258
Novice.
Birmovanja v ljubljanski škofiji leta 1896. Prevzvišeni g. knezoškof ljubljanski bode obiskal letos nastopne župnije ter delil ondi zakrament sv. birme: 25. julija Spodnjo Idrijo; 26. julija Idrijo; 28. julija Studeno; 29. julija Unec; 2 avgusta Polhov Gradec; 8. avgusta Polšnik; 9. avgusta bt. Jurij pod Kumom, kjer bode posvetil tudi novo farno cerkev; 11. avgusta Svibno ; 12. avgusta Radeče pri Zidanem mostu; 13v avgusta Št. Janž ; 15. avgusta Mokronog; 16. avgusta Smarijeto; 17. avgusta Škoeijan pri Dobravi; 18. avgusta Križevo pri Kostanjevici; 19. avgusta Čatež ob Savi; 20.  avgusta Krško.
—    Zdravišče na Bledu. Zdraviščino poslopje na Bledu bo skoro izgotovljeno in slovesna otvoritev bo najbrže meseca avgusta. NaČelništvo zdraviščinega društva na Bledu, na čelu mu g dr. Alf. Mosche se je poklonilo ministerskemu predsedniku gosp. grofu Badeniju, ga prosilo vladne pomoči za zdravniške in ga povabilo k slovesni otvoritvi zdraviščinega poslopja. Ministerski predsednik je obljubil podporo in izjavil, da pride k otvoritvi.
—   «Matica Slovenska» je imela dne 24. junija v mestni dvorani svoj 31. občni zbor. Udeležilo se ga je nad 50 članov iz vseh krajev slovenskih dežela. Zbor je otvoril društveni predsednik gosp. prof. Leveč. Iz poročil posnamemo, da ima društvo 55.729 gld. premoženja. Vsled potresnih stroškov se je premoženje skrčilo za 2 277 gld. mimo lanskega leta. Udov šteje Matica 2713. Društveniki dobe letos po šest knjig, edno samo znanstveno, tri znaastveno-pripove-dovalne, dve pa popolnoma leposlovni. Odobrilo se je poročilo tajnikovo in blagajnikovo. Pri nadomestni volitvi odborovi je bilo oddanih 475 veljavnih glasov. Izvoljeni so bili skoro ednoglasno gg.: Bartel Anton. dr. Janežič Ivan, dr. Jarc Anton, Majciger Ivan, Pleteršnik Maks, dr. Sket Jakob, Vilhar Ivan, Zupančič Vilibar, dr. Zupanec Jernej, dr. Grlaser Karol in Šuklje Franc.
—   Mestna hranilnica v Radovljici. V Radovljici otvorila se je dne 15. junija t 1. nova mestna hranilnica. To je četrta domača hranilnica na Kranjskem. Prva se je ustanovila ljubljanska 1. 1889 , druga v Kranju 1 1893 , tretja v Novem mestu 1. 1894., vse so pa mestne. Radovljiška je imela prvi dan 5851 gld. 21 kr. ulog, katere obrestuje do 10 000 gl. po 4 o/0, nad 10.000 gl. pa po 3 6 %. Zneske do 50 gld. izplačevala bode brez odpovedi, za višje zneske pogojena je sicer odpoved (do 200 gld. 3 dni, do 500 8 dni, do 1000 14 dni, nad 1000 1 mesec), vendar bode pa tudi take zneske izplačevala, kolikor bodo dopuščale razmere, brez odpovedi. Najmanjša uloga je 1 gld , najvišja pa 15 000 gld. Obresti se bodo pripisovale vsakega polulet? kapitalu ter z nova obrestovale. Uloge, za katere, kakor tudi za njih pravilno obrestovanje jamči mestna občina, uporabljala bode hranilnica za posojila pred vsem na nepremična posestva ter tudi občinam ali okrajem, n. pr. cestnim, zdravstvenim itd. proti 5 °/0 obrestovan ju Vračala se bodo pa taka posojila tako, da plačuje dolžnik skozi 36 let 3 % izposojenega kapitala vsakega poluleta. S tem pa uniči posojilo in če mu je mogoče ga poprej vrniti, plačati mu je toliko manj, kolikor je dolga uničenega. V 18 letih bi na pr. izplačal na ta način od posojila 1000 gld. že 296 gld. 69 kr., vrniti bi mu bilo toraj le 703 gld.  31 kr., da dobi izbrisno pobotnico.    Le na
ta način je pa v sedanjih težavnih Časih posestniku mogoče, dolga se znebiti. Tudi občinam, katerim je zidati kako novo-šolo, napraviti vodovod ali kaj tacega, kar več stane, kakor občina premore v enem letu, je s takim posojilom takoj, krr začno priklade pobirati, mogoče stvar izvršiti in ni jim treba čakati, kakor sedaj, da s prikladami sedajnikov nabero potreben denar, katerega sad uživajo še le potomci. Posojilnice, katere imajo več posojil kakor ulog, obrnejo se lahko zaupna do mestne hranilnice v Radovljici, katera jim bode priskočila po svoji moči s primerno nlogo na pomoč Z veseljem toraj pozdravljamo otvoritev te nove hranilnice ter ji želimo obila vspeha na narodnogospodarskem polju, na katerem Slovenci še le orjemo ledino.
—   »Glasbeno Matico« je po naročilu naučnega mi-nisterstva minoli teden nadzoroval dvorni kapelnik in ravnatelj dunajskega konservatorija gosp. Fuchs in se je jako laskava izrazil o njeDih vspehih.
—   Električno železnico namerava zgraditi v Ljubljani neka berolinska družba. Obrnila se je na mestni magistrat s prošnjo za potrebne podatke in pripominjo, da je pripravljena na svToje stroške zgraditi železnico, če bi se glavnica v nji investovana tudi le nizko obrestovala.
—   Volaričeve skladbe. Zaveza slovenskih učiteljskih društev vabi na naročbo zbranih VolariČevih skladb Cena ser bo določila potem, ko se bo vedlo za število naročnikov. Čisti prebitek tega podjetja se odstopi Volaričevi vdovi
—   Novo bralno društvo so ustanovili v Divači.
—   Konec šolskega leta na tukajšnjem učiteljišči hodne 10. julija   Od dne 11  do 15. julija više se zrelostni izpiti.
—   Samomor. Dne 24. junija ustrelil se je v kolodvorskem poslopju dolenjske železnice uradnik Hugon Mo-ravvetz. Nabasal si je revolver z vodo, ki mu je popolno raz-gnalo glavo. Samomorilec je prišel še le maja meseca t 1. iz; Selzthala v Ljubljano.    Vzrok samomoru je baje zapravljivost.
—   Strela je ubila dne 16 t m v Rakitni pri Vrhniki dva konja, ki sta bila na paši. Konja last Martina Be-žeka sta bila vredna 270 gld.
—   Nesreča. Posestnik Blaž Javoinik iz Češnjice v krškem okraju je vozeč iz Brežic domov dobro naložen vo& zvrnil pri Krški vasi. Njegova 561etna žena, ki je bila na vozu, je prišla tako nesrečno pod težo naloženega lesa, da ji je strlo život in je kmalu na to morala umreti
—   Povodom praznovanja svoje srebrne poroke daroval je g Ivan Perdan, predsednik trgovske in obrtniške zbornice, deželni poslanec in veletižec 100 gld. za ljubljanske mestne ubožce
—   Ponarejeni petdesetaki in petaki zopet romaja okrog Ponarejeni so slabo. Papir je siabtji in nadpisi so spakadrani.  Pozor torej !
—   Utonil je dne 14 t. m pri kopanju v Savi konci-pijent advokata dr. A  Kavčiča v Sevnici g. Ernest Krumhuber.
—   Umor. V Bašlju pri Kranju ustrelil je dne 10 t. m. zvečer hlapec Kristan svojega gospodarja Matijo Platišo. Gospodar je bil takoj mrtev. Malopridni hlapec je iz sovražnosti storil ta čin.  Zločinca so še tisto noč aretovali.
—   Novo tovarno za prstene izdelke in opeko^ je zgradila pri Mali Bukovici v ilirsko - bistriški okolici delniška družba  „Banca di credito Fiumana"  na Reki.
—   Otroci v naročju so prosti. Te dni sta prišla v berolinsko obrtno razstavo neki delavec in njegova žena z dvema dečkoma 10 in 12 let. Nekaj časa je mož z blagajnikom se pogajal, da bi pustil dečke za polovico vstopnine. Ko le nič ne izda, in blagajnik le zahteva celo vstopnino, vpraša delavec, če so otroci v naročju prosti. Ko to pritrdi uradnik, kar pobereta v naročje vsak jednega dečka in gresta v razstavo.
259
—   Vihar na Štajerskem. Velik vihar je bil okrog Ausseeja na Štajerskem Več dreves je podrlo in jednega kmeta v gozdu ubilo Mej viharjem je šla debela toča, ki je napravila mnogo škode
—   Blaznec na biciklu. Po Dunaju je te dni lekarnar Dragovanovič vozil se z biciklom z nenavadno hitrostjo, kjer je bilo največ ljudij in je mnogo Ijudij podrl. Policija ga je prijela Pri policiji je trdil, da mora tako hitro voziti, ker mu veleva neki notranji glas, da je od tega odvisna sreča njegova   Spoznali so, da je blazen
Največje posestvo na svetu je v državi Louisani v Severni Ameriki. Ta velika kmetija je 160 kilometrov dolga in 40 kilometrov široka. Na njej imajo 40.000 konj Prideluje se na tem posestvu riž, sladorni trs, bombaž, žito. Skoro vsa dela se opravljajo s parom. Tako imajo parne pluge, ki dvanajst hektarov preorjejo na dan Železnica drži 58 kilometrov daleč preko tega posestva. 483 kilometrov je -cest in kanalov na tem posestvu Po kanalih vozijo parniki. To posestvo je lastnina francoskega sindikata.
—    Ponesrečeno izsiljenje. Baron Albert Rotsild dobil je te dni pismo, v katerem se zahteva, da naj pošlje takoj 120 000 gld. z naslovom: „Delo 1896 v Budimpešti, na glavni pošti, poste restante". V pismu se mu je pretilo, ako ne pošlje denarja, da bode ustreljen ali pa zaboden Pismo je imelo podpis „Vampirji anarhije". V pismu se tudi pripoveduje, dd se je osnovalo v Budimpešti društvo, ki ima namen, izsiljevati denar od milijonarjev. Rotšild je pismo izročil policiji Več policijstov je stražilo na pošti, kdo pride po pismo z omenjenim naslovom Prišel je ponj neki čevljarski vajenec. Povedal je, ko so ga prijeli, da ga je poslal neki vojak Po-zvedovanja so pokazala, da s^a neki jednoletni prostovolec in neki prostak hotela na ta način dobiti denarja, pa se jima ni posrečilo. Sedaj se bodeta morala zagovarjati pred vojaškim sodiščem.
—   Toča je napravila veliko škodo okrog Šentvida na Koroškem.
—    Anarhista zaprli. V Parizu zaprli so anarhista Viniera, ki je nedavno na nekem shodu pretil španskemu poslaniku Madrasu, da ga ubije.
—   Razpok v tovarni. V Grazii blizu Barcelone na Španskem je v tovarni za umetnoognjene izdelke nastal razpok in več oseb bilo hudo poškodovanih.
—    Prepovedano prodajanje cvetlic. Učno mini-sterstvo je izdalo ukaz, da ne smejo otroci, zlasti deklice prodajati cvetlic po gostilnah, kavarnah in javnih veselicah. Kaznovali se bodo stariši in gostilničarji, ki bi to trpeli.
—   Kolera v Aleksandriji. V Aleksandriji je od decembra okrog 1000 ljudij zbolelo za kolero in 600 umrlo. Mej umrlimi je 61 Evropcev. Devet desetin Evropcev je ostavilo Aleksandrijo   Sedaj  bolezen pojenjuje
—   Štiri osebe zgorele. Strašna nesreča se je prigo-dila v Lankovicu na Moravgkem. Dekla je grela čaj za jedno-letno dete gostilničarja Puchuerja pri spiritni svetilnici. Prevrnila se je svetilka in pala na sod špirita. Sod se je raz-letel in otrok, dekle in pestunja so jeli goreti in so zgoreli. Tudi krčmarica je zgorela, ko je prišla na pomoč. Krčmar se je  hudo opekel. Hiša je pogorela.
—   Velik štrajk je v Peterburgu. 176 000 delavcev praznuje. Pogajanja s tovarnarji se vrše le počasi.
—   Predrzen poskus pobegniti, V Trstu imajo zaprtega Slletnega Petra Perzića, ki pride dne 27. t. ni. pred porotnike zaradi treh umorov in goljufije. Te dni je neko jutro poskusil pobegniti, ko so pospravljali, je prišel iz celice, hitro splezal po zidarskem odru, ki je postavljen, ko poslopje popravljajo, na streho in oi tod skočil na streho sosedne vile. Pazniki so hitro šli za njim in ga prijeli, čudno je, da se Perzić pri svojem begu ni nič poškodoval.
—   Strah v cerkvi. V Mostu je te dni;, ko je bila šolska maša z velikim ropotom pal utež cerkvene ure. Učenci so misleč, da se cerkev udira, se grozno prestrašili in bežali iz cerkve. Nesreča se ni nobena prigodila. V Mostu so ljudje sploh močno prestrašeni, od kar se je vlani bilo v zemljo pogreznilo več hiš
—   Vlak skočil s tiru.  Na železnici Robla-Balmaseda
v
na Spanjskem skočil je vlak s tiru.   Devet oseb je bilo hudo poškodovanih.
—   Anarhisti v Barceloni. Okrog Barcelone našli so v raznih krajih 14 bomb. Prebivalstvo je močno prestrašeno. Jako veliko jih je od strahu zbolelo
—   Strašen potres je bil na Japonskem. Porušil je mnogo mest in vasij Morje je prestopilo bregove in poplavilo cele pokrajine. Ljudje so bežali na gore. Nad 10.000 ljudij je mrtvih, na tisoče živine je poginilo.
—   Velik vihar je tako poškodoval razstavno dvorano v Iuornostu. da jo morajo za nekaj dni zapreti.
—   Pogorela je na Ogerskem velika vas Kemetle. 25 hiš in mnogo gospodarskih poslopij je pogorelo. 3 osebe so se smrtnonevarno poškodovale.  Škode je nad 50.000 gld.
—   »Napoleon I.« — je zopet oživel! Minoli teden v torek zvečer so stražarji v Karlovcu opazili Človeka, ki je vzbudil njih posebno pozornost Ustavili so ga in vprašali, kdo in od kodi je. Mož je odgovoril ponosno : „Jaz sem Napoleon I. Star sem 65 let. Šiloma so me zadržavali v Stenjevcu, ker so hoteli preprečiti, da stopim na čelo svoji vojski 60 000 mož, ki me pričakuje med Varaždinom, Čakovcem in Kanižo". Umevno je, da so ubozega, oživelega „Napoleona I " spravili v — norišnico
—    Strela. V petek je na otoku Krku strela ubila jedno žensko,  deset oseb pa poškodovala.
—    Sestradano dete. V Allstadtu na češkem sta 241etni delavec Lovrenc in njegova žena Ana Hrebisch svoje devetmesečno dete pustila stradati, da je umrlo.
Velikanske povodnji so bile v več krajih v azijski in evropski Turčiji. Na stotina hiš je voda odnesla in po polju napravila grczno škode Cele cede na paši so pokončane.
—   Bivši avstrijski častnik — morilec in ropar ? Dne 8. maja t 1. našli so v San Frančišku (Združene države Severne Amerike) umorjeno priletno vdovo Filomeno Langfeld. Morilec je pobral mnogo zlatnine in vrednostnih papirjev in zatem izginil Policija sumi, da je vdovo Langfeld umoril in oropal bivši o. in kr. avstro-ogerski častnik Josip Blanther. Ta mož se je o okupaciji Bosne in Hercegovine večkrat odlikoval, sosebno tedaj, ko so uporniki oblegali utrdbo Stolac v Hercegovini. Nj. Vel. cesar odlikoval je hrabrega častnika z raznimi redi. Blauther je pozneje ostavil vojaško službo, ter se izselil v Ameriko, kjer je postal, kakor trdi policija v San Frančišku — morilec in ropar? Zares žalostna karijera, ako je Blanther res padel tako nizko. Policijski urad v San Frančišku izdal je to-le tiralnico: „Josip Blanther, rojen leta 1859., 5 čevljev 1172 palcev visok, vitke rasti, zagorelega lica, rjavkestosivih oČij, brazgetino na tankem nosu, belih zob polnih ustnic, rjavih brk, ozkih nog, ravne hoje, kratkoviden, govori nemško v avstrijskem narečju, išče se, ker je na sumu, da je dne 8. maja t. 1 v San Frančišku umoril in oropal Filomeno Langfeld. Blanther je bil pred kakimi desetimi leti višji poročnik v avstro-ogerski vojski. Pridobil si je več odlikovanj. Poslednjih deset let je bival v raznih mestih Združenih držav. — Eaz rok umorjene ženske uzel je ropar 5 prstanov, vsi z dragocenimi kamenčki. — Prosimo, da se Blantherja pripre in o tem sporoči brzojavnim potom semkaj Policijski urad v San Frančišku 15. maja 1896. — Ta policijski urad je pozneje še priobčil, da dobi oni, ki prime Blantherja, nagrado 1000 funtov šterlingov (10.000 gld. v zlatu.)
260
—   Zaradi detomorstva. Dne 18. t. m. dospela je na Llovdovim pamiku „Cleopatra" služabnica Marija L , pristojna v Eifenberg, iz Aleksandri je v Trst. Tamošnji avstrijski konzul odposlal jo je okrožnemu sodišču v Gorici, ker je dekle na sumu, da je skrivaj porodilo in umorilo otroka.
—   Milenijske krone. Finančno ministerstvo objavlja, da je ogerska vlada povodom tisočletnice dala nakov-ti jeden milijon „milenijskih kron" in da je te posebne krone že stavila v splošni promet. Te krone so kovane tako-le: Na jedni strani je oprsna podoba cesarjeva s krono in plaščem sv. Štefana Okolu podobe stoji napis: „Az czereves Magvarorszag emlekere 1896". Na isti strani je še napis „1 Korona". Na drugi strani je vpodobljen vodja Arpad na konju. Obdaja ga skupina, ki simbolizuje prisvojitev — (slovanske) zemlje. Te „milenijske krone" imajo v javnem prometu isto veljavo, kaker druge krone.
—   Ogerski magnat — kmetovalec. Te dni je umrl na svojem posestvu poleg mesteca Garden Grew (Severna Amerika) nekdanji grof in ogerski magnat Ladislav Zichy, 66 let star. Zichy je leta 1870 gmotno popolnoma propadel in se izselil v Ameriko. Tam si je kupil nekoliko zemljišča v državi Jowa. Bil je marljiv kmetovalec. Ker se je bila prva njegova žena, rojena grofinja Ernestina Szechenji, še predno se je izselil, ločila od njega sodnijskim potom, oženil se je v Ameriki v drugič. Žena mu je bila hči preprostega posestnika domačina, ime ji je bilo Marija Knapp. Ta soproga mu je povila šest hčera, nekdanji magnat je živel srečno in zadovoljno v novem svetu. — V prvem svojem zakonu imel je jedno hčer in dva sina, koji ševe ne pripoznavajo svojih sestric v Ameriki. Ti otroci iz prvega zakona so: grofica Irma ter grofa Andrej in Karol Zichv.
—   Popačeno poslopje. Za avstrijsko delegacijo so v Budimpešti sezidali novo poslopje, ki je jako veliko veljalo. To poslopje, ki se pa rabi le vsaki dve leti jedenkrat, je pa tako popačeno, da skoraj ni za rabo. Znatno se bode moralo prezidati. Posebno zborovalna dvorana je pretesna. Čeh Kramar se je izrekel, da ko bi bili razpisali kako darilo, kako se de-legacijsko   poslopje ne sme zidati, bi bil njega   graditelj dobil
prvo darilo.
—    Obsojen na 187 let v ječo. Kraljica-regentija španjska je te dni pomilostila roparja Eomana Diaz llmeneza, ki je sedel že 18 let v madridski ječi. Diaz sme biti kraljici na tej milosti jako hvaležen, zakaj ko bi ga kraljica ne bila pomilostila, imel bi sedeti še celih 169 let v ječi — če bi namreč še toliko časa živel, ker so ga sodišča v Madridu, v Albaceti, v Šivilji in v Granadi zaradi raznih zločinov obsodila. Skupno na  187 let ječe.