s cesarjem in odposlancem. Avstro-ogrska in Belgija sta bili med seboj v vojnem stanju. Avstrijski cesar ni mogel pisati belgijskemu. Tu se je ponudila mati princa Siksta, češ, da bi bila voljna prositi kralja in kraljico, da bi ji dovolil, da se sestane s sinovoma na švicarskih tleh. Dne 20. decembra 1916 je ta prošnja prispela v roke kraljice. Božični večer sta Sikst in Ksaver preživela na belgijskem dvoru. Tedaj jima je bilo dano dovoljenje, da lahko obiščeta Švico. 23. januarja 1917 sta zapustilo Belgijo in še isti večer prispela v Pariz. V zunanjem ministrstvu so jima napravili diplomatske potne liste. Francoski poslanik Wil-liam Martin je poslal depešo Boy de la Tur-ju v Neuchatel, češ, naj tam pripravijo sobe za princa in njunega spremljevalca Charlesa Salomona. Francoskemu poslaništvu v Ber-nn je bilo naročeno, naj pisma, ki jih bo izročil Charles Salomon, odpravijo dalje v kurirski vreči. Dne 29. jauuarja 1917 sta prispela princa ▼ Švico, kjer sta ju čakala njena mati in sestra princezinja Marija Antonija. Mati je sporočila svojima sinovoma željo, da bi se cesar rad pogajal za mir ter bi rad dal svojim narodom zopet mir; zato bi bilo potrebno, da bi princa prišla na Dunaj. Vse je že pripravljeno, da se bo to potovanje izvršilo kar najbolj tajno. Ce bi princa ne mogla priti na Dunaj, bo kralj poslal v Švico svojega zaupnika. Princa sta izjavila, da bi bila mogoča edino zadnja možnost. Vendar se morata na vsak način sporazumeti v tej zadevi še s Parizom. Princa sta se v resnici vrnila 10. februarja v Pariz Že 13. februarja sta bila zopet v Švici. Ob Г30 se jima je javil odposlanec avstrijskega cesarja. Bil je to grof Erdody, ki je že lahko navedel glavne točke, na podlagi katerih naj bi se pogajanja razvila. Princa sta namreč takoj po prvih sestankih v Švici sporočila cesarju francoske mirovne pogoje. Tedaj je nastalo vprašanje, kako naj se nadaljujejo pogajanja, ali po diplomatski poti, ali po drugi. Princ Sikst je prosil avstrijsko vlado, naj stavi predloge glede formalnosti teh pogajanj; ako bi se Avstrija odločila za nediplomatska pogajanja, potem naj bi sam cesar izjavil svoje mnenje. Grof Erdody je hitel na Dunaj in 21. februarja je bil že zopet v Švici. Izročil je princema cesarjev poziv, naj prideta na Dunaj. Dne 23. marca 1917 je nadvojvoda Maks v temni noči s svojim avtomobilom srečal drugega in ker sta avtomobile obstala radi temne noči, je v drugem avtomobilu v svoje veliko začudenje spoznal princa, ki sta se peljala na dvor v Laxenburg. Ko je njun avtomobil prispel na grad, so bila vrata že odprta in na dvorišču je čakal dvorni adju-tant, ki je desetletja in desetletja verno stre-gel prejšnjemu cesarju in je bil vajen tajnosti, ne dn bi jih bil kdaj izdal. Tri može, ki so stopili iz avtomobila, je peljal v ce-, sarske dvorane. Niti besede niso izpregovo-I rili med potjo. Pobočnik je obstal ob stop-i nicah, tudi od došlecev je eden obstal v čakalnici, dva ostala sta stopila k cesarju. To sta bila Sikst in Ksaver Bourbonski. Na-j slednjega dne, to je 24. marca sta se vrnila, zapustila sta Laxenburg s cesarjevim lastnoročnim pismom. V tem pismu je cesar poudaril, da so med vojno avstrijski narodi pokazali odločnost, da ohranijo celoto av-stro-ogrske monarhije in da je Avstrija pripravljena podpirati Francijo v njeni zahtevi po Alzaciji. Cesar Karol občuduje Francoze To je bil dokument, ki je vseboval avstrijsko ponudbo za mir in ki je šel v zgodovino pod imenom »Sikstovo pismo«, ker ga je Sikst prinesel iz Avstrije. Najvažnejše mesto v tem pismu se glasi: »Konec tretjega leta te vojne, ki je prizadela svetu toliko žalosti in bolesti, se približuje. Vsa plemena (Stiimme) mojega cesarstva so trdnejše združena kakor kdaj poprej, v skupni volji, da tudi za ceno najhujših žrtev branijo celotnost monarhije. Radi svoje edinosti in velikodušnosti s sodelovanjem vseh narodnosti mojega cesarstva je kljubovala monarhija skoro 3 leta najhujšim viharjem. Nikdo ne bo mogel oporekati vojaškim uspehom, ki so jih moje čete imele posebno na balkanskem bojišču. Francija je na drugi strani pokazala odporno silo in krasen elan. Mi vsi občudujemo čudovito tradicionalno hrabrost njene vojske in vsega francoskega naroda. Radi tega mi je posebno ljubo ugotoviti, da ne loči nikako resnično nasprotje v pojmovanju mojega cesarstva od Francije, čeprav smo si zdaj nasprotniki, in da lahko upravičeno upam, da bodo moje žive simpatije za Francijo, združene s simpatijami vse monarhije, za vselej preprečile povrat.ek vojnega stanja, za katero ne more zadeti mene odgovornost. V ta namen in da bi točno izrazil moja čustva ua določen način, te prosim, da zaupno in tajno obvestiš g. Poincareja, predsednika francoske republike, da bom z vsemi sredstvi in z vsem svojim osebnim vplivom pri mojih zaveznikih podprl pravično francosko zahtevo po vrnitvi Alzacije-Lorene. Mora se obnoviti belgijska neodvisnost in Belgiji se mora vrniti vsa afriška posest.« Strahotna pregreha Tujec ne bo niti razumel, zakaj je tako razburil angleško javnost neznaten dogodek v parlamentu. In vendar pomeni grdo nespodobnost samo za one, ki vedo, da se ni dogodilo še nikoli kaj sličnega v zgodovini imperija. Parlament je pretresal dolgočasen zakonski načrt o uvozu norveške m ameriške ribe. Poveljnik parlamentske straže (sergeant at arines) je sedel v svojem visokem stolu in gledal v zrak. Nenadno je opazil, da se dviga nad speakerjevem (predsednikovem) stolom iz galerije za občinstvo v zrak sinjkast curek tobačnega dima. Kdo se upa kaditi v parlamentu med sejo? V domnevi, da bo to neki tujec, je pohitel poveljnik zatreti grdi nered, preden bi ga opazili poslanci in občinstvo. Pomežiknil je svojemu pomočniku in mu z očmi pokazal dim. Pomočnik je kmalu uredil zadeva »Kdo,« ga je lakonično vprašal poveljnik. »Neka dama,« je odgovoril pomočnik. »Dejal sem ji vljudno, a odločno: Oprostite, milady, tega ne smete! Takoj je odložila cigareto.« »Prav ste storili,« je vzdihnil poveljnik, »ne smemo biti surovi napram ženi, četudi napačno ravna. Z moškim bi že drugače govorili. Toda. saj sem slutil, da bo to ženska. Odkar so začele ženske kaditi, lahko pričakujemo veliko neprijetnosti!« Najlepše oči ima Mademniselle Barbeau. ki ji je žirija priznanih pariških umetnikov priznala, da ima najlepše oči na svetu. Sodniki so pri tej čudni tekmi morali gledati samo oči. Zato so imele tekmovalke ostnli del obraza pokrit s krinko. Stev. 08. ♦!*ТЛ vrertisC«, dn* 28. пиита 1934. Stran 7. Gospodarstvo Volilni red za Zbornico TOI Zbornica je sprejela nov volilni red Glede volivnega reda je bilo predsedstvo pooblaščeno, da definitivno redigira predlog volivnega reda, kakor so ga sestavili odseki na svoji včerajšnji seji, Volivni red usvaja najprej bistveno načelo, da se zbornični svetniki volijo z enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Nemogoče je uvesti volivne kategorije (cenzus), 1. ker bi bilo to protivno uredbi o zbornicah, 2. ker bi v današnjih prilikah kategorizacijo volivcev posebno pri obrti in trgovini ter v gostiteljstvu sploh težko izvedli. S tem v zvezi je v načrtu volivnega reda vsebovana določba, da je pravni naslov za izvrševanje volivne pravice pooblastilo ali dovolilo. Važna je dalje določba, da je vsak odsek po-•ebno volivno telo. V vsakem odseku se voli samo enkrat. Sestava volivnih teles, ali bolje rečeno razpored, kateri obrti spadajo v posamezna volivna telesa, je določena točno v smislu sedaj veljavnih obrtnih predpisov. Volivna okrožija »o osnovana tako, da so ▼ skladu « teritorijem zveznih, odnosno okrožnih organizacij trgovine, obrta, industrije in goetitelj-s t va, ki so z obrtnim zakonom določene odnosno dopuščene. V smislu načelne določbe uredbe o zbornicah (§ 13), zborničnih pravil (§ 7) ter zahtev zborničnih interesentov je določena teritorijalna in minimalna strokovna porazdelitev mandatov Glede aktivne in pasivne volivne pravice smo se točno držali besedila uredbe in večinoma prevzeli doelovno zadevne določbe. Glede volivnih oblasti je določeno, da pripravlja in vodi volitve glavni volivni odbor, kate-ki na čelu stoji višji uradnik oddelka za trgo-», obrt in industrijo pri banski upravi v Ljub- Bolniško zavarovanje aktivno Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je pravkar objavil svoj računski zaključek za preteklo leto, iz katerega je razvidno, da se je presežek povečal od 2.055 v letu 1932 na 3.507 milj. Din v letu 1933. Ta ugodili zaključek bolniškega zavarovanja je pripisovati povišanju prispevkov, ki je bilo izvedeno že leta 1931 in je prišlo v tekočem letu do polnega izraza. Zaradi tega so dohodki narasli na 2.73 milj., istočasno pa je zaradi zmanjšanja števila članov in zmanjšanja mezd, dotok dohodkov padel za 1.897 milj., pri prispevni tarifi 6.5% bi zuiašal presežek le 0.78 milj. Din. Toda k tem številkam je pripomniti, da so v bilanci vkalkulirani tudi zaostali prispevki. Zaostanki delodajalcev so se od 195> na 1933 povečali od 15.13 milj. na 15.766 milj. Din (na prispevkih). Ostali računi dolžnikov se niso dosti izpremenili. Med aktivi izkazuje blagajna znatno zmanjšanje, zato pa so naložbe pri Poštni hranilnici in den. zavodih narasle. Inventar se je radi opisov zmanjšal na 2.9 (za 0.1) milj. Din. Med pneiri so se zmanjšale obveznosti do Osrednjega urada v Zagrebu, povečale pa obveznosti do I)e!evske zbornice, dočim so manjše do Borz dela. Fond poslovnega presežka je narastel od 4.7 na 8.1 mili. Povečali so se tudi dubiozini prispevki in dotlade. Dohodki iz prispevkov so se /.manjšali od 38.3 na 38.2 milj. Izdatki pa so znašali v celem 55.53 (36.56) milj. Izdatki se razdele sledeče: hraaiarina 9.186 (9.196), ali v % 23.53 (2-1.60), porodniške dajatve 2.0Г6 (2.4<>2) milj., odn. 5.33 (6.22), pogrebnine 0.292 (0.376) milj., odn. 0.75 (0.98), zdravila in zdravilni pripomočki za člane in svojce 3.019 (3.216) milj., odn. 7.73 (8.35). oskrbnine v l>olnišnicali za svojce in članc5.025 (5.512), odn. 12.87 (14.29), stroški kopališča in zdravilišča 2.452 (1.467) milj., odn. 6.28 (3.80, zobozdravstvo 0.689 (0.483) mili., odn. 1.77 (1.26), stroški za vzdrževanje nmbiilatorijev 1.150 (1.520), odn. 2.95 (3.94), upravni stroški 6.347 (5.724) milj., 16.26 (14.84), zdravniški stroški 4.113 (4.291) milj. Din, stroški lajiške kontrole bolnikov 0.6-W (0.642) milj., 1.66 (1.66), samouprava stane 63.000 Din (1932 59.000 Din) ali 0.16% v obeh letih. Pri povprečnem številu zavarovancev 75.564 (77.653) odpade od skupnih dohodkov na člana in leto 516.62 Din, od izdatkov pa 470.21 Din. Na dajatvah je bilo lani izplačanih 28 milj. Din ali 71.75%. IJrad pripominja k svojemu poročilu, da je poslovni uspeh knjižno zadovoljiv, toda likvidnost je slaba. Rezervne sklade, ki naj jamčijo za neokrnjene zakonite dajatve, je treba po mnenju urada spremeniti vsaj do polovice v likvidna sredstva. Dokler so rezerve pretežno v dolžnikih, kot pravi urad. obstoja še vedno nevarnost, da se dajatve znižajo na zakoniti minimum. Bodočnost cen pšenice Prejeli smo prva poročila'o prezimlienju posevkov. Kolikor se da posneti iz ten poročil, je slika naslednja: prvi jesenski posevki so dobri, druga polovica posevkov, ki je biia posejana pozneje, pa je slaba in je v rasti zelo zaostala. Možno je sicer, da bo sedanji razvoj vremena pospešil rast teh posevkov. Poleg tega so napravile veliko škodo na posevkih tudi miši, te škode se ne sme nikakor podcenjevati. Kar se tiče posebej razmer v Sloveniji, vcPaio za nas tudi dosedanje ugotovitve. Zgodaj pose;ano žito kaže dobro, pozno posejano žito pa je zaosiplo in je zapadel sneg na nezanirznjena tla. Zato bo treba te posevke preorati in poleg tega so tudi miši napravile veliko škodo. V zvezi s temi poročili o stanju posevkov je tudi sedanji položaj na žilnem trgu. Naš presežek za izvoz cenijo v pšenici na okoli 10.000 vagonov. Za odjem te?a presežka so perspektive ugodne. V Avstriti se že opaža pomanjkanje blaga, ki bo pa še bolj občutno proti koncu tega meseca, ko bodo zaloge pošle. Že sedaj izvažamo v Avstrijo, še večje količine pa bomo izvažali prihodnji mesec, da izkoristimo prednostne carine, ki so nam dovoljene v trgovinskih pogodbah. '1 renutno ie cena za naše bla go 14.80—14.90 šil. za met. stot in po tej ceni Privilegirani izvozni družbi zelo konvenira izvoz. Poleg tega nam obetajo najnovejše devizno-politične olajšave, ki jih ie dovolila Češkoslovaška, aa se bo tudi izvoz v CSR začel v znatnejši meri. Vse kaže, da bomo naš presežek zlahka izvozili. Zlasti je lo verjetno, ker nimata niti Bolgarija niti Romunija na razpolago pšenice za izvoz. Madjarske zaloge, ki bi prišle v poštev za izvoz, cenijo trenutno na 50.000 vagonov. Doslej je Madjarska izvozila okoli 53.000 vagonov večinoma v Italijo, pa tudi v CSR in Avstrijo, in zato so se razpoložljive količine zmanjšale liani, ki ga predlaga ban in potrdi trgovinski minister. Za izvedbo volitev se osnujejo na sedežih okrajnih sodišč krajevni volivni odbori, ki jih imenuje glavni volivni odbor, po potrebi se pa lahko taki odbori osnujejo tudi v važnejših gospodarskih in prometnih centrih. Določbe glede poslovanja volivnih oblasti, odrejanja in razpisovanja volitev ter volivnih imenikov so povzete večinoma po zbornični volivni uredbi iz leta 1927, v kolikor je bilo to z ozirom na uredbo o zbornicah mogoče. Kandidatne liste se postavljajo za vsak odsek, odnosno za vsako volivno okrožje posebej in so vezane, to se pravi, da sme kandidirati ena oseba le na eni kandidatni listi. Kandidatne liste je sestaviti tako, da ustrezajo teritorij alni in minimalni strokovni porazdelitvi mandatov. Volivno opravilo je javno, glasovanje kot že omenjeno pa lajno z glasovnicami, ki jih izročijo volivci osebno predsedniku krajevnega volivnega odbora, le volivci industrijskega odseka volijo pismeno tako, da pošljejo, glasovnico priporočeno po pošti glavnemu volivnemu odboru. Dalje slede običajne določbe glede glasovanja ter zaključka glasovanja. Rezultat glasovanja ugotovi glavni volivni odbor za posamezna volivna okrožja z izračunanjem količnika po d'Hondtovem sistemu, le pri onih volivnih okoliših, ki dobe po en mandat, se dodeli mandat oni kandidatni listi, ki je dobila v dotičnem volivnem okolišu večino glasov. Nato slede zaključne odredbe glede roka za prve volitve, kakor tudi poznejše delne volitve. Volivni red stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v Službenih No-vinah. Speti Rekordni skoki v Planici Sigmund Raud v treningu skočil 81 metrov pri tričetrtinskem zaletu na že omenjeno vsoto. Od zalog je sedaj prodanih že okoli 25.000 vagonov na podlagi najnovejših sporazumov v Rimu. Izmed ostalih konkurenčnih držav pridejo v poštev le laplatske države. Laplalske države s svojimi cenami regulirajo svetovni trg, vendar pri naših sosedih, katerim izvažamo mi, ne pridejo toliko v poštev. ker imamo n. pr. z Avstrijo preie-rencijalne pogodbe, na podlagi katerih naše blago bolj konvenira kot laplatsko. Iz vsega tega sledi, da je pričakovati za pšenico stalno čvrste tendence. Premija 28'5°/0 ostane Z ozirom na vesli nekaterih listov objavlja Agencija Avala, da je s pristojnega mesta pooblaščena kategorično deinantirati te vesti kot popolnoma izmišljene. Gibanje zlata. Izkaz llolandske banke za 12. marec beleži zmanjšanje zlate podlage za samo 4.2 milj. goldinarjev na 788.5 milj. — Banque de France beleži celo dotok zlata, kajti zadnji njen izkaz za 10. marec kaže povečanje za 52 milj. frankov na 80.820 mili. Odtok v Ameriko je ponehal, prišel pa je dotok iz Anglije in Švice. Uvoz soli iz Avstrije. Avslrijske polarne so z našo monopolsko upravo sklenile pogodbo za dobo trajanja trgovinske pogodbe za dobavo 600 vagonov soli letno. Teh 600 vagonov je bilo v tekočem obračunskem, letu, ki poteče 31. julija, že dobavljeno. Sedaj je bila dovoljena avstrijskim solarnam za prihodnjo dobavno periodo količina 1200 vagonov, torej superkontingent 600 vagonov, od česar je bilo izvoženih že 48 vagonov. Ruska zunanja trgovina v 1. 1953. Uvoz jc v primeri z 1952 jiadcl od 701 na 51-8.2 milij. rubljev, izvoz pa samo od 574.0 nn 495.6 milij. rabljev. Zaradi tega je bila bilanca aktivna za 147.4 (leta 195' pasivna za 129.1 milij. rubljev). Cidin'a — ima več prometa kot Kopenliagen. Leta 1932 je bil promet v pristaniščih Vzhodnega morja: Gdansk 5 476.051 ton, Cidinja 5,194.284 ton Kopenhagen 5,036.388 ton. Leta 1933 na je bil vrstni red tale: Gdinia s prometom 6.105.866 ton, Kopenhagen 5,374.000 ton in Gdansk 5,152.894 ton. Borza Dne 22. marca 1934. Denar Neizpremenjetii so ostali tečaji Curiha, Pariza in Prage, narastel je le Berlin, dočim so popustili Amsterdam, Bruselj, London, Newyork in Trst. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 9.15—0.25, na zagrebški borzi po 9.125 in na belgrajski po 9.14. Cirški boni so v Zagrebu notirali 34 blago, v Belgradu 33.50—34 (33.50). Ljubljana. Amsterdam 2308.74 —2320.10, Rer-lin 1355.14—1365.94, Bruselj 799.13—S03.07. Curih 1108.35—1113.85, London 174.53—176.13, Newyork 3391.61—3419.87, Pariz 225.88—227, Praga 142.34 — 143.20, Trst 293.79—296.19. Promet na zagrebški borzi 47.556 Din. Curih. Pariz 20.38, London 15.77, Newyork 308.50, Bruselj 72.10. Milan 26.55, Madrid 42.20, Amsterdam 208.35. Berlin 122.525, Dunaj 73.30 (56.60, Stockholm 81.40, Oslo 79.45, Kopenliai/en 70.60, Praga 12.85, Varšava 58.325, Alene 2.95, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca za dinarske papirje je ostala v glavnem neizpreiuenjena in so tudi tečaji v glavnem ostali neizpremenjetii. Čvrsti pa so dolarski papirji, ki so narasli v tečajih. Promet je bil danes slab iu na zagrebški borzi sploh ni bilo zaključkov v državnih papirjih. Med industrijskimi delnicami je bila zakl učena edino Trboveljska jx> 110 (50 kom ). Ljubljana. 7% inv. pos. 70—73, agrarji 36— 36.50, vojna škoda 311—314, begi. obv. 53—54, 8% Bler. pos. 55—56, 7% Bler. pos. 52—53, 7% pos. DIIB 64- 66. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71—73, agrarji 35.50—37. vojna škoda 312 -315, 3. 310-312, 4. 310-312, 5„ 6. 312 bi., 6% begi. obv. 53-53.75, 8% Bler. pos. 55.50 - 56.50, 7% Bler. pos. 52.75— 53.50, 1% pos. DIIB 65.75 den. - Delnice: Narodna banka 4200 4400, Priv. agrarna banka 257-260, Nar. šum. 7.50 17, Guttmann 61.50 den, Osj. sladk. tov. 145—150, Itnpex 50 den., Trboveljska 108 -111 (110). Belgrad. Drž. papirji: 7% invest pos. 72 bi., agrarji 36.50— 36.75. voj. škoda 313—313.50 (313.75, 313), 4. zaklj. 316. 6% begi. obv. 53.60->3.75 (53.75), 7% Bler. pos. 52.50 den. — Delnice: Priv. ajjr. banka 257-258 (258). Žitni (r# Trenutno že prihaja do izraza vedno bolj čvrsta tendenca za pšenico, za katero se povpraševanje stalno povečuje, zlasti ker pasivne pokrajine ne pri-čikujejo baš sijajne letine. Se večjega zanimanja za pšenico pa je pričakovali prihodnji mesec zlasti proti koncu Cene so danes ostale v splošnem nciz-preinenjene. Zopet jo prišla skupina Norvežanov, kt bodo nastopili na skakalni prireditvi »SK Ilirije« v nedeljo v Planici. — So to letošnji švicarski prvak, Norvežan Raidar Hof, Sigmund Guttorinsen in svetovni rekorder Sigmund Ruud. Po dolgi ln naporni vožnji so so podali v hotel Metropol, tla so se odpočili. Popoldan so jih vzoli v svoje okrilje skakači »SK Ilirije« in Sni. k. Ljubljane ter jim ra/.ka-I zali mesto. Vsi trije Norvežani so divijo . lepotam mesta, ter pravijo, da jo naredila i Ljubljana kljub njihovemu krntkpmu blva-I nju tuka.j nanje izredno ugoden utls. Do-paclo so jim neprlsiljenost prebivalstva in ' lepa pokrajina, ki jih v marsičem spominja I njihovo domovino. Njihovo največje zanlman o jo bilo: vreme. Zelo so bili zadovoljni, ko so žo na Jesenicah zvedeli, da jo v Planici Izredno veliko snega, da je sneg dober in skakalnica v prvovrstnem stanju. Norveški skakači so si z velikim zanimanjem ogledovali profil skakalnice, ki jim ga je dal g. Goreč, ter razne fotografijo. Obljubili so, ila bodo na lej skakalnici res Izpolnili to, kar so obetali: da bodo postavili nov svetovni rekord. Včeraj so odpotovali v Planico, da sc pripravijo na veliki boj. Nikdar namreč Še ni bilo prireditve, kjer bi bili Norvežani zbrani lako kompaktno, kot ravno pri nas. Sami pravijo, da bo nastala iz skakalne prireditve SK Ilirije prava Olimpijada. I Vsi Norvežani so prispeli v Planico in pričeli s treningom. Jonson jo takoj pri Celovški KAC v Ljubljani Ilirija je za svoje nogometaše izbrala dobrega nasprotnika Klagenfurter Athletic Šport Club, ki bo gotovo odličen spariag-partner pred težkimi tekmami o Veliki noči v Cirazu. Ta simpatična in odlična enajstorica koroškega prvaka je nudila vedno mnogo nogometnega znanja in bo brez dvoma tudi to pot dokazala, da je vidno vlogo v avstrijskem nogometu igrati mogoče le moštvu njenega kova. Ilirija se pripravlja torej z vso vnemo in je n. pr. za svoje I.a moštvo' pripravila gostovanje dobrega zagrebškega kluba o Veliki noči v Ljubljani, tako da tudi Iu ne ostanemo o praznikih brez dobrega nogometa. Nedeljska tekma bo popoldne na igrišču Ilirije ob Celovški cesti. Crosscotmtry Brž ko izgine zadnji sneg s polia in travnikov in ko prve cvetlice naznanjajo pom lad, nastopi za športnike nova doba. Dvorane in zaprti prostori, kjer so se vršili zimski treningi, osamijo, igrišča pa oživijo. To je tudi čas crosscountry|ev. ivtalno prihajajo v lem razdobju med sporlnimi novicami poročila in razpisi teh tekov, predvsem iz inozemstva. Tudi v naši državi se čedalje bolj priljublja tovrsten tek. Saj čitamo, da tečejo v tem mesecu vsako nedeljo bodisi v Mariboru, Zagrebu, Ljubliani ali drugod, dokler se ne zaključi sezona z državnim prvenstvom aprila meseca (letos 8. aprila). Način teka in ime samo crosscountrv izvira kakor večina športov iz Anglije, kjer je eden naj-pr ilj u bij enej ši h S|>or!ov. Slovenskega izraza za to nimamo; pomeni pa tek povprek po pokrajini (nemško: Querleldeinlauf). S tem je način teka dovolj označen. Proga naj vodi po čim bolj menja-jočem terenu preko gozda, vzpetin, meja in jarkov, da nudi tekaču vedno nove težkoče, a tudi vedno izpremembo in nove slike. To je lekma žilavih in krepkih teles, živa propaganda za šport. Proga sama s svojimi ovirami, ki silijo atleta, da menjava korak, skače preko zaprek itd., izenačuje prednosti, ki jih ima sicer specializirani tekač. Iz teh razlogov imajo mnogo izgleda za uspeh posebno žilavi, vsestransko strenirani športniki. Prvenstvo mesta Ljub'jane V nedeljo priredi Ilirija pod Cekinovim gradom zopet country tek to pot za seniorje, ki se bodo borili za prvenstvo Ljubljane. Prijavljeni so za tekmovanje samo atleti Ilirije, ki nastopijo polnošte-vilno, tako, da bodo borbe za posamezna mesla izredno lepe in napete. Tekmovanje se bo vršilo na isti progi kot prejšnjo nedeljo, ko so tekmovale atletinje in juniorji ter je potek od starta do cilja viden. Vstopnine ne bo. Damsko crosscountry prvenstvo Jugoslavije za 1934. Prcpozicije t. Ljubljanska podzveza J. S. Z. S. priredi dne 8. aprila ob U dopoldne crosscotinlrv tek za prvenstvo Jugoslavije na 20(i0 m pod Cekinovim gradom s startom in ciljem pri drsališču Ilirije. — 2. Pravico nastopa imajo družine z najmanj 6 (šest) tekačicami, od katerih najboljša četvorica vpliva na pla-sement družine in poedinkc. verificirane članice klubov J. S. Z. S. — 3. Klasifikacija družine se bo vršila po pravilih J. L. A. Z-e. Zmagovalna družina dobi naslov »Prvak Jugoslavije v crosscotintry teku I. 1934«, najboljša poedinka pa naslov »Prvakinja Jugoslavije v crosscountry teku 1. 1934«. — 4. Slagrade: Zmagovalna družina si pribori prehodni pokal, prav tako si pribori prehodni pokal ludi prvakinja po pogojih čl. 34. t. p. p. J. L. A. Z-e. Prvih 6 (šest) prejme plakete. V slučaju, da bodo naknadno še darovana častna darila, bo podzveza obvestila klube potom službenih objav. — 5. Prijave s prijavnino 50 Din za družino, 10 Din za poedinko, je jioslali najkasneje do 1. aprila opoldne na naslov: Ljubljanska podzveza J. S. Z. S., Ljubljana, kavarna »Evropa«. Prijave brez prijav-nine in zakasnele prijave se ne bodo upoštevale. — 6. Tekmuje se po pravilih J. L. A. Z-a. ★ Jugoslovanska akademska smučarska organizacija priredi v pon., 25 t. m., v Pianici tekme v smuku in slalomu za akademsko prvenstvo pod pokroviteljstvom rektorja g. dr. Slaviča. Tekmovali bodo naši najboljši smučarji-akademiki; izven konkurence se udeleže tekmovanja tudi Norvežani. Prijave se bodo »prejemale pri Tamarju v Planici do nedelje zvečer. V slučaju neugodnih vremenskih in terenskih prilik se vrSe tekme pozneje. — Ob tej priliki priredi JASO. skupen iz'et akademi-kov-smučarjev v Planico. Da bo omogočen ogled mednarodnih skakalnih lekcir bo odhod že v soboto ob 12 Zbira'ISče rb 1130 na itlavncm ko'o-dvoru. Povratek bo v ponedeljek zvečer. Vožnja četrtinska. nrvom skoku krasno Izpeljal in dosegel rekord na jugoslovanskih skakalnicah z 81 ni, dočim so bili ostali šo preutrujeni od vožnje in bodo pričeli s skoki šele jutri. Sneg jo sedaj na skakalnici odličen, skakalnica je v najboljšem redu in ni nlkakega dvoma, da bodo uspeli smeli načrti svetovnih mojstrov, ila bodo tokrat v Jugoslaviji padali rekordi. Vreme so jo zjasnilo, temperatura jc bila danes —1 tako, da se nam obeta^ v nedeljo sjajna smuka! Jutri v pelok pričakujemo še Avstrijcov In Pol jake.^ Naši^ tekmovalci pa so danes po večini žo odšli v Planico, da šo nekoliko trenirajo. Skakalnica .je v odličnem stanju ter so govorico o možnosti kako odpovedi smešne. Norvežani so naravnost navdušeni nad njo ter jo razpoloženje v stnuškem domu Ilirije naravnost svečano v pričakovanju postavitve novega rekorda. Trening je (lal danes prve rezultate: Jonson 75 m, Rirgcr Ruud 78 m, Sigmund Ruud SI m pri tričetrtinskem zaletu! Posebni vlak jc na željo potnikov preložen na У* na 7 in bo oh 9 v Planici. Vračal se bo oh 21 zopet v Ljubljano. Ako bo do jutri zvečer dovolj prijav, bo vozil četrt uro zn njim še en posebni vlak, ker j« interes za tekme prav posebno velik. Vozovnico so danes se nn razpolago v športnih trgovinah in pri »Putniku«. Pozivamo ob; činstvo, da jih čimprej dvigne. Cene vozni karti in vstopnici k prireditvi znaša samo l)in 48. Telovadni učitelji v tečaju Mrzli Studenec, 21. marca. Pokljuka, nekdaj od jeseni do pomladi pozabljena, je postala z novim domom smučar, kluba Ljubljane "mogočna ziinskosporlna jiostojanka. Vso zimo je bilo pestro življenje na krasnih smuških terenih, ki se razprostirajo ure in ure daleč od Podjel do Debele Peči, od Koprivnika do Konjščice. Te dni so tukaj zaključili enomesečni smuški tečaj za srednješolske telovadne učitelje, ki ga je priredilo ministrstvo za telesno vzgojo naroda s pomočjo zimskosportne zveze v Ljubljani. Ta tečaj pomenja brez dvoma velik uspeh v našem smučar-stvu zakaj izobrazil je 54 novih smuških delavcev, ki bodo širili beli šport zlasti v južnih krajih, kamor je smučanje šele zadnja leta pričelo prodirati. Tečaj, ki ga je vodil referent ministrstva za telesno vzgojo prof. Krejčik in v katerem so po-iftevali izkušeni učitelji gg. Tavčar, Kveder, šircelj in Rus, je bil na strogi internatski podlagi. Vladala je prava športna disciplina, katere so se tečajniki vzorno držali kljub temu, da je bil delovni program zelo obširen in na|x>ren. Ob večernih urah so se vršila redna predavanja, pri katerih so sodelovali poleg zveznih smuških učiteljev tudi ga. dr. Bacičeva, kaj>ctan TauLer, dr. Hribar in trener Lila-ga. Kljub temu, da ie bila ves Č3S tečaja obvezna popolna abstinenca alkohola, se je vsak večer razvila prijetna zabava s petjem iu glasbo in s pestrimi ljudskimi plesi, katere so plesali novi smučarji iz stare Srbije. Točno ob desetih je nastopil vselej čas počitka. Na koncu tečaja so .c vršili praktični in teoretični izpiti, katerim so prisostvovali tudi g. dr. Ba-cič kot zastopnik ministra dr. Ilan/eka, inšpektor g. Vojinovič za prosvetno ministrstvo in g. Joso Goreč za zimsko-sportno zvezo. Tečajniki so absoki-rali tudi tekme v smuku in v slalomu in pri lem so zlasti nekateri začetniki pokazali naravnost presenetljiv uspeh. Snoči se ie vršil v veliki dvorani smučarskega doma poslovilni banket, na katerem je prišla do izraza hvaležnost tečajnikov do vodstva tečaja in do gospodarja g. Kcnde, ki je ves čas neumorno skrbel za vse udobnosti, ki jih more nuditi moderna smu-ška postojanka na Pokljuki. Danes zjutraj so se odpeljali zagoreli tečajniki na saneh na Bled, od koder so krenili v Ljubljano in nato v svoje kraje. Tekom tečaja je ministrstvo za telesno vzgojo pod vodstvom g. dr. Bnciča izdelalo 600 m dolg smuški film, ki bo služil propagandi za beli šport. Radio Programi Radio Ljubljana t Petek, 2:1. marca: 11 Šolska ura: Ne kra-liloš Sicherl) 21.15 Resni samospevi, izva a Jože Liko-vič. 21.45 Čas, poročila. 22.05 Klavir in harmonij, izvajata gdč. Gnjezda in g. Kaškarov. Drutfi programi t Pelck, 23. marca. Relgrnd: 19?0 Lahka gl. in nar. pesmi. Zagreb: 20 Vok. koncert dr. VI. Kostiča. 20.30 Koncert na dva klavirja. $1.30 Posmi iz Povanlarja (Vas. Ilailži-Mano-vič). Dunaj: 17.10 Koncert. 19.05 lin o srce jo na Dunaju (konc. ilmi. siniГ. ork.). 21.45 Velikonočna gl. liudiinpcšta: 17.30 fig gl. 18.30 Lobengrin (Wagner.;cvn opera). Milan-Trsf: 20.411 Plošče. 21 Ork. gl. Rim: 21 Milan. 1'rnga: 1« Lahka gl. 17.05 b oni. gl. 19.20 Marši. 20.30 VVatlonstein (igra). Varšava: 20.15 Sinil', kon. Sobota, 24. marca Brlrad: i0.20 Pe*ter večer. — Zagreb: 20.15 Radioork. s sodel. Iraide Koma-revske, 21.15 lahka gl. 21.45 Plesna gl. — Dunaj: 17 40 Koncert dun. simfonikov. 20.05 1 nnval, simf. uvertira. 20.25 Lanval, drama Ed. Stuckena, 21.-15 Dun. simfoniki. — Bud^ropeJta: 17.00 Sal. gl 20.00 C'g. gl.. 21.00 Peter in Pavel, vcseloig a. — Milan— Trsti 20 40 San Marino, komična opera Silverja. — Rim: 20 10 PloSče. 21.00 Prenos opere. — Pragai 19.35 Radijski potoouri. 21.00 Giška gl. — Varava: 1R.20 Viol. gl. 20.(0 lahka gl. 2\70 Klav. gl Chopina. — Vsa Nemčijas 19O) Poreneki Abderiti. MALI OGLASI V malih oglasih velja »saka beseda Din t'—j lerllovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši /nesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi s« plačujejo tako) pri saročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 3 mm •iaoka pelilna vršilca po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloilH znamko. Staromana tvrdka F. M. Schmitt LJubljana, Pred Škofijo 2 priporoča bouato zalogo ročnih torbic, listnic, deoarnic. kovčkov za pranike po znatno znižanih cenah. Oglejte si izložbe in cene I I Vajenci ii Vajenca (-ko) cdravega, pridnega in poltenega - se sprejme. — Prednost z znanjem nem-Jčine. Ponudbi je priložiti šolska spričevala in sliko. — R. Dolinar — trgovina, Jesenice, (v) Kot vajenec bi vstopil zdrav, čvrst dečko za ključavničarstvo ali mehaniko. Naslov pri iupoem uradu Mirna, (v) Vajenec aa trgovino železnine v Ljubljani — se sprejme. Oskrba v hiši. Naslov v upravi »Slov.« št. 3180. v 1ШХШ Hranilne knjižice Vzajemne posojilnice ali Ljudske posojilnice ali Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani - ugodno kupim proti gotovini. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Gotovina 30« (d) Stanovanja ODDAJO: Enosobno stanovanje lepo, s pritiklinami, oddam solidni stranki z aprilom v Mostah, Pre-dovičeva 28. (č) Vnajeni ODDAJO: Restavracija Napredak v Sarajevu se odda z vsem inventarjem 1. junija t. 1. v najem. -Ponudbe je poslati na naslov: Središnje uprave Napretka, Sarajevo, Aleksandrova 51, najkasneje do 10. aprila t L (n) ШШ Kuharica t 22.000 Din gotovine bi poročila drž. uslužbenca. : Pismene ponudbe na upr. j »Slov.« pod »Dolenjka« St. 3231. (ž) СЕШД Hranilne knjižice in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov iemliemo do preklica zopet v račun A. & E. Skaberne, Ljubljana (r) Davčne prijave pridobnina. rentnina, izvršuje strokovniaško — »Gospodarska pisarna«, Miklošičeva 7-11. nadstr. iiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiillllillllllliiilii Ct avto s v o/ stari prvUa/aS аГ motorja bi t nebi/ se rad 'iri kupa v ti m iti igo prižene tUjvertirv na /man/? inseral iHimtniiiiiMiinmiinimiiiNitiiiimiiiiiiiiiniiiiiii Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri ▼ vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ul. in Stari trg. Jaiia pomaranče sladke in sočne, v prvovrstni kakovosti prodata GOSPODARSKA ZVEZA Liubliana. Tvrševa cesta. Orehova jederca in cele orehe — nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5. (1) Čokolada Specialna, za kuho in jelo v kosih in mleta - zopet na zalogi po 8.50 Din za četrt kilograma - samo pri M. Kovačič, Miklošičeva cesta 32. (1) Namočeno polenovko vsak dan do velike noči dobite pri I. Buzzolini, za škofijo. (1) Portal steklena vrata z železno roleto, skoraj novo - naprodaj. Poizvedbe od 3 do 4. Prešernova št. 19, Zelena jama. (D \шш\ Novo spalnico 9 komadov za 1600 Din prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 3232. (1) Obrt Krušno moko in rženo moko redno neto, knplte telo obodno pri A. VOLK. LJI BLJANA Rnljrva rente U PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn lv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev 2951 Inserirajte v »Slovencu1! za veliki teden Sveta ura v Čast žalostni Materi Božji: Mati s prebodenim srcem Cena Din 3'-Sveta ura: Z Jezusom na oljski gori Cena Din 3'-Sveta ura: Jetništvo na veliki četrtek, jetništvo v tabernakelju Cena Din 3 - Vse te knjižice ima v zalogi prodajalna H. Ntčman - Ljubljana Kopitarjeva 2 Tudi v naši podružnše Ljnbljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino ca »Slovenca« »Domo ljuba« in »Bogohuba«. naročate mserate ш dobite razne informaciie. — Poslovne ure,od pol 8 rtu trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 3030 Velepomembna novost Frana Erjavca Zbrano Delo uredil Dr ant. Slodnjak Prui zvezek VSEBINA: Uvod (Žlol/enlepis Fr. Eriaoca, spisal urednik dr. Sludniak) — Žaba, Mroolia, Vulkanske moči. Kako se /e Silnanu z Goiooca oo soelu godilo, Velbiod, Živali popotnice. Odkod tzulra/o gliste tn hoko se soremln/ojo, Rastlinske sualbe, Rak, — Opomn/e, Urednikovo poročilo. Obseg 264 strani, 9 slik na umetniškem paplr/u. Naročnikom »Zbirke domačih plsalel/eo< ie кп/iga ie razposlana. Cena vezanemu Izvodu za nenaročnike Din 60— jugoslovanska knjigarna LJUBLJANA Zahvala Dne 20. t. m. smo pokopali žal prerano umrlega, pradra-gega nam soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda Antona Jeršina posestnika in mesarja na Primskovem pri Kranju. Vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so ga od blizu in daleč prišli pokropit na mrtvaškem odru, ter vsem, ki so ga v nepričakovanem številu na zadnji poti spremili, izrekamo najlepšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo še gospodu zdravniku dr. Novoseljskiju za njegov požrtvovalni trud in skrb ob priliki kratke a mučne bolezni, prečastiti duhovščini, gospodu županu Pircu iz Kranja, zastopnikom požarne brambe, darovalcem vencev in cvetja, ter mnogoštevilnim stanovskim tovarišem žalujoči ostali. Umrla je naša soproga, mamica, hčerka in nečakinja, gospa Deva Kralj-VoMek Zemeljski ostanki se izroče zemlji v soboto, 24. t. m. ob 4 popoldne iz Splošne bolnišnice. Ne pozabimo Te nikdar! Goričane, Sarajevo, Ljubljana, dne 22. marca 1934. Žalujoče rodbine: . VOLAVŠEK, KRALJ, GREBENC ШШШШШШ' --v .'t--■ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naša mama, stara mama, tašča, gospa Jerica Gogala roj. Svoljšak umrla danes zjutraj ob petih, previdena s sv. zakramenti, v starosti 76 let Pogreb predrage pokojnice bo v soboto 24. marca 1954 ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta št. 9. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 26. marca ob sedmih zjutraj v frančiškanski cerkvi. Ohranimo plemeniti materi trajen spomini V Ljubljani, dne 22. marca 1934. Sinovi: Ivan, župnik, Josip, direktor trg. šole, Frane, ind.-komercijelni ravnatelj, N i k o, bančni uradnik, dr. Stanko, profesor in univ. docent. Sinahe, vnuki in vnukinje. Ludvik Ganghofer: 46 Samostanski lovec Hlapec je okleval z odgovorom; oainil je 8 pogledom ženo. »Daj, stopi z nama mak) ven pred hišo.« »Delal sem vee dan in sem utrujen.« »Pa boš moral danee še dobro vzeti pot pod noge!« »Zakaj? In kam?« »Zakaj, boš zvedel, in kam, boš videl.« Wolfrat se je zasmejal. »Potem sem pa ree radoznal. Kdo pa hoče kaj od mene?« »Valpetl« »Valpet?« je ponovil Wolfrat presenečeno. >Tako?« Pogladil si je z roko lase in vstal. »Potem, da, potem pa moram ie iti. Toda ... če sem slišal prav, je valpet že od petka na lovu... re* vidva sama sta mi pravila, ko sem iskal sestro na planini. Kaj pa hoče od mene... tam gori?« Hlapca sta ga hotela prijeti; a on je stopil za tona k nazaj, in stisnil roke v pesti. »Ohol Mar mislita tako? Sam grem z vama, ker žela valpet lako. Toda dotaknil se me nihče ne bo, sicer udarim 1« »Pa pojdi ta kol« VVoIfnat je vzel klobuk z droga ob peči in stopil k svoji ženi. >Bog s teboj, Zeta! Jutri do večera bom pač spot doma.« Dal jd je roko in dvignil fanta k sebi. >Oče,« je potožil Lipče, »ne me tako stiskati!« In ko je dečko stal spet na nogah, je znčel migati z rameni in stegati ročice, kakor da bi imel vse koščice iz sklepov in bd jih moral spet uravnavati. »Pojdimo!« je dejal Woltrat in odšel pred hlapcema iz izbe. »Mamica,« je vprašal Lipče, »kam pa mora oče?« Zamolklo ihteč se je vrgla Zefa čez mizo; občutila je, kakor da bi ji nekaj ledeno mrzlega zviška padlo na srce. Ko je stopil Wolfrat iz hiše, sta ga hlapca nenadoma zgrabila, ukaznik je vrgel vrv, in preden je Wolfrat mogel sploh pomisliti na obrambo, je že imel roke zvezane na hrbtu. Spregovoril ni nobene besede več. Le, ko so prišb skozi ograjo na'cesto, je pogledal n«i nagrobno deščico svojega otroka. »Moli, moli,« je govorila deščica, »morda si ti prvi na redu.« Tednj je pritekel hlapec, ki ga je poslal gospod Henrik, ves zasopljen doli po cesti. Obstal je pred njimi. »Ali hočeš kaj?« Odkimal je Ln jih pustil po poti. Dočini je gledal za njimi, je začul iz Eggerjeve hiše glasno vpitje in zmešano kričanje, potem tuleč ženski glas. Takoj nato je po vrtu pritekla dekl«. »Kaj pa imate pri vas?« je vprašal hlapec. »Gospodinji se je nekaj zgodilo, teči moram po packi r ja.« Stopil je ob njo. »Povej vendar, kaj je gospodinji?« »Bolezen jo daje že nad leto dni in jo prijemlje čedalje huje. In padar je rekel, da bo Zidrava samo, če použije koaorogove srčne križce. Gospodar ji pa tega nd mogel preskrbeti in je zato gospodinja z njim grdo ravnala, tako da je bil v hiši večer rave pa kavs. Danes na večer sta si spet skočila v lase, in je gospodinja v jezi skočila iz postelje in ga udarila s preslico po glavi. Takrat se je spotaknila in je lopnila po tleh — tako debela, kakor je — pa se ji je moralo znotraj kaj utrgati, in zato moram po padarja .. .c Dekle je bilo zk hlapca preveč urno; zaoetal je in počakal na ukaznika, kd je oba hlapca in ujetnika spremljal samo nekaj časa. Mrak je prešel v noč. Ko sta hlapca z Wolfra-tom pustila za sabo hiše v Jezeru in prišla v gozd, sta užgala baklo; svetilec je šel naprej, za njim Wolfrat in zadaj hlapec; vrv, s katero je bil zvezan Wolfrat, si je pritrdil za uenjeni pas. Zaradi slabe poti sta hlapca spregovorila samo poredko kako besedo. Wolfrat se ni niti enkrat oglasil. Temno je strmel predse na stezo ali pa v gozd, kjer je rdečkasti svit kadeče se bakle povzročal pošasten boj med bledo, nemirno švigajočo svetlobo in črno temo; vse je dobivalo življenje; maho-vite skale so bile podobne glavam pošasti, kakor bi se porajale iz zemlje; polomljena debla s suhim vejevjem so se pojavljala 'z teme kakor velikani s šetinastimi lasmi in z rokami, iztegnjenimi za lov. Ko je Wolfrat ponoči pred petimi dnevi hodil to isto pot, je bilo v gozdu tiho in temno. In hodil je bolj počasi. Kajti Kristus, ki g« je nosil na ramah, se je z razprostrtimi rokami zadeval sedaj ob debla, pa spet ob veje — »prav, kakor bi me hotel zadrževati,« se je domislil šolar. Na planinah so uro dolgo počivali; potem je šlo dalje. Svitalo se je, ko so se bližali Križevju. V ostrih, temnih potezah se je odražala sveta podoba od bledega neba. Ko jo je Wolfrat opazil, ni mogel več dvigniti pogleda s tal. In ko je šel s sklonjeno glavo in s plnšnimi očmi mimo križa, mu je mrzla groznica stresla srce. »Saj vendar živi, nisem ga ubil!« mu je jeknilo v duši. Pa se strah ni hotel umakniti. In eno je vedel: moliti ne bo mogel v svojem življenju nikdar več, odkar je na tem mestu z ustnicami hinavsko zlorabil ime božje v tem, ko je snovni morilno misel v svoji glavi. Saj ni mogel moliti na grobu svojega otroka; kolikokrat tudi je znčel: »Oče naš...«, vedno se je prikazal pred njim okrvavljeni križ in mu zaprl usta. I Oddahnil si je, ko so miinili strašni kraj. Cez I Peščeno drago sem, so se v jutrnjem somraku že prikazovale koče. V skalovju so se čuli odskoki kamenja, ki ga je prožila prehajajoča divjad. Redki oblački, temno višnjevi, so pluli pomalem na bledem nebu. Ko 90 prišb do koč, se je povsem zdanilo Spustili so se na klop pred gospod njo kočo; vrata so bila še zaprta, vse je bilo tiho, celo studenec je žuborel zaspano, kakor da bi bil ponoči usahnil in bi začel teči spet šele zdaj, ko se dela dan. V lovski koči je sfial Hajmo na svojem ležišču, in brat Severin, ki bi bil moral pri njem čuti, je smrčal na klopi ob ognjišču. Zvečer prej je opravil težak posel: prav sam je moral zmagati tretji »parček« rehberčana in štajčana, ker je vzel gospod Henrik valpta k sebi v izbo, da bi naredil na senu prostor za Gitko. Gospod Schluttemann, ki mu je manjkala pritajena »posteljna teža«, se je zbudil najprej. Tiho je odprl polknice in zapazil hlapca in šolarja; postal je za trenotek in se dvomeč popraskal po glavi; potem je odšel ven, pri čemer je zbudil gospoda Henrika. Wolfrat in hlapca sta vstala, ko je stopil valpet skozi vrata; mejaje z glavo se je približal ujetniku, ni grmel in ne bliskal z očmi kakor sicer, samo resen očitek mu je zvenel v glasu, ko je rekel Wolfratu: »Polzer, Polzerl Kaj si sedaj naredil! To bo prineslo nate težak dan!« VVolfrat bi imel raje, če bi valpet kričal in mahal s pestmi, kakor da bi ga hotel na mestu pobiti na tla. Tako pa ni imel dovolj mirnega glasu, ko je temno pogledal kvišku in odgovoril. »Ne vem, kaj imate v mislih, gospodi Pa bi rad doznal, zakaj so me vaši ljudje napadli in me na vrvi privedli som kakor vola v mesnico I« (Dalje.) Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel C«*, Izdajatelj. ivaa Uajtuve«. Urednik: Lojze Gole bit.