identiteta Spolna Vzgoja, junij 2020, letnik XXII/2, številka 86 9 Dvanajstletniku dam v roke kladivo in žeblje ter desko na primerni podlagi. »Zabij!« Po tem, kako drži kladivo, je jasno, da ne bo šlo, niti enega žeblja ne more zabiti do glavice v les. »Pokažite mu!« dam kladivo v roke očetu. Ne zabije nobenega, a se hvali, da je bil boljši od sina. Poprosim mamo. Enega za drugim gladko zabije tri žeblje. Ona je res pravi dedec! Posmehuje se obema. Oba 'moška' najdeta neke izgovore, zakaj ona to obvlada, onadva pa ne. Če bi onadva imela toliko izkušenj, trdita, bi zabijala dosti bolje! Biti oče, biti mati Za začetek pač začetek: starša Pogosta težava je pričakovanje mam, da bodo očetje slepo podprli njihova priza- devanja ne glede na to, ali imajo prav ali ne, ker od svojih mož pričakujejo táko podporo kot od svoje prijateljice. To svoje zmotno pričakovanje potem ubesedijo s stavkom: »Problem je, da me mož ne pod- pira, ni enotnosti!« a z enotnostjo v resnici mislijo zlitost. Pričakujejo, da bosta v ena- ki situaciji oba starša ravnala in razmišlja- la enako. A če bi res bilo tako, potem je eden odveč! Vloga mame je še vedno ta, da skrbi za otroka, kar se tiče spretnosti in opravil doma. Ne pa tudi domače firme – to je za družinski 'izvoz'. To je priprava očeta, ki Marko Juhant je specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti. Bil je vzgojitelj, vodja enote in ravnatelj. Je starš, predavatelj, podjetnik, avtor petnajstih priročnikov za vzgojo. S Simono Levc, soavtorico knjige Varuh otrokovih dolžnosti, sta v sedmih letih z več kot tisoč predavanji premaknila pozornost strokovne javnosti in staršev od otroških pravic tudi na njihove dolžnosti. otroka porine v svet. Sam namreč pogosto noče, mama ga lahko celo vleče nazaj. Mama ne more nadomestiti očeta. Včasih kakšna reče: »Jaz sem lahko bolj stroga, zato otrok ne rabi očeta!« Odpove pa že pri prvem izpitu. Recimo, da se mama in otrok odpravljata s sankami na bližnji hrib. Mama vidi, da ima otrok rokavice na polici v veži, in ga opozori, naj jih vzame s sabo, da ga med sankanjem ne bo zeblo. Otrok potrdi. A ob dejanskem odhodu jih pozabi, kjer so bile. Kaj naredi vsaka mama? Vtakne jih v žep. Ko prideta na sani, otrok potoži, da ga zebe v roke. Ta- krat mama s triumfom potegne rokavice iz žepa in sledi zgodba o neposlušnosti in zlati mamici. Sankanje z očetom. Ali oče po opozorilu vzame s sabo otrokove rokavice (seveda jih je videl)? Nobeden. Otroka zebe in oče pove, da ga je opozoril nanje in fant je za- gotovil, da jih bo vzel. Otroka sicer zebe in hoče domov, a se bosta še nekajkrat spusti- la s sanmi, ker tudi oče uživa. Le zakaj bi bil prikrajšan, če mulo ne sledi navodilom? Kajpak sta, ko prideta domov, ozmerjana oba, a to je že druga zgodba. Izključno mame se mi pritožujejo, češ da hčere nimajo prijateljic oziroma dovolj pri- jateljic. Ko jim razložim, da je ena čisto do- volj, me vedno znova izzovejo: »Ja, v redu, ena. Ampak kaj, ko se skregata?« Moj odgo- vor je vedno enak. Gospo vprašam, koliko mož ima, s kolikimi je poročena oziroma živi. Pove, da z enim. »In če se skregata?« povrtam po odnosu. »Se morata pa še po- botati, v odnos je treba vlagati, ga vzdrževa- ti! Tega se mora naučiti tudi vaša punčara.« Deluje. Predšolski otrok ter vloga mame in očeta Od rojstva do 6 mesecev starosti – nastavitev 'aplikacij' Mama: Nega, komuniciranje od blizu, do- tik kože na kožo, obredi hranjenja, igranja, nege, spanja. Otrok se uči sodelovanja pri oblačenju, išče stik. Oče: Druga oseba, ki je pogosto z otrokom, prvi 'tujec', oseba, ki jo otrok redno srečuje in ki ni otrok sam. Mamo še doživlja kot del sebe oz. sebe kot del mame. Prva izkušnja, da je zunanji svet varen. Foto: EA identiteta Spolna 10 Vzgoja, junij 2020, letnik XXII/2, številka 86 Od 6 mesecev do leta in pol starosti – mali raziskovalec Mama: Dovoli in pripravi raziskovanje zno- traj bivališča in v bližini, torej 'doma', sicer pa veliko iz vozička. Mama pazi, da oče otroku ne da prezgodaj elektronike v roke. Oče: Otrokovo raziskovanje podpira pri njegovi hoji in iz naročja, opozarja mamo, da ima otrok noge in čevlje, ki niso samo modni dodatek. Otrok je gnan v raziskovanje, a ne razmišlja veliko, potopi se v čustva. Fazo imenujem »ljubezen do življenja«, tako kot najstniška ljubezen, polna občutkov, treznih misli je le malo. Otrok uporablja vsa čutila. Pričaku- je očeta, če je npr. na delu, mama pa še na porodniški, in se pristno razveseli, se dobe- sedno vrže vanj. Oče je tisti, ki otroka vedno 'ujame'. To je občutek varnosti, ki traja vse življenje. Oba se morata z otrokom igrati vÓdene igre, najenostavnejši primer je skri- vanje, pri čemer otrok začuti, da četudi star- ša ne vidi, je vendar nekje tam in se bo spet pojavil (ku-ku), pa tudi precej sestavljene igre, v katerih otrok odigra en delček vloge. Od leta in pol do treh let starosti – znanstvenik in arhivar Mama: Postavi strukturo v otrokovem ži- vljenju tudi tako, da strukturira dom – npr. kje so igrače in kje ne. Strukturira čas in aktivnosti v njem. Otrok tako počasi pre- poznava urnik in vsebino dogodkov, ve, kaj pričakovati, in se lahko prilagodi, polno vključi. Oče: Kot moški ne mara sprememb; ko so stvari enkrat postavljene, naj tako ostanejo. Mama bi vse prilagajala, njena priljubljena beseda je 'spotoma', moški te besede ne prepozna oz. samo pogojno. Oče je sidro, ki drži stvari v redu, da se čoln ne odveže in ne guga ob vsakem majhnem valu. Oče dopušča več, on je tisti, ki je na primer z otrokom, ko skače s kakšnega roba. Najprej z nizke višine, potem pa vse višje, dokler ne izkusi, da mu ni več prijetno. Oče dopu- sti, mami se trga srce, ko vidi otroka tako skakati. A brez te izkušnje se bo otrok že prvič odpravil v skok s prevelike višine in posledice so lahko hude. Vse več situacijam je kos oz. misli, da jim je, zato otrok pogo- sto uporablja izraz sam, sama. Dopustiti je treba posledice, da se otrok nauči presojati, sicer bo pravi 'nezgodnik'; vsak hip, ko se bodo starši obrnili stran, se mu bo nekaj pripetilo, saj nima izkušenj s posledicami. Otrok gre v vrtec. V tem času veliko otrok obiskuje vrtec. Vzgojiteljica je nova avto- riteta, ki se dnevno pojavlja (morda poleg babice). Oče pazi, da mama ne trpi preveč ob oddaji otroka, posebej v prvih dneh. Če otrok ob oddaji pogosto joče, ga oddaja oče, mama ostane v avtu. Navadno potem otrok joče veliko manj, saj ne vidi skrušene ma- mice, ampak očeta, ki si je oddahnil, saj ve, da bo otrok na varnem. Otrok si zapomni tako rekoč vse, meje so neznane. Zato pa je toliko ponudb z izra- zom 'rano'. A dolgoročno je učinek nejasen. Razmišljam, da bo to nekaj podobnega, kot se je zgodilo z nadarjenimi otroki, ki jih je odkril nesmiseln postopek. Kje so danes vsi ti nadarjeni? Mislite, da so res vsi 'ušli' v tu- jino? Jaz mnoge videvam v okolju, kjer so odraščali. Čisto nič posebnega, mnogi so si življenje uredili pod ravnjo, ki bi jo pričako- vali že za čisto običajne otroke. Nadarjeni? Mogoče bodo kot Churchill vzcveteli šele na pragu 'penzije'. Otrok od treh let do šole – iskalec resnice in moči Oče: Ena od nalog v tem obdobju je po- membna za vse življenje: otroku mora postaviti meje, ga naučiti, da sledi, uboga ukaze, kot so stoj, počakaj, ne, utihni, ustavi se in podobno. Napredovanje otroka, ki ni verbalno zaustavljiv, in njegov uspeh bosta šibka. Če očeta ni, mora to opraviti drug pomemben moški v otrokovem življenju – mamin brat, dedek, očim. Mama: Otrok realnost neprestano testira, in sicer na osnovi odziva okolice, sveta (mama je tako rekoč ves svet!). Kaj se zgodi, če se okolica odloči, da se ne bo običajno odziva- la, ampak bo sočutna z otrokom? Dobimo sočutno vzgojo in sočutne starše ter podiv- jane otroke. Ne, ne takoj. In ne pri tistih, ki so dosledni. A koliko staršev pozna kdo, ki zase rečejo »Midva pa sva dosledna!«? K meni jih pripeljejo po enajstem letu starosti, ko so jim že popolnoma ušli z vajeti. Prav to so njihove besede. Mama: Otroka mora naučiti, kakšna je razlika med resnico in lažjo. Kaj je točno videl in (ločeno), kaj misli, da je to bilo. Nauči ga pripovedovanja golih dejstev in pripovedovanja zgodb. Golo dejstvo je po- sekana smreka, postavljena v dnevno sobo. Zgodba je božično drevesce in darila pod njim. Otrok to dvoje z vajo loči, zato da zna prepoznati tudi situacije, ko je zgodba tako 'okrašena', da ni več prava, resnična. Za zaključek Pred leti sem opravil raziskavo, obiskal sem 26 družin, v katerih so mame same (brez očeta) vzgajale svoje sinove. Očetov ves čas vzgoje ni bilo v sliki družine, niti občasno. Z odraslimi sinovi in mamami sem ločeno opravil intervjuje. Med zanimivimi razkri- tji je bilo dejstvo, kako so vsi ti fantje iskali moški lik. Če ni bilo dedka ali maminega brata, ki bi živel dovolj blizu, da se do njega zlahka pride z biciklom, so bili to moški, ki so delali v prostovoljnem gasilskem dru- štvu, župnik, učitelj, očetje družin, s kateri- mi so se srečevali na dopustih, ob praznikih ali v drugih skupnih aktivnostih, skavtski voditelji, trenerji, tudi šofer šolskega kom- bija. Iskali so 'dedce', trdne moške, ki so jim lahko zaupali. Dvanajst od teh fantov je imelo tudi po eno ali dve sestri, vsega skupaj 16. Radovedne so želele tudi one skozi postopek. Tudi one so iskale moški lik, a ne tako zavzeto. Kriterij je bil bolj enostaven: morali so biti drugačni od mame. Ob zahtevni, odločni mami so iskale moške, ki so bili mehkejši. 'Medo' je bila večkrat uporabljena beseda. Druge so ob mamah, ki so veliko jokale in izkazova- le žalost, obup, iskale takega moškega, ki bi poskrbel, da jim ne bo treba nikoli jokati. Poudarjam, da ne gre za potencialne par- tnerje, ampak za lik, ki so ga v otroštvu pogrešale in ki bi prav očitno dopolnjeval mamo. Tista, ki je imela kot otrok dedka in obupano mamo, je rekla, da je takrat, ko je bilo prehudo, odšla k dedku (ne k babici) in tam našla ravnovesje. Ko se je zgodilo, da dedka ni bilo doma, je težavo vseeno po- skusila rešiti z babico, a ni šlo. Nazadnje sta jokali obe. To bi lahko počela tudi s svojo prijateljico, je rekla. Učiteljice? Pokazalo se je, da so jim pripi- sovali vlogo rezervne mame, posebej zre- lejšim razredničarkam. Do manj izkušenih učiteljic so imeli otroci, vzgajani brez oče- ta, precej mešane občutke. Konec koncev je razlika med mamo in učiteljico prav majhna. Mama svoje otroke vzgaja in uči, učiteljica pa tuje otroke uči in vzgaja. Ne dekletom ne fantom se ni zdelo, da bi bila učiteljica neka avtoriteta. Učitelj je bil to po- gosto, hišnik vedno.