Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en inesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/26. uri popoludne. V Ljubljani, v ponedeljek 2. marca 1891. i^etiiili XIX. "Slabilo na naročbo._ S 1. marcem pričela se je nova na-ročba na „SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi upravništvo. Naročnina razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopošljejo naročnine, se ne ozira. Kandidatura dr. Majarona. Sobotna številka »Slovenskega Naroda" je polna dopisov proti našemu kandidatu g. vladnemu svetniku pl. Globočniku. Vsi ti dopisi se po mislih jako strinjajo in zatorej se ne bodemo dosti motili, če trdimo, da so bili vsi od jedue in iste strani naročeni. čudno se pa vjema s temi dopisi telegram koncem lista, v katerem se pripoveduje, da je gosp. pl. Globočnik shod sklical v Postojini in torej razložil volilcem program. V tej brzojavki se pa ničesa ne pove, kak program j^ gosp. pl. Globočnik razložil, temveč ga hoče le očrniti, da je nemškutar, ker je nekaj nemškutarjev bilo na tem shodu. Vsak razsoden človek nam bode pritrdil, da iz tega še ne moremo sklepati, da je kak kandidat nemškutar, če na shod pride tudi kak nemškutar. To je ravno tako, kakor bi kdo trdil, da je knez Liechten-stein liberalec, ker se je na shodih, katere je on sklical na Dunaji, sošlo tudi nekaj židovsko-liberalnih žurnalistov. Glavna stvar je, kaj je gosp. pl. Globočnik govoril, ali baš to brzojavka »Slov. Naroda" modro zamolči, iz česar smemo sklepati, da g. pl. Globočnika program za naše narodne težnje ni bil tako napačen. Ce bi se bil g. pl. Globočnik zares izjavil za nemško stranko, ni dvojbe, da bi »Slov. Narod" bil to hitro obesil na veliki zvon. V vseh dopisih se pa skuša naš kandidat očrniti, da je strašen bojazljivec. Vsakemu se mora čudno zdeti, kako so v Škofji Loki, Kranji, Radovljici in Kamniku tako natančno izvedeli, kakšen je gospod pl. Globočnik. Tako pisanje je bilo le mogoče, ker so se iz Ljubljane poslale instrukcije. Volilci, potem pač lahko preudarite, koliko važnosti je pripisovati vsem tem dopisom. Tako se dela v liberalnem slovenskem taboru javno mnenje. Gospodje računajo na lahkomiselnost volilcev, ali mi se nddejamo, da se volilci ne bodo dali zapeljati s takimi manevri. Posebno je pa čuden dopis iz Radovljice. Mi smo bili objavili telegram, da se je tudi radovljiški župan izjavil proti dr. Majaroua kandidaturi. Drugi dan je »Slovenski Narod" objavil brzojavko, da naša brzojavka ni resnična. V dopisu se vendar naši brzojavki več tako odločno ne oporeka, temveč le posebno naglaša, da je župan to storil na svojo roko brez občinskega sveta. Dosedaj pač nikdo še ni vedel, da postavljanje kandidatov spada v delokrog občinskega sveta. To je iznašel še-Ie radovljiški dopisnik. Tako gorostasnega nezmisla pa še nesmo kmalu čitali. Oni dopisnik spada pač mej najzavednejše volice radovljiške. Sedaj še-le vemo, kam se je zateči, če nastane kak prepir glede delokroga raznih avtonomnih zastopov. Obrniti se bode kar do »Narodovega" dopisnika v Radovljico, kajti on ve stvari, katerih ne vedo niti svetovalci najvišjih dunajskih sodišč. Le škoda, da je ime tega veščaka v občinskih zadevah dosedaj še tajno; toda ndde-jamo se, da se v kratkem svetu objavi. Naši radikalni Slovenci pa res razpolagajo z nenavadno modrimi ljudmi. Za kandidata so si izbrali moža, ki je v vseh strokah izobražen, moža torej, kakoršnega nema več bela Ljubljana, moža, kateremu bi zastonj iskali vrstnika po vsej Sloveniji, moža, ki mu ga ni para več v Avstriji, pa tudi po vsej Evropi ne. Da, po vseh petih delili sveta bi zaman iskali tacega veleuma; v Radovljici pa imajo za dopisnika moža, ki je v občinskih zadevah prvi veščak. Sedaj, ko smo malo pretresli »Narodove" dopise in pokazali njih pravo ceno, baviti se nam bode še malo s kandidaturo samo. Slovenski radi-kalci bi vsekako radi dokazali, da bi bilo volilcem v največjo čast, če si izbero g. dr. Majarona. V tem oziru se ž njimi pač ne more strinjati nobeden pravi parlamentarec. Dr. Danilo Majaron dosedaj še ni samostojen. Mi ne rečemo, da mu bode morda g. dr. Tavčar delal Bog ve kake ovire, ko bode na Dunaji, ali stvar ima še neko drugo stran. V nekaterih evropskih državah poslanci niso plačani, in to iz važnih vzrokov ne. V interesu parlamentarizma je namreč, da se v javno življenje ne usilijo nekateri parlamentarci po poklici; ljudje, ki hočejo od parlamentarizma živeti. Poslanstvo je preveč vzvišeno, da bi je imel kdo smatrati za navadno službo, ki je za to ustanovljena, da njega redi. Taki poslanci pa niso posebno vestni narodovi zastopniki. Z dolgimi govori skušajo posvetovanja zavleči, da zasedanje dlje časa traja in tako dlje časa vlečejo dnevnine, katere seveda se plačujejo iz žepov davkoplačevalcev. Ker žive od politike, prisiljeni so vedno iskati si popularnosti. Zato pa radi obetajo volilcem vse mogoče in nemogoče stvari, razvijajo razne lepe programe, ne brigajoč se, če se tudi dado izvesti. Kadar pa ničesar ne dosežejo, pa stušajo vso krivdo zvrniti na druge. Taki politiki navadno veliko škodujejo narodu, ker ga vodijo le za nos, kajti njim ni za stvar; napravijo mnogo zmešnjav, ki se pozneje ne dado lahko poravnati. Za takega politika je seveda le Iz „Polikuške". Pripovest. Poslovenil I. Steklasa. (Konec.) IV. Drugega dnč zgodaj zjutraj je stal pred vrati voz (na katerem se je tudi upravitelj vozil), pred katerim je bil vprežen jak kostanjevec; po navadi so ga zvali, ali ne vem, zakaj, »Barabana" (boben). Anjutka, najstarejša Polikejeva hčerka, je stala, ne zmeneč se za dež s soliko in hladni veter, bosa pred konjem, držala od daleč z nekim strahom z jedno roko za vajet, a z drugo pridrževala na svojej glavi žolto- zeleno vplečje, katero je bilo v obitelji obleka in kapa, a Polikeju tudi kožuh. Komaj je še malo prisevala jutranja svetloba deževnega dne skozi okno, prevlečeno na mestih s papirjem. Akuljina pusti tudi jed v peči, katero je kuhala, in otroke, od katerih najmanjši še niso vstali; bilo jim je hladno, ker so jim vzeli odejo za ogrinjalo Polikeju, a namesto nje jim dali materni robec. Cisto srajco je Akuljina imela za Polikeja; ali čevlji, ki so, kakor se pravi, zijali, so jo posebno skrbeli. S sebe sleče debele, volnene, jedine nogavice, ter jih d&možu; a iz podsedlice napravi hitro podplate, da pokrije luknje in da obvaruje noge Iljičeve vlažnosti. Iljič je sedeč na postelji obračal pas ter ni niti spazil, da je ta trak prav grd. A deklico v kapi so odpravili k Nikiti prosit šube. Živahni hrup se je povečal, ko so se zbrali tudi drugi kmetje; prišli so prosit Iijiča, da jim kupi v mestu — tej igle, tej laškega olja, temu zopet pipo, a sladorja stolarjevi ženi, ki je hitro pripravila samovar, in da vdobrovolji Iijiča, prinesla mu čašo čaja. Nikita ni hotel dati šube, in zdaj je bilo treba, da se popravi Polikejeva, to je, da se podlaga, ki je visela ven, dene zopet nazaj ter luknja zašije. In ko je sledajič bilo vse gotovo, vsede se Iljič v voz, zavije se, popravi seno in odrine. V tem trenotku priskoči njegova Miška ter ga poprosi, da ga malo spremi. Pa tudi njegova Maška ga je ble-betaje prosila, da bi ga i ona malo »spremila" in da jej je »tudi brez kožuha toplo". Polikej vstavi Barabana in se nasmeje, a Akuljina mu posadi otroka v krilo, nagne se ter mu šepetaje reče, da si dobro zapomni ono obljubo, pa da ne bo nikjer po potu pil. Polikej popelja otroka do kovačnice, tamkej ja dene z voza, zavije se zopet, popravi šubo in požene konja. A Maška in Miška ste poleteli domov s takim krikdm, pa še bose po spolzlem bregu, da je celo pes, ki je k njima iz vasi z nekega dvorišča priletel, postal ter se zagledal, a potem se hipoma, dvignivši rep, z lajanjem spustil proti domu. Vreme je bilo prav grdo. Veter je strašno bril po obrazu. Polikejeve misli so bile vedre in vesele. On, katerega se hoteli v Sibirijo poslati, kateremu so se grozili z vojaštvom, kateremu so se vsi rogali, katerega so pri vsakej priložnosti ogovarjali, — on gre zdaj po denarje, po velike denarje; njemu gospodarica veruje in on se vozi na upraviteljevem vozu Barabanom, s katerim se tudi sam upravitelj vozi — in on se vozi kot kakšen dvorjan s kožnato zaprego in vajeti. In Polikej se poravna, popravi podlago v šubi, pa se še bolj zavije. Pa pomisli samo, poldrugi tisoč rubljev bode on nosil pod svojo pazuho! Ko bi hotel, obrnil bi lahko Barabana proti Odesi ali drugam, kamorkoli bi hotel. Ali on tega ne bode storil, nego bode verno prinesel denar svoji gospodarici. Ko je poravnal nekje na potu s krčmarjem račun, začne Baraban potezati na levi vajet ter se obračati, ali Polikej se ni zmenil zato; ker se je vozil samo po denar, požene Barabana z bičem ter se vozi dalje. Ravno tako je storil tudi pri drugi krčmi, pa je zatorej prispel že opoldne z vozom v mesto do trgovčeve hiše, v kateri so ostajali vsi graščinski ljudje. mož, kateremu jeziček gladko teče in katerega vest ne peče za to, če volilcem kaj obeta, a ve sam, da tega ne bode dosegeL , y , Poleg tega je politik po poklicu nmdno jitSo finega vedenja, ima tafeozvano politesb. To mu je; tudi potrebno, Če hoče, da ga politika r^i. Večkfat mu je treba, da obrede ministerske jjilarne s to ali ono prošnjo, seveda le v lastno KoHfit. Včasih res tudi za volilce stori kak fcdrak in1 Kaj male|« doseže, kar se potem filii&i ri£ taliki tioH. in s terii dela rejama, fttftt se' je dtffffi tis z tft nim vlakom, katerega je nekdaj na Dunaji dosegel baje še dijak Majaron. Velikokrat tak mož sedi v opoziciji, kajti na opozicijskih klopeh se ložje dobiva popularnost; kajti treba mu je le vse grajati in kritikovati, kar večina priporoča, ko ga proslavljajo. To je pa seveda mnogo ložje, kakor pa pozitivno delo. Vlada pa dobro ve, da se njegove opozicije nima preveč bati, kajti v odločilnih trenotkih ima že kako sredstvo, da ga pritegne na svojo stran, kajti dobro ve. da ta mož ob politiki živi. Z;ito pa volilci dobro storč, da so vedno opasni, da ne pomagajo kakemu takemu politiku do mandata. To pa najložje s tem dosežejo, da vsakemu obrnejo hrbet, kdor že nima kakega druzega poklica. Ali misli gosp. dr. Majaron ostati politik, ne v^mo; ali dosedaj mož še nima stalnega poklica; kaj lahko bi se pripetilo, da bi popustil vso misel na odvetništvo in si izbral politiko za svoj poklic. Da se to zgodi, je tem verojetneje, ker ima zares nekaj svo-stev, ki so potrebna za takega politika. »Slovenski Narod" sam, ki gotovo dr. Majarona namene precej dobro poznii, to indirektno priznava, pišoč, da njega poklic ne veže na domovino. Mari s tem že skoro ni povedano naravnost, da mu bode odslej odvetniška praksa deveta briga in bode živel le politiki, katero si izbere takorekoč za svoj poklic. Volilcem gorenjskih in notranjskih mest in trgov bi pa pač ne bilo na korist, če bi si izbrali takega moža. Ako želi g. dr. Majaron biti poslanec, naj se oglasi čez šest let, ko bode že samostojen odvetnik, ko bodo videli, da se žrtvuje za narod in od politike ne išče dobička, tedaj utegnemo drugače govoriti. Letos si pa volilci izvolite za poslanca g. Antona pl. Globočnika, kateri se gotovo ni odločil za kandidaturo iz dobičkoželjnosti, temveč iz ljubezni do naroda, kateremu bi rad koristil s svojimi mnogoletnimi skušnjami, ki si jih je v obilni meri nabral v svojem vestnem in marljivem uradnem poslovanju. S—r. Le previdno. Rumunska prislovica pravi, da v sedmih letih vsaka stvar prav pride, istotako nastopui članek, ko-jega je nedavno priobčil praški »Cech" povodom dveh porotnih obravnav, pravo za pravo dveh predstav iz vsakdanjega življenja. Pred porotniki sta stala brata Kratochvilova in zdravnik Zeimer. »Predvsem moramo izpregovoriti" — pravi „Cech" — »o kupčijskih manipulacijah prvih dveh. Te manipulacije obelodanile so občinstvu obrtne razinefe po kmetih, katere so nad vse žalost&e. V najžalostnejšem svitu pojavlja se nam tu naše, nekoč toff procvitajoče mlinarstvo. liiiejitelj, oziroma imejiteljica mlina na kmetih, da jima! je moči ravnotežje vzdržati z ogrsko moko, prisiljena sta svoje stroje od časa do časa obnovljati vsled najnov^jŽih izumitev. ^šled časnikarske reklame, večkrat tudi od nesramnih in predrznih agentov zapeljani, naroči si torej pri ,obče znani in priporočljivi1 tvrdki nov stroj, in ker so v tem trenotji v denarni zadregi, podpišejo menjico. Menjica v kupčiji pomeni toliko, kakor denar. Velikomestni tovarnar tudi nima vedno dovolj novcev in je torej primoran menjice svojih naročnikov eskomptovati bodisi pri poštenih denarnih zavodih, — ali pa, če se nagiba zavod njegov k propadu, pri nesolidarnih kapitalistih, po domače — pri oderuhih! Solidarni denarni zavod po svojih poročevalcih takoj zve, kako stoji kaka tvrdka, in radi tega napravljajo sitnosti, katere tovarnika spravijo v kremlje najhujšega oderuha. Dan plačitve za menjico pride. Naročilec z dežele je ne more plačati, prosi torej prolongacije ali obnovljenja menjice, katero se mu dovoli. Žal, da na kmetih doslej vlada gorostasna nevednost o menjičnem pravu. Kmetski naročnik napiše za propadlo menjico zopet novo ter ne zahteva nazaj stare menjice. Brezvestni ali celo lehkomiselni tovarnar zastavi pri oderuhu i to, in konec vsemu temu je, da je kmetski naročnik z mnogimi ekse-kucijskimi troški prisiljen plačati obe menjici, to je dotični dolg plačati dvakrat. Pri sodni obravnavi bratov Kratochvilov se je pokazalo, kako brezčutno, neusmiljeno oderuhi izsesavajo obrtnike. Ta vrsta pijavk je jako — prekanjena. Oderuh v tožbi bratov Kratochvilov kazal se je občinstvu kakor mačka, ki se poigrava z zgubljeno — miško. In tako pada jeden obrtnik za drugim v oderuške kremplje vzlic vsej strogosti z&kona zoper oderuštvo, — večkrat vsled svoje neprevidnosti. Drug prizor vršil se je minole dni, ki naše kmetske odnošaje kaj čudno osvetljuje. Na kmetih nastanil se je zdravnik, kateri je, mestu da bi bi) ljudem preganjal naduho, priporočal med kroetskim ljudstvom neko zavarovalnico I Kako gorostasna satira tiči v tej besedi. Vsled pravil zavarovalnice — seveda samo neke — sicer zavarujejo, toda v istini samo ožemajo in plahtajo naše kmetsko ljudstvo ter mu jemlj6 poslednji prištedek. Tak agent, v obče človek jako dvojljivega imena, umeje govoriti v vseh človeških jezikih in v vseh čutečih glasovih. On umeje brenkati na vse strune človeškega srca bolje, nego najspretnejši citrar, — on lovi matere in očete za njih sinovsko ljubezen, sinove in hčere pa za njih dolžno hvaležnost, može in žene popada pri zakonski ljubezni, mojstersko znd, govoriti o nebesih in peklu, sam« da bi prekanil in pregovoril neskušene, toda i do-bičkaželjne kmete z zavarovanjem na prežitje, do-žitje, podedovanje itd. Nedavno smo govorili — končuje BOech" — z nekim kmetom, ki je prišel v Prago fe neki za-zarovalnici po novce za svojo hčer, za kojo je 20 let plačeval zavarovalnino. Po dolgih hojah in prošnjah od Ane do Kajfe itd., kakor bi bil prišel prosjačit miloščine, prejel je denah In {»reštevši ga v gostilni v prisotnosti svojega prijatelja, konečno vsklikne, rekoč: ,Da bi bil to zavarovalnino vsako leto vlagal v hranilnico na 5 odstotkov, mnogo večjo doto bi mogla imeti zdaj hči moja!'..... Torej pozor!" Politični preg-iecL V Ljubljani, 2. marca. %oiran$e deftela. Državnozborske volitve. V soboto so volile za državni zbor kmetske občine na Gorenjem Avstrijskem. Zmagali so povsod konservativci z veliko večino. Ta volilni izid pa razmer v državnem zboru ni nič premenil, kajti tudi dosedaj so gorenje-avstrijske kmetske občine zastopali sami konservativci. — Jako važen volilen dan je pa danes. Volijo namreč dolenjeavstrijske, češke, moravske, solno-graške, gališke in bukovinske kmetske občine, mesta na Gorenjem Avstrijskem in drugi in tretji volilni razred v Trstu. Volilo se bode vkupe 88 poslancev. Danes se bode tudi pokazalo, so li Mladočehi že Staročehom popolnoma izpodkopali stališče ali ne. Od izida današnjih volitev na Češkem, Moravskem in v Galiciji je največ zavisna večina v novem državnem zboru. Ce liberalni slovanski življi pridobe dosti glasov, omajati utegne se stališče vladi in glajena bode pot nemškim liberalcem na krmilo. JPremeščenje primatske nadškoflje. Na Ogrskem se močno agituje za to, da bi se primatska nadškofija premestila iz Ostrogona v Budimpešto. To premeščenje naj bi pa imelo le namen, povzdigniti ogrsko prestolnico in madjarski šovinizem. Duhovščina pa ne mara dopustiti, da bi se cerkev zlorabila v take posvetne namene in je zatorej proti premeščenju. Ostrogonski nadškofijski kapitel je sklenil, odposlati na Dunaj odposlanstvo k cesarju s prošnjo, da nadškofija ostane v Ostrogonu. Poslednje mesto je tudi primernejše za nadškofijo, kakor stara, popolnoma požidena Budimpešta. Nadejati se je, da se bode presvitli cesar oziral na želje duhovščine. V manj« države. Srbija. Skupščina srbska vsprejela je ves budget, kakor ga je predlagala vlada. Dovolila je kredite tudi za poslauištvi v Bukareštu in Atenah in pa za konzulat v Plevlji. Te kredite je bil odklonil bud-getni odsek in s tem pokazal nezadovoljnost prejšnje vlade. Sedanji vladi pa zbornična večiua ni ničesar več odrekla. Bolgarija. V Bolgariji ni bilo generalov, odkar so odšli ruski častniki. Polkovniki, podpolkovniki in celo majorji bili so poveljniki brigadam. Povodom svojega imendne je knez Ferdinand imenoval za generalna majorja polkovnika Nikolajeva in Mutku- (Dalje v prilogi.) Polikej se popelja z vozom na dvorišče, izpreže konja, d& mu sena, sam poobeduje s trgovčevo družino, in potem, ko je povedal, radi kakšnega važnega opravila je prišel, gre s pismom v šubi k vrtnarju. Vrtnar je poznal Polikeja in prebravši pismo, vpraša ga s sumljivim pogledom, je-li ravno njemu zapovedano, da denar prinese. Polikej je hotel pokazati, češ, da je razžaljen, ali se ni mogel, nego se je samo nasmejal. Vrtnar prebere še enkrat pismo ter mu d& denar, a Polikej sprejme denar, dene ga pod pazuho in odide v svoje stanovanje. Nič ni moglo Polikeja zapeljati . .. niti krčma, niti žganjarija. Ustavljal se je pred prodajalnicami s čevlji, suknjami, šubami, katunom in z raznimi sladčicami. In tako je hodil postovaje z ugodnim čustvom: vse morem kupiti, ali nočem. Polikej je šel potem na trg, da nakupi, kar so mu naročili. A ko je vse opravil, pogajal se je še za kožuh, za kateri so zahtevali 25 rubljev. Ko je trgovec Polikuško dobro pogledal, ni verjel, da bi ga on mogel kupiti; ali polikej mu pokaže na pazuho in reče, da bi mogel vso prodajalnico kupiti, samo ko bi hotel. In zahteva kožuh, da ga vidi, je-li zanj, zmečka ga, potrese, dahne vanj, podiši ter slednjič dene nazaj z vzdihom. „Cena je previsoka. Ako mi ga daš za petnajst rubljev", reče on. Trgovec vrže srdito kožuh čez polico, a Polikej se povrne veselega duha v svoje stanovanje. Tam pojužina, napoji konja, d& mu ovsa, on sam gre na peč, izvleče zavitek in poprosi slugo, ki je znal brati, da mu prebere naslov in besede: s sodržajem tisoč šest sto sedemnajst rubljev papirju. Zavitek je bil od prostega papirja, a pečati od črnkastega voska: eden veči v sredini, a štirje po vogalih; na kraju je še malo vosek kapnil. Iljič je vse to dobro pregledal ter potipaval ostre kraje papirnatega denarja. Otroško veselje ga je navdajalo, ko je vedel, da ima toliko denarja v svojih rokah. In vtakne zavitek v šubo, zopet jo dene pod glavo, pa se vleže, ali tudi po noči se je večkrat probudil ter potipaval zavitek; a ko ga je zatipal vsakikrat na svojem mestu, razveselil se je, kajti on, Polikej, tako osramočen in ponižan, nosi silne denarje, in ker jih hoče tako verno izročiti, kakor jih ne bi niti sam upravitelj. V. Še pred zoro zapreže Polikej Barabana, potiplje šubo in se odpelje domov. Zunaj mesta sname Iljič zopet šubo in potiplje denarje. »Bi-li jih dal v žep pod pazuho?" premišljeval je Polikej. »Moral bi se razpasati. Ha, stopil bom iz voza in vse uredil. Pa tudi šuba je od zgoraj dobro zašita; zdolej izpod podlage ne more izpasti, a do doma ne bom šube niti snel." Ko je bilo vse v redu — tako se je Polikeju vsaj zdelo — začne razmišljevati o zahvalnosti gospe, o peterih srebrnjakih ("srebrnih rubljih), katere mu bode ona dala in o radosti svojih doma. Sname šubo, potiplje pismo še enkrat, navleče jo še bolj na glavo ter se nasmeši. Pliš (vrsta baržuna) na šubi je bil že sprhnel ter ravno zato, ker ga je bila Akuljina čvrsto sešila na raztrganem kraju, počil na drugem kraju. Ko je mislil Polikej še globokeje med podlago potisniti pismo, raztrgala se je šuba ter se zavitek z enim krajem prikazal izpod pliša. Začelo se je daniti, a Polikej, ki ni celo noč očesa stisnil, zadremlje. Šubaro potegne jače na čelo, a pismo izštrli še bolj. Polikej je dremaje omahoval z glavo ob lestvice. Probudil se je blizo hiše. Pred vsem pograbi za šubo; bila mu je čvrsto nabita na glavi, in zato je ni niti pregledal, misleč, da je zavitek notri. Požene Barabana, popravi seno in zopet se poravna, češ, da je kakšen dvorjanin, pogledovaje važno okoli sebe. — Glej kuhinjo, glej hišo, glej stolarjevo žeuo, ki nosi vezilo, glej pisarno, glej graščino, v katerej bode zdaj Polikej pokazal, da je on veren in pošten človek in da je »lahko obdolžiti vsakega". Pa tudi gospa mu bode rekla: — Zahvaljujem se Polikej, in tu imaš tri ... a morda tudi pet, morda še celo deset srebrnjakov in še zapovedala bode, da mu pri-neso čaja, a morda tudi žganja. Prav godilo bi na Priloga 4=9. štev. »Slovenca" dn6 2. marca 1891. rova. Poslednjemu se je knez iskreno zahvalil v posebnem pismu za njegovo marljivo in vspešno delovanje kot vojni minister. — Metropolitu Gregorju, predsedniku sinode, je knez podelil briljante k redu Aleksandra I. vrste. To odlikovanje je večjega političnega pomena, ker jasno kaže, da so razmere med knezom in višjo duhovščino jako prijateljske, kar bode pač veliko pripomoglo k vspešnemu in mirnemu razvoju dežele. Duhovščina je bila dolgo največja nasprotnica Koburžanu, ker je katoličan. Sedaj se je pa preverila, da knez ni sovražen bolgarski cerkvi in ga je jela podpirati. Rusija je s tem izgubila močno oporo v Bolgariji. Makedonija. V Makedoniji pojavil se je nov cerkveni razpor. Kakor so se Bolgari bili naveličali gospodstva carigrajskega grškega patrijarha, tako so se tudi makedonski Rumuni jeli poganjati, da se za Makedonijo imenuje jeden rumunski škof. S tem bi se naredil začetek za avtonomno rumunsko cerkev v Makedoniji. Agitacijo za samostojno cerkev pospešuje posebno rumunsko učiteljstvo. Povod nezadovoljnosti je največ to, da grški pravoslavni duhovniki prezirajo narodne pravice in se grški škofje celo upirajo blagoslavljati rumunske cerkve. Ta razkol bode dal nov udarec helenizmu v Makedoniji. Dokazuje pa tudi nam, da cerkve, ki so se ločile od katoliške, nimajo trdnega stališča in se med njimi pojavljajo vedno novi razpori. Koliko pravoslavnih avtonomnih cerkev že imamo, ali v nekaterih krajih na pravoslavnem vzhodu jih je mnogo, ki se ne priznavajo k nobeni priznani cerkvi. Rusija. Kakor zagotavlja neko zasebno poročilo iz Peterburga, dobil je car od cesarja Franca Jožefa prijateljsko pismo, v katerem vabi ruskega carja na letošnje vojaške vaje. Ni dolgo tega, ko smo poročali tej novici podobno poročilo, daje namreč nadvojvoda Franc Ferdinand prinesel ruskemu carju povabilo na cesarske lovi, ki se bodo vršile letošnjo jesen v cesarskih gozdih. — V peterburških krogih se zopet čuje, da bo stopil pl. Giers v pokoj in na njegovo mesto prišel ruski poslanik na Du-naji, knez Lobanov-Rostovski. Nemčija. Državni zbor je dovolil, da se bodo podčastnikom dajale premije po 1000 mark, ko bodo doslažili dvanajst let. Take premije je zahtevala vlada in je svojo zahtevo podpirala posebno s tem, da se je bati hudih socijalnih prekucij. Ob tacih prilikah bode pa treba dobrih in zanesljivih podčastnikov, te je pa mogoče dobiti samo, če se sposobni možje s premijami vspodbujajo, da dlje časa slažijo. Vddja katolikov, Windthorst, se je odločno izrekel za take premije. Svobodomiselna stranka je pa bila proti takim premijam. Židovski liberalci hočejo se z nasprotovanjem v tacih zadevah ljudstvu prikupiti, posebno v tacih slučajih, ko vedo, da se brez njih tudi take naredbe odobre. V resnici pa ni nikdo bolj vesel zatiranja socijalizma, kakor židovski kapitalisti. Nemčija in Francija. Cesarica Friderik je ostavila Pariz. Pravi čas njenega odhoda se je skrbno prikrival, ker so se bali kacih demonstracij. V Nemčiji so napravili napadi francoskih radikalnih glasil proti cesarici in proti Nemčiji kaj neugoden vtis. Nemška vlada je ndnje odgovorila s tem, da je obnovila naredbe zastran potnih listov do francoskih mSj v vsi prejšnji strogosti. To bode posebno hudo zadelo Alzačane. Potovanje cesarice v Pariz je imelo namen, da zboljša odnošaje mej Nemčijo in Francijo, pa jih je, kakor se kaže, le spridilo. | Čile. V tej državi traje še zmirom upor. ' Vstaši so obsedali in bombardovali mesto Iquiquo. | Tu so zrušili šest lepših trgov, pomorili do dvesto j žen in otrok po hišah ter oropali bogatejše hiše. I Se le, ko je prišel angleški admiral, nehali so upor-( niki mesto bombardovati. Poveljnik vladnih čet se je podal upornikom ter jim prepustil mesto. Izvirni dopisi. Iz Postojine, dnd 1. marca. Nasprotniki našemu kandidatu g. pl. Globočniku očitajo v »Slov. Narodu", da ni podpisal predloženega programa, da ni pokazal svojega političnega mišljenja in svojih nazorov. Zavednim Notranjcem, ki nimamo slame v glavi, da bi tako naglo pozabili kdo in kaj je g. j pl. Globočnik in kakšna njegova načela, tega treba I ni. Živel je med nami skoraj 30 let in priljubljen i je bil povsod ravno zaradi svojega programa. Njegovo življenje in delovanje sta nam najboljši program. Ako bi bil g. pl. Globočnik neizkušen ali vihrast 30letni mladenček, kakor je nasprotni kan-| didat, ne verjeli bi mu, ako bi nam na program j prisegel. Boj za kruh je že marsikomu podrl najlepši program. Tega se nam pri našem kandidatu ni čisto nič b&ti, ker je in ostane na vse strani popolnoma neodvisen in trden kakor skala. Drugače je pri dr. Majaronu. »Klerik" Majaron je pobratim ( človeku, ki kolje duhovnike, zato ker so duhovniki. ! Kak skok med dogmatiko in »Brusom"! To je j versko in politično prepričanje Majaronovo. Kaj pa i krušno? Bog si vedi, dr. Majaron še ne. Naš kandidat, gosp. pl. Globočnik, je pa storil . cel6 še več, kakor smo pričakovali. Že pri zadnjih državnozborskih volitvah, ko so ga kmetske občine hotele imeti za poslanca, izdal je „Izjavo", v kateri je odločno poudarjal svoje narodno stališče in razvil program, s katerim smo še vedno zadovoljni. Toda potrudil se je včeraj celo sam k nam, med priljubljene mu Postojnčane, da se nam je predstavil kot kandidat na konservativnem shodu, i Povedal nam je svoja politična načela, da se namreč i drži starega gesla: »Vse za vero, dom, cesarja!", i iu da bode v tem smislu deloval v novem poklicu, ako bode izvoljen za poslanca. Prav dobro so nam dejale besede, katere je izgovoril od srca: »Delati hočem za blagor ljudstva sploh in posebno za naš i narod, čegar veren sin sem vedno bil in ostanem." — Naš kandidat g. Ant. pl. Globočnik še nikdar ni pozabil na Boga in zato naj ga živi in ohrani Bog! | Z Vrhnike, 28. februvarija. Danes dopoldne ob I 10. uri sta prišla semkaj gosp. Ivan Hribar in njegov pobočnikgospod dr. Danilo Majaron. V hladni »Čitalnici" se je zbralo kakih 40, ali povejmo rajši več: 50 mož, izmej katerih je bilo vo-lilcev le nekaj nad deset; drugi so prišli bolj iz radovednosti. Res čudno, dasi je toliko številk »Naroda", v katerih se dr. Majaron idejalizuje, prišlo mej vrhniške volilce, dasi se je gospod župan toliko trudil za ta shod in letal po hišah, akoravuo je sam govoril pri shodu, da naj ne poslušajo tistih, ki hodijo po hišah do volilcev, vendar je bila vdeležba jako pičla. Res čudna logika! Gospod Hribar je hotel določiti svojstva pravega poslanca, namreč izobraženost v vseh vedah, govorniški talent, delavnost in telesno zmožnost, ali z drugimi besedami: dr. Majaron ume pisati in govoriti o Kantovi teoriji, o Vereščaginovih slikah, o dr. Trstenjaka verskih dogmah, o življenju v Alojznici in semenišči, poročati iz državnega zbora v „Nar.u, damam roke poljubovati, fraze mlatiti, mlad biti itd. Mladost se zadnje čase nenavadno poudarja v našem liberalnem dnevniku in nimajo zastonj imena »Mladih". Saj je celo dr. Majaron sam priznal, da „s prav mnogimi skušnjami ne stopa na pozorišče." Čudno pa je tudi to, da sta gospoda Hribar in Majaron parkrat tako izjavila, kakor bi centralni vo-; lilni odbor priporočal kandidaturo Majaronovo? Morda sta si mislila: človek se lahko zmoti; centralni volilni odbor ali »Slov. društvo". Toda pri nas o tem do zdaj še ne vemo, da je to dvoje identično. Želeli bi si pojasnila. Gospod dr. Majaron se nam ni zdel to, kar smo brali v »Narodu". Kar najrajši bi mu voščili, da skrbi bolj za svoje zdravje (tako »reven" se nam zdi, kakor bi rekel Gorenjec) in da svoje požrtvo-vanje, katero nam je pojasnoval v navdušeni besedi, rajši privošči sebi. Vsakdanji kruhek je vitalno vprašanje. Sicer se je v govoru sebe imenoval mlado drevo, protikandidata pa staro trepetliko, toda glas mu je pa vendar v začetku malo »trepetal". Kaj se hoče, gospod vrednik! Kdor se postavi na »pranger", mora imeti to potrpljenje, da si ga ogledamo. Poudarjal je neodvisnost parkrat in odvisnost protikandidatovo. Toda denimo roko na srce: ali ni g. Majaron odvisen od Hribar - Tavčarja et cons., kakor z lepa ne more kdo biti? Ko bi ne bil, spozabil bi se gotovo ne bil tako daleč, da kandidira. V tem se posebno kaže njegova mladost, da se je spustil v to kandidaturo. In dasi je dejal, da se ne poteza za mandat, vendar je bil ta shod strašna ponudba in dobro je opomnil nekdo ob koncu: »Cič pa jesih." Kakšen program je razvil dr. Majaron, o tem govoriti bilo bi odveč. Davke hoče znižati, obrtnikom pomagati, pravne zadeve reševati, slovensko stališče povsod poudarjati, vladi oponirati, barje osuše-vati, . . stara pesen! Vse to smo že dostikrat slišali. Da se je parkrat skliceval na tisti program si. poslancev v Ljubljani od 2. okt. 1890, ume se samo po sebi. Da je g. župan imel parkrat besedo in nagla-ševal dr. Majarona rojstveni kraj, ki je »v bližini" in s katerim smo tako rekoč »pod eno streho", ugane vsak lahko. Brez volilnega manevra seveda ni bilo, češ: to zimo. Za deset srebrnjakov se bomo razveseljevali tudi v praznikih, kupili bomo tudi čevlje, a Nikiii tako mora biti, dali bomo štiri ali pol, ker mi tako ne da nikdar miru — tako je sanjal Polikej. Ko ni bil Polikej še sto korakov oddaljen od hiše, zavije se še bolj, popravi pas in ovratnik sname šubo, pogladi lase ter poseže brezskrbno z roko v podlago. Roka se mu je tresla, poseže tudi z drugo, lice mu je obledevalo in obledevalo, in v tem se ena roka pokaže skozi .... Polikej skoči na kolena, ustavi konja in začne preiskovati po vozu seno, kupljene stvari, žep pod pazuho, hlače, ali denarja ni pa ni. — Joj Polikej, kaj je to ? Kaj bo to ? — zavpije on ter se prime za lase. Kar se spomni, da bi mogel list najti, zabrne konja, potegne šubo zopet na čelo, pa goni z vozom nazaj po istem potu. VI. Tega celega dne ni videl nikdo Polikeja v Po-krovskem (majhna ruska vas). Graščakinja je popra-ševala že nekolikrat po obedu zanj, in Aksjutka je že nekolikrat prihitela k Akuljini. Ali Akuljina odgovori, da Polikeja še ni, da ga je bržkone trgovec zadržal ali se je pa kaj s konjem pripetilo. Težko jej je bilo pri srcu in nobeno delo za zjutranji praznik jej ni šlo od rok. Tudi otroci so nemirno in nestrpljivo pričakovali tato, ali iz drugih razlogov. Resnobno ste se zamislili za Polikeja samo gospa in 1 Akuljina, Celi dan ni nobeden nič vedel v Pokrovskem o 1 Polikeju. Šele zvečer se je zvedelo, ko so ga sosedni ljudje videli, da je bežal brez šube po potu, vse j popraševaje: nisi li pisma našel ? Neki drugi človek ga je videl, kako je šel ob kraju pota. »Še mislil sem", govoril je le ta, „da je pijan" in da ni konja niti hranil niti napojil . . . tako je bil zdelan. Akuljina ni mogla celo noč spati, kajti prisluškovala je, ali Polikeju ni bilo tudi po noči. In komaj j so v tretjič petelini zapeli, morala je vstati ter s peči i pohiteti. Že se je razdanilo, že so zvonovi naznanili pra- j znike, že so tudi otroci vstali, a Polikeja še ni. Nocoj je snežilo in sneg je pokril polja, pot in strehe; a zdaj je bil lep, veder in hladen dan, ka-koršnega želimo na praznike, pa se je moglo tudi daleč slišati in videti. Ali Akuljina stoječa kraj peči in naslonjena na vrata je bila tako zamišljena s pečenjem kolačev, da ni niti slišala, ko je prišel Polikej, in samo po viki otrok je zvedela, da jej je mož prišel. Iljič stopi v vežo z vrečo v rokah ter se precej pobere v svoj kotič. Akuljini se je zdelo, da je bled. pa tudi lice mu je bilo takšno, kakor da se bode jokal ali pa smejal. Ali ona ni imela časa, da ga ogleduje, i »No, Iljič, si li srečno opravil?" vpraša ga ona od peči. Iljič nekaj zamrmra, česar oni ni mogla razumeti. »Kako? Si li bil pri gospej?" Iljič je sedel v svojem kotičku na postelji ter se divje gledaje okoli sebe posmehoval čudnim smehom. »Iljič, kaj se obotavljaš? Reci mi." „Akuljina, jaz sem že izročil denar gospej. — O kako se je zahvalila!" spregovori on naenkrat ter se začne še bolj nemirno ogledovati in posmehovati. Dva predmeta sta posebno vlekla na-se njegove nemirne oči: vrv privezana za zibko in otročiček. Pristopi k zibki in začne hitro razvezovati vozel, potem pogleda milo otroka — a v tem trenutku stopi Akuljina s kolači v kotič. Iljič skrije hitro vrv pod pazuho ter se vsede na postelj. »Kaj ti je Iljič? Kakor da niši pri pameti?" reče Akuljina. »Nisem se prespal", odgovori on. Kar prihiti v hišo Aksjutka. »Gospa zapovedo Polikeju Iljiču, da precej gori pride." — »Ali precej?" izusti ona. Polikej pogleda na Akuljino, na dekle, a potem pravi: »Precej! Kaj treba še?" in on je to rekel tako prostodušno, da se jo Akuljina umirila in pomislila: drugod (v Loži, Postojni in Kamniku) bode enoglasno , pa vendar prizadeva toliko pisarenja, prigovarjanja izvoljen dr. Majaron. O tem bodemo govorili po zabavljanja, obrekovanja, potov in, — zakaj bi --volitvah. Vrhunec shoda pa je napravil g. Lenaršič rekoč: »G. kandidat se ujema z našimi nazori. Torej dajte mu zagotovilo, predno greste odtod, da se zavežete voliti ga na podlagi razvitega (?) programa. To je moja prošnja." — In ko je g. župan dejal, da naj roko vzdignejo tisti, ki želd dr. Majarona, videli smo nekaj plašnih rok dvigniti se iz mej tolpe. Koliko, ne morem natanko povedati; toliko pa vem, da nisem mogel našteti do deset. H koncu pa je g. Lenaršič prebral s pole, kar je zapisal in pod kar naj se volilci podpišejo. Zapisal pa je to-le: »Zaslišavši program g. dr. d. Majarona, ki se strinja z občeslovenskim programom slovenskih poslancev od oktobra 1. 1890 v Ljubljani, izjavimo volilci vrhniškega trga, da danes tukaj razviti (?) program odobrujemo in proglašamo dr. Majarona za svojega kandidata in se zavežemo, da hočemo 5. marca pri volitvi vse glasove za-nj oddati." Koliko se jih je podpisalo in če se jih je, zdaj ne morem povedati; toliko pa vem, da so se volilci hitro izgubljali iz sobane in g. župan se je precej trudil, da dobi kaj podpisov. Iz tega torej izprevidite, kak pritisek je zvenel na volilce, dasi je g. župan govoril: volite po svojem prepričanji. To je torej moder „fijaško" volilnega shoda in druzega za danes nimam povedati, kakor, da bi g. kandidat tisti kapitalizem, ki ga je poudarjal mej govorom, najprvo jel pobijati mej svojimi prijatelji, kateri imajo na Vrhniki velik komando, torej tudi terorizem in odvisnost umejo dobro uporabiti. Pa drugič več, če bode treba. Sploh lahko trdim, ako se bodo volilci, ki niso za dr. Majarona, zavedali svoje dolžnosti in prišli k volitvam, dobode gotovo g. Globočnik večino glasov. Za dr. Majarona tako ne bode glasoval drug, kakor trije liberalni komandanti (ki se stakajo v eno), pa njihovi trabanti. S Črnega Vrha nad Polh. Gradcem, 27. februvarija. „0 predpust, ti čas presneti!" — Tako bi moral posebno letos peti pokojni Prešeren, če bi imel še pravico biti na sveti. Zoper to bi utegnil kedo ugovarjati, češ, da predpusta ne gre obsojevati, ker je vendar najkratkočasnejša doba celega leta. Bes, da je bil letošnji kratko-časen v pravem pomenu, a naložil nam je pa tudi toliko dela, da ne sme zameriti, če se nad njim ,mrvo' hudujemo. Ne'le, da imajo ljudje predpustom že tako največ skrbij zarad možitve in ženitve, notarji naj več dela z izdelovanjem »ženitvanjskih" in „čezdajanskih" pisem, mladina naj več truda z osnovanjem in izvrševanjem raznih veselic, — ampak še dve drugi „pšobi" nam je prinesel, namreč ljudsko štetje in volitve v državni zbor. Prvo smo, hvalo Bogu in gg. komisarjem srečno spravili v popisovalne ,plahte!, — drugo pa nas čaka te dni. »Volitev" ni sicer Bog ve kako dolga beseda, Bržkone ga bode sedaj obdarovala. »Povej samo, da bom precej prišel." Polikej je šel med tem ne za dekletom k gospej, nego na čisto drugo mesto. V veži je bila lestva na izbo. A on stopivši v vežo pogleda na vse strani in nikogar ne spazivši, popn<5 se, kakor mačka, po lestvi. »Kaj je to, da Polikejani?" vpraša nestrpljivo gospa. »Kje je Polikej? Zakaj ne pride?" Askjutka zopet prileti čez dvorišče v vežo, da poišče Iljiča. »Saj je že zdavnej odšel", odgovori Akuljina. »Pogledaj malo, da ni kje zaspal", reče z nekim nemirom ogledovaje se. Ravno ta čas gr6 stolarjeva žena na izbo po svoje perilo, ki se je tamkaj sušilo. In zdajci se razlegne strašanski krik pod streho, a stolarjeva žena kakor nora z zaprtimi očmi, znački in na vseh štirih pobegne po lestvi doli. »Iljič---se je obesil!" zavpila je ona. Akuljina poleti na lestvo in poprej, nego so jo mogli vzdržati popne se gori, zavpije in kakor mrtva pade čez lestvo. Gotovo bi se bila ubila, da niso prihiteli ljudje iz svojih kotičev ter jo vjeli, ko je padala. Tistega dne je neki kmet iz Pokrovskega, vozeč se iz mesta domov, našel ua potu Polikajeve denarje ter jih izročil grajščakinji. zamolčal — tudi troškov! Koliko imajo opraviti vred-niki raznih listov, koliko dolgih noči imajo kandi-datje, koliko upanja, pa tudi raznih sanj! Kaj pa volilci? Tudi tem se ne manjka sitnosti j, zlasti letaš, ko so marsikje v zadregi, komu bi privoščili srečo, da bi se smel na Duuaji za desetak na dan skozi šest let voziti na „ringelšpil-u", ki ga vrti vlada v državni zbornici. Ko bi bil »razpisan" kak zanemarjen kmečki »grunt", stavim, da bi se gospodje ne pulili toliko za pravico, kedo se ga bo smel »podstopiti", kakor se to godi za izpraznjene sedeže v državni zbornici. Pa naj si bo, kakor hoče, tudi volitve imajo razun senčne tudi solnčno stran, kakor vsaka reč; vsaj se pri volitvah naj bolj spoznajo tisti, ki volijo, pa tudi oni, ki imajo voljeni biti, kajti: ženi se, kandidiraj ali pa umri — in izvedilo se bo precej kedo in kakšeu si! Kaj pa še le volilci! Prej »neumni kmetje" — so naenkrat »gospodje volilci," naj brž zato, ker takrat — in menda samo takrat — njihov glas toliko veljd, kakor gospodov'-Ker imamo tukaj že zdavnaj daljše dnove, kakor pri Vas, — ker smo bližje solca — toraj tudi več časa za premišljevanje: nam posebno po glavi šumi uzrok, zakaj, da je Vas zapustil dosedanji zastopnik v državnem zboru, g. Hohenwart. Čeravno imamo vsled hudega mraza in burje precej prehla-jene možgane, vendar sodimo, da ste Ljubljančani tega največ sami krivi, ker ste pustili, da so ljudje vaše mesto na Dunaji nekako »razupili". V tej slutnji posebno mene potrjuje dogodek, ki sem ga doživel na železnici vozeč se iz Litije v Ljubljano v družbi dveh Dunajčanov. Po njunem pogovoru soditi, hotel je eden dalje časa ostati v Ljubljani, pa drugi mu je odsvetoval, naj tega nikar ne stori, rekoč mu: »Ne bodi neumen, saj te vendar že imeni dveh zadnjih postaj pred tem svar^, namreč: „Lasse S — ch ^Laibach !" (Laase, Salloch, Laibach.) Ali se tukaj izpolnuje pregovor, da se »brezobzirnost ljudij naj bolj spoznava na železnici", ali pa res Ljubljana ni, kakoršna bi morala biti, — eno ali drugo mora biti resnično. Jaz, kot splošen optimist, gotovo poslednjega ne verjamem in bi bil kot razžalen rojak oholemu „Wiener-ju" s celo dlanjo desne roke pokazal, kam se mora pritisniti, da veljd pet goldinarjev, — ko bi ne bilo prič. Kedo ve toraj, če ni znabiti tudi grof Hohenvvart napačno poučen o lepoti bele Ljubljane, da se je od nje poslovil, ponudši se gorenjskim kmetom? Po znanem reku: kakoršno delo, tako plačilo, je človek opravičen vprašati se, kake koristi pa bomo imeli od volitev ? Volilci se ne nadjamo posebnih, razun tolažilne zavesti, da smo storili svojo državljansko dolžnost, da vemo, čeravno smo kmetje, da je vendar kedo »naših" zraven, kedar se postave kujejo in pa prazno upanje, da bo dotični poslanec za dobro odškodnino po svojih skromnih močeh prizadeval si, doseči, da bi bila toliko hvalisana in že tolikrat napovedovana »boljša prihodnost" res naša. Vsaj kmet je popolnoma prišel do prepričanja, da je vse eno, naj ga zastopa na Dunaji ta ali oni, saj mu druzega ne prinese domov, kakor koš novih postav, ki jih je menda že toliko, da je nekaj že čisto trohnelih, — in pa novih davkov, ki jih pa že sedaj z različnimi imeni komaj v glavi nosi, še težje pa plačuje. Ko bi mu v enaki meri rasli dohodki, kakor mu rastejo stroški, nikdar bi se ne pritožil, saj je »masa" potrpežljiv ; če pa še tega, kar ima, ne more v denar spraviti, davke pa vendar plačati in družino preskrbeti, — kaj menite, — to je pa »zelo h'd'"l—Pri nas so nekateri posestniki pridelali precej sadja in bi bili lepe denarje lahko potegnili za-nj-, pa kako spraviti ga v Ljubljano, ker nobene poti ni! Iz tega lahko presodi vsak pameten človek, kake poslance so tukajšnji ljudje do sedaj imeli v Ljubljani, ki so „brez postave" enoglasno dovolili primanjkljej 18.000 gld. pri novem gledališču (v katero pa menda kmet še ne bo smel nosu vtakniti) itd., kraj, ki bi ga imeli zastopati, pa pust^ v takem stanji, da je sramota za naše toliko proslavljeno stoletje. Ko smo trkali za podporo iz deželnega zaklada za napravo poti (katere ni, čeravno obstoji fara že čez 100 let!), se nam je odgovorilo, »da ni nobene postave"-; torej sledi iz tega: „Kmet! po postavi delaj in vbijaj se noč in dan, da te bo prej konec; po postavi pošteno preživljaj otroke in družino, plačaj davke po postavi o pravem času, da ne bo treba »sakacijona", Boga se boj in gosposko spoštuj — potem pa lahko »brez postave" stradaš kruha in denarja, trebuh, če te boli, daj »v cajtenge", namesto da bi sebe ali blago vozil, pa peš hodi ali pa »k nogam", pa bo prav! Ker nimaš ceste, da bi »fural", pa komarje kolji in »špehe" v Trst pošiljaj; zaslužek bo »masten", pa tudi dobička bo nekaj, ker je od tacega blaga »aužlak" čisto majhen. Ce ti pa kdo domaših zboli, moraš seveda po zdravnika; a ker je pot štiri ure tje in ravno toliko nazaj, če hodiš peš: počakaj vselej, da bo v Polhov. Gradcu s »tem velikim" zvonilo, pa se mu vsedi na »štimo" in te ponese gred6č, ne le do Loke, kjer je zdravnik, ampak celo v »Crngrob", če bo ravno pravi veter. Tako so baj& tudi poprej hodili, ko še ni bilo fare v Črnem Vrhu in so ljudje znali po »luftu" plavati. Ker je vse to premišljevanje oprto na resnico, in čuda, daje marsikdo tako nekako, rekel bi, »ongav". Iz kočevskega okraja, 26. februvarija. Kakor so časopisi objavili, kandiduje za državni zbor v kočevsko-trebanjsko-radeškem okraji za kmečke občine gospod pl. Thoman, kočevski okrajni glavar. Kako je ta gospod do tega drznega sklepa prišel, nam je po vsem uganka. Tisti časi, ko so okrajni glavarji županom le ukazovali, koga naj volijo, so minuli. Kmetijski volilci, posebno pa slovenski župani, se svojih državljanskih pravic vedno bolj zavedajo in se ne dajo več nekaternikom voditi za nos. Radovedni smo, na kakšne zasluge opira gospod pl. Thoman svojo kandidaturo; morebiti na tiste, ki si jih je v Dragi zadobil za nemške pridige. Za take zasluge naj jo išče drugod, ne pa pri slovenskih volilcih. V državni zbor je treba moža, ki ima srce in voljo za narod, med katerim prebiva, moža jeklenega značaja. Ima li g. pl. Thoman te lastnosti? Poglejmo! Vsi opravičeni posestniki v Dragi nameravali so prodati iz svojega gozda, tako imenovane dra-garske »gmajne", 7100 dreves, namreč hoj in smrek. Predno so pogodbo sklenili, prosili so g. glavarja v Kočevji za dovolitev. Gospod glavar jim to hitro obljubi, in sicer ne le enkrat, ampak cel6 dvakrat. Dragarji so tedaj prodali omenjeno svoto dreves tvrdki Lavrič et Comp. za 39.000 gld. Ko so prejeli prvi rok plačila 10.500 gld. ter denar med seboj razdelili, dobč kar čez noč prepoved iz Kočevja od glavarstva, da je Dragarjem v njihovi »gmajni" vsako sekanje prepovedano. To prepoved je dobila tudi tvrdka Lavrič et Comp. To se je zgodilo menda po želji omenjene tvrdke, katera je takoj vložila tožbo po svojem pooblaščencu dr. pl. Schreyu proti Dragarjem za gori imenovano svoto 10.500 gld. in pa 6 odstotkov obresti. Na prošnjo Dragarjev je visoka deželna vlada v Ljubljani dovolila prodajo omenjenega lesa, kakor je tudi visoko ministerstvo dovolilo razdelitev dragarske »gmajne" med posamezne opravičene posestnike. Gled^ na to bi bila morala tvrdka Lavrič po pogodbi drevesa sprejemati in denar v obrokih tudi plačevati. Kaj stori ona? Ni se ozirala ne ua odlok visoke deželne vlade, ne na visoko ministerstvo, ter Dragarje nadalje tožila in jih še toži. Ume se, da so bili Dragarji prisiljeni, poklicati si svojega zastopnika dr. Slanca, ko-jemu so vso stvar izročili. Vseh teh homatij kriv je oni, ki je svojo besedo snedel, ki ni ostal mož beseda — gospod glavar kočevski. Neumevno bo lahko vsem, kako bi mogel tak človek interese svojega ljudstva v državnem zboru zastopati, ko je Dragarje spravil v tako zadrego. Kljub temu pa prihajajo iz Kočevja, žal, neresničnosti, da je gospod pl. Thoman dosegel prodajo, kakor tudi razdelitev dragarske »gmajne". Govori se celo, da je bil pri visoki deželni vladi v Ljubljani in na Dunaju ter na merodajnih mestih vse to dosegel. Lahko, da je bil po svojih poslih tam, ali za razdelitev kakor za prodajo dreves ni ničesar storil, marveč delal le v nasprotnem smislu. V teh zadevah si je za dragarsko občino zaslug pridobil le tamošnji župan gospod Pavel Turk, ki je delal na to, da je v to visoka deželna vlada privolila, ne pa gospod pl. Thoman. Toliko v pojasnilo, da se slovenski volilci ne bodo tako daleč spozabili in volili moža, ki nasprotuje kolikor more slovenskemu narodu. Dnevne novice. (Prijatelje) svoje uljudno prosimo, naj nam jutri ;takoj brzojavno uporoč6 z vseh volišč o izidu volitev. (Volilni shod v Škofji Loki.) »Katoliško politično društvo" je na povabilo konservativnih škofje- loških volilcev sklicalo včeraj v Škof] i Loki volilni shod, katerega se je vdeležilo nad 50 volilcev; prišli so tudi pristaši »Narodovi", katere je vodil gospod dr. Trii le r. Shodu je predsedoval v imenu društva J odbornik gospod dr. Ivan Šušteršič, ki je v obširnem in jedrnatem govoru pojasnjeval načela »Narodova" in načela naše konservativne stranke. Odločno je pobijal načela »Narodove" stranke vzlasti v verskem in gospodarskem oziru ter poudarjal temu nasproti vspehe konservativcev vzlasti tudi za gospodarski napredek. Popisoval je delovanje Globočni-kovo ter prišel do sklepa, da je dolžnost vseh konservativcev, voliti g. pl. Globočnika. Pri razgovoru o tej kandidaturi izjavil je gospod notar Len ček, da nima nič proti gospodu Globočniku in da bi bil tudi on zanj, ko bi bil prej naznanil svojo kandidaturo; sedaj pa ima svoje poraislike in predlaga, da se d& beseda g. dr. Trillerju, ki bo pojasnil te pomisleke. Predsednik shodu, dr. Šušteršič, pravi, da obžaluje, ker po pravilih katoliško polit, društvo ne sme dovoliti besede dr. Trillerju, ki ni loški vo-lilec in tudi ne član kat. pol. društva, prosi pa, naj Blobodno ali gospod notar Lenček sam, gospod dr. A r k o ali kedo drugi o tem izpregovori. Ker je gosp. notar še vedno ostal pri svojem predlogu, gosp. predsednik shodu izjavi, da nikakor ne more ustreči tej nezakoniti zahtevi, ker bi sicer vlada imela takoj pravico razpustiti kat. politično društvo, ker bi prekoračilo svoja pravila; sklene zaradi nasprotnega izzivanja debato o kandidaturi ter predlaga, da se gosp. pl. Globočnik postavi kot kandidat konservativcev v Skofji Loki. Z glasnimi »živio"-klici je ogromna večina navzočih volilcev sprejela gosp. pl. Globočnika kot svojega kandidata. Pri nadaljnem domačem razgovoru v gorenjih prostorih so govorili še gg. Blaž M o h a r , mestni župnik T o m a ž i č , ki je naglašal v prvi vrsti zasluge Globočnikove, ko je bil mnogo let okrajni glavar v Postojni, dež. poslanec Žitnik, tajnik kat. polit, društva K a 1 a n. — Slava vrlim in zavednim Ločanom, ki stojijo trdni kakor skala za prava konservativna načela. (Gospod pl. Globočnik. in muzejsko društvo.) Med drugimi neresnicami tveze »Narod" o tem, koliko je Globočnik trpel in kako je v omedlevico padel, ko je slišal, da bode gospod Pečnik slovenski predaval v Rudolfinumu. Eesnica pa je, da je gosp. Globočnik Pečnika sam nagovarjal in to misel sprožil, naj ima predavanje, in sicer v slovenskem jeziku, ker nemškega gospod Pečnik ni toliko zmožen. Sploh se trudi gospod pl. Globočnik kot predsednik muzejskega društva pokazati svetu, da to društvo ni izključno nemško, ampak znanstveno in tedaj glede na jezik tako, kakoršni so člani. Eavno pod njegovim predsedstvom se je prebil led in uvedla zaželjena ravnopravnost. Le žal, da jo »Narodovi" »c. kr." spodbijajo z izključno nemškim predavanjem in pisanjem. O tem pa »Narod" zna hinavsko molčati ; zastonj smo že.davno pričakovali groma in strel. Ker se je privleklo v boj tudi znanstveno muzejsko društvo, naj še pristavimo, kar smo slišali od nekega gospoda, da se je namreč na shodih tega društva gospod pl. Globočnik že skazal spretnega govornika in učenega moža s svojim predavanjem. (Kandidatura gosp. Antona pl. Globočnika.) črno na belem dokažemo, da sta ponudila kandidaturo za notranjsko-gorenjska mesta in trge gospodu pl. Globočniku dne 23. svečana t. 1. dopoldne dva gospoda deželna odbornika, katerima se je pozneje pridružil še jeden član pripravljalnega odbora. Gospod pl. G1 o b o č n i k jim je pritrdil, da sprejme izvolitev. Popoldne istega dne je napovedal kandidaturo g. dr. Majaron. Toliko v pojasnilo. (Gosp. pl. Globočnika velika zasluga.) Pre-važnega pomena za Postojino in domovino slovensko je naravno čudo postojinska »Jama". To je g. pl. Globočnik vso prenovil, olepšal iu jej podelil vrhunec lepote. Vzlasti je njegova zasluga, da »Jama" ni prišla v nemško-protestantske roke. Gosp. Progler v Postojni, trd Nemec in protestant iz Švice, trudil se je na vso moč, da dobi »Jamo" v na|em; si. vlada mu je skoro že hotela ustreči, da bi gosp. vladui svetnik pl. Globočnik ne bil ugovarjal z vso odločuostjo. On je zmagal in s tem preprečil veliko nesrečo. Splošno se je govorilo, da namerava potem g. Progler pozvati svoje ljudi iz Švice, trde Nemce in protestante, ki bi dobili pri njem službo. S tem bi bil g. Progler odvzel kruh lepemu številu Po-stojncev, polagoma germanizoval in kolikor toliko škodil našim domačinom. In to mu je izpodletelo, zaslugo za to ima g. pl. Globočnik, ki je veren človek, zvest narodnjak in vnet prijatelj ljudstvu. (Gg. duhovniki v Kranju in okolici, pozor!) Iz Kranja še nam poroča: »Duhovniki navadno kupujejo pri trgovcu gosp. Omersi, kipase novejše dni kaže zagrizenega nasprotnika konservativne stranke in strastnega agitatorja za dr. Majarona. Nečuveno pritiska aa svoje delavce. On Vam bode morda zatrjeval, da temu ni resnica in je volil g. pl. Globočnika, a verujte triu le tedaj, ako v zadnjem trenotku pred volitvijo pokaže glasovnico z napisom: Anton pl. Globočnik!" Svoji k svojim! (Iz Idrije) se nam danes brzojavno poroča, da je večina za g. pl. Globočnika zagotovljena. (Iž žužemberskega okraja) se nath poroča: V Ambrusu in Zagradcu je izvoljenih 6 zanesljivih mož, ki bodo soglasno glasovali jutri za g. Fr. Povšeta. — Žužemberška občiua je izvolila 10 mož za g. Povšeta. Ker pa je bil eden teb mož izpuščen iz zapisnika, bila je njegova izvolitev uničena in na njegovo mesto je prišel eden iz-med nasprotnikov. Naši volilni možje so dobili čez 100 do 130 glasov nasprotni po 10, 20, 30 in le eden 40 glasov. »Na-rodovci" so silno agitovali v trgu in okolici, a število vlovljenih glasov kaže, da nimajo zaupanja. 2u-žemberškim tržanom na čast bodi povedano, da so odličnjaki večinoma glasovali za naše može. (Iz Radeč) pri Zidanem mostu se nam brzo-javlja, da bodo trije volilni možje iz šentjanške občine glasovali za g. Fr. Povšeta. (Iz novomeškega okraja:) Nedavno smo čitali v »Slovencu" dopis, iz katerega se more posneti, kakor da bi bil novomeški gosp. okr. glavar vitez Schvvarz nagovarjal gg. župane za nekak kompromis pri volitvah. Blagovolite torej pojasniti oziroma popraviti, da gosp. vitez Schwarz s svojimi župani ni niti črhnil besedice v smislu omenjenega dopisa. To nam je gosp. glavar zatrdil s častno besedo. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca februvarija vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 494 strank ,228.694 gld. 90 kr.; vzdignilo pa 162 strank 70.492 gld. 4 kr. (K ljudskemu štetju.) Po družinskem stanu šteje Ljubljana 20.877 (10.884 moških + 9993 ž.) samskih oseb, 7487 (3780 m. + 3707 ž.) zakonskih, 2081 (410 m. + 1671 ž.) ovdovelih in 60 (25 moških + 35 ženskih) sodno ločenih ali raz-druženih. (Ljubljansko prebivalstvo po hibah) Ljubljana šteje 18 (9 m. + 9 ž.) slepcev; 25 (15 m. + 10 ž.) gluhonemih; 122 (73 m. + 49 ž.) blaznih in slaboumnih, izmed katerih jih je velika večina, celi deželi pripadajoča, v tukajšnjem blazniškem oddelku deželne bolnice; 7 (4 m. -f- 3 ž.) bebcev. (Pri D. M. v Polju) pod Ljubljano je bil včeraj shod volilcev, katerih se je sešlo nad sto. Prečastiti gospod kanonik K1 u n je skoraj dve uri govoril o delovanju državnega zbora. Vsi volilni možje soglasni za dosedanjega gosp. poslanca. (Iz marenberškega okraja) se nam piše: Ma-renberški okraj je pokazal, da je slovensk in konservativen. Mnogokrat ni več slovenskih volilnih mož poslal v Slovenjigradec, kakor po 6, tudi samo 4, a letos pa 20, kolikor je do sedaj znano, torej čez polovico. Kaj bo le marenberški požeruh Slovencev rekel; bržkone bo iz kože skočil in bežal med švabe v nemške kraje, saj tam ga bodo z veseljem sprejeli, ako bo začel praviti: »Slovenska povodenj je vse podplula, torej sem moral zbežati k vam, dragi moji bratje; tamkaj doli v Marenbergu je vse slovensko, tam ne morem živeti, zadušiti me hoče." Res, leto 1891. moramo si z zlatimi Črkami v narodno knjigo zabeležiti. Ribnica pošlje 4 volilne može, Arlica 3, Sv. Anton 2, Vuhred 1, Remšnik 4, Gor. Vrižinge 3, Vuzenica 3, torej vkupe 20 zanesljivih volilcev. Slava vsem poštenim volilcem, slava celemu okraju. Z veseljem bomo šli volit g. dr. Robiča. Živel! Vse za vero, dom in cesarja! (Dobra plača.) Ce je »Figuro" prav obveščen, to je izmed vseh časnikarjev znani Gladstone najboljše plačan. Ta državnik bajž za jeden članek od 1500 besed v obzorniku »Nineteenth Centurj" dobiva nagrad« po 2500 frankov. (Velečast. g. Chmeliček Josip), dr. modroslovja in dosluženi profesor, je slovanskim skladateljem znana osebnost. Kakor se nam piše, je imenovanec že več časa bolan in sedaj se ga je lotila še vodenica. O svojem času je služboval kot zasebni učitelj pri neki rodovini na Štajerskem. Z isto je prepotoval Angleško, Francosko, Špansko, Egipt in Pate stino. Potopis je v štirih knjigah objavilo »Dčdictvi 88. Cyrila a Methodžje" v Brnu, kjer je zadnja desetletja v bogoslovji razlagal morilo. Bolnik ima osebne znance tudi med Slovenci v celjskem okraji; mnogim duhovnikom pa, ki 80 pred nekaterimi leti na Slatini pri duhovniških vajah rabili njegove kompozicije, bode znan vsaj po imenu. Jeden brat bolnikov je dekan na Moravskem, drugi brat pa misijonar v Avstraliji že šest let, a pred tem v Ameriki skozi petnajst let. Tudi njihov nečak, rodom iz Skal pri Velenji, je duhovnik, oziroma župnik na Gorenjem Štajerskem. (Z Iga) se nam poroča, da je minolo soboto g. Kocmur prostovoljno odložil županstvo iu se bode vršila nova volitev župana. (G. Alojzij Vodnik,) kamnosek v Ljubljani naznanja, da je s 1. dnem marca prevzel kamnoseško delavnico v Ljubljani in kamnolome z delavnico na Glincah pri Dravljah. (Razpis podpore starim kranjskim čebelarjem.) Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske je ukrenil v svoji seji dne 3. januvarija t. L, z namenom, da bi vzbujal veselje do čebelarstva in ob jtd-nem pospeševal to stroko kmetijstva, podpirati stare kranjske čebelarje, katerim so brez njih krivde po zlu šle vse čebele. Na podlagi tega ukrepa javlja zgoraj imenovani odbor, da bode dal v prvi polovici meseca maja po 2 do 3 panje (korita) čebel tistim kranjskim čebelarjem, ki dokažejo v svoji prošnji do odbora: a) da čebelarijo neprestano najmanj dvajset let; b) da so jim brez njih krivde poginile vse čebele, in c) da si ne utrpe ob svojem kupiti drugih čebel. Prošnje, katerih ni kol-kovati, morajo biti potrjene od g. župnika prosilčeve ! župe in od dotičnega županstva. Ob veliki množici j prosilcev si pridržuje glavni odbor pravico izbrati | najpotrebnejše. Prošnje je vložiti najkasneje do 1. j aprila t. 1. pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske. (V Ameriko) se je 25. februvarja preko Prage odpeljalo 70 izseljencev iz Karlovca in Dolenjskega. (Gregor Apat) iz Braslovč je bil leta 1886 od porotnega sodišča v Celji zaradi umora in požiga po nedolžnem obsojen na dosmrtno ječo. O tem se je govorilo celo v državnem zboru. Apat je sedel v ječi že tri leta, mej tem pa so zasledili pravega morilca Rossnerja. Pozneje pa je bil Apat zopet obsojen zaradi goljufije. Njegov zagovornik g. dr. S r n e c je vložil ničnostno pritožbo, in dne 26. febr. je kasa-cijsko sodišče na Dunaju Apata oprostilo._ Raznoterosti. — Bismarck v spominski knjigi. Mlada Augličanka je pisala te dni knezu Bismarcku ter ga prosila, naj jej zapiše nekaj vrstic v spominsko knjigo. »Nekaj besed iz Vaše roke", pisala je Angličanka malo preveč laskavo, »naredilo bi me srečno za celo moje življenje." Knez Bismarck je ugodil nje želji ter zapisal v spominsko knjigo: »Varujte se, ljuba prijateljica, zidati gradove v oblake. To so palače, katere je sicer lahko graditi, a najtežje razrušiti." — Smrt na odru. Pred nekaterimi dnevi je umrla v Varšavi tamošnja igralka Marija Novakovska. Nastopila je, kakor poročajo gališki časniki, v vlogi „Kennedy" s slovečo poljsko igralko Medr-cejuvsko, ki je predstavljala »Marijo Stuart". V zadnjem prizoru petega dejanja, ko se nesrečna kraljica na potu k šafotu poslavlja od svoje dojenice z besedami: „In Ti, Kennedy, ne jokaj!" zgrudila se je drgetaje igralka Novakovska na tla in ni se več vzdignila. — Izmej kardinalov, ki so se vdeležili j volitve Leona XIII. jih živi danes le še štirinajst. Leon XII. je imenoval do zdaj devetinšestdeset kardinalov, od katerih jih je umrlo vže dvaindvajset. V prvih trinajstih letih vladanja papeža Pija IX. je umrlo oseminštirideset, mej temi trinajst, katere je bil on sam imenoval. — Meteor. V mestu Madison v državi Maine je £adel po noči mej 22. in 23. februvarijem meteor v velikosti polne lune na zemljo. Hiše sosepotresle kakor ob potresu in ljudje so se močno prestrašili. Vrhnika, 2. marca. Sobotni telegram v „Narodu" z Vrhnike velika laž; glej dopis. Obširneje jutri. Ne dajte se begati z lažmi I Za Globočnika jako ugodno. St. Rupert, 2. marca. Po dogovoru med kandidatoma bodo Kočevci glasovali za Goljo. Štirje Ruperčani so pridobljeni. Zmaga go-I tova. Dunaj, 2. marca. Letošnjih velikih vojaških vaj pri Budejevicah udeležita se baje zopet dva bosansko-ercegovska bataljona. Linec, 1. marca. Pri včerajšnjih državno-zborskih volitvah je bilo v sedmerih kmetskih občinah izvoljenih sedem katoliških konservativcev. Zader, 1. mareija. Močno zboleli nadškof dr. Maupas je bil danes previden z zakramenti za umirajoče. Peterburg, 1. mareija. ,,Journal de St. Petersbourg" pravi, neljubi zadnji dogodek v Parizu je vrgel lahno senco na francosko-nemške razmere, vendar je upati, da se bodo na obeh straneh potrudili, da jo odstranijo. Bukarešt, 2. marca. Predsednik senata Florence jo dobil nalog, da sestavi novo vlado. Piccoli-jevo esenco za želodec prireja in razpošilja nje izdelovatelj lekarnar G. Pieeoli v Ljubljani v zabojčkih po i 2 in vež steklenic. 1 steklenica 10 kr. (12) Vremensko sporočilo. Ca» opazovanja 28 7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u. zvee. Stanje zrakoment t ram toplomera po Celzija 74873 7484 748 2 -54 -2-0 -4 2 V r t e r Vreme ® Z f!* O * S m a iT vzh. oblačno 17. u zjut.l 12. n. pop. j 19. u. zvee. 745-9 743 8 742 3 -5-8 —2-2 —40 j si. vzh. 000 orednja temperatura obeh dni —3-9°, in za o'3° nad in 560 pod norinalom. Dunajskn b«E*za. i Telegratično poročilo, i oblačno jasno del. ja=no 4 0°, oziroma 0 00 (s davka) 91 gld 80 kr Papirna renta 5% po 10U n Srebrna „ 5% . 100 ', „16* „ 91 5% avstr. zlata renta, davka prosta . 110 Papirna renta, davka prosta .... lo2 Akcije avstr.-ogerske banke .... 988 Kreditne akcije ..................306 London........ .... 115 Srebro ..........— Francoski napoleond. ... 9 Cesarski cekini........... .5 Nemške marke ..................56 80 15 05 75 13 45 55 Ta tovarna izdeluje po prav nizki ceni oerRvenB orelie in liarmonije Glasovi so silno lepi in so«tava jako močna. Vulačevalni pogoji so ugodni. Ceniki orgel) in harmonijev pošiljajo se zastonj. V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgelj, med temi bilo je več velikih, kar je naiboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in re-elu >>«ti te tvrd. jI zlatem drž. jabolka" (10-10) Kri čistilno kro{jlji<;c, poprej univerzalne krogljiee imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljiee splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: 1 škatljica 8 15 krogljlcami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljlcami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — če se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Meni nego jeden zavoj se ne more odposlati.) Prosi se, da se zahtevajo izrecno: „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljiee" in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski počrk J. Pserhofer in sicer v jfcf rudeči barvi. Balzam za ozebljine J. Fserhoferja, 1 lonček 40 k:'., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr. Ameriška maža za protin, i gid. 20 kr. Prašek proti potenju nog, cena škatljici 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam Za gUŠO, 1 flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Zdravilna esenca (Praške kapljice), ffiftk!!lota'slabej prebav,jivosti it(L Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. Fijakarski prašek, proti kašlju itd. 1 škatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. Tannocllinin-pomada J" PserlloferJa> najboljše sredstvo za pospeševanje rasti las, 1 škatljica Univerzalni obliž domače sredstvo proti ranam, oteklinam itd. 1 lonček 50 kr. TTnii7-£kr"7alna oiafilna Drvi A. W. Bullrich-a. Izvrstno domačo zdravilo proti vsem posle-UlllVcIZicHIld) Ll&llllldi tsUl djcam slabega prebavljenja. 1, paket 1 gld. Eazen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farma-cevtiene speeijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. fl^T" Poalljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. Utr Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštnej nakaznioi), je poštnina dosti nižja nego pri pošiljatvah s povzetjem. Zgoraj imenovane speeijalitete dobivajo se tudi v Ljubljani pri G. Pioooll-Ju. Hj t Hj i H H H \ Jfaznanilo prevzetja kamnoseške obrti. Dozvoljujem si naznaniti prečast. duhovščini in slavn. občinstvu, da sem z dnem 1. marca t. 1. prevzel vže dvajset let poslujočo kamnoseško delavnico v Ljubljani, in kamnolome z delavnico na ulincah pri Dravljah. Izdelujem vsakovrstna oerkvena umetna kamnoseška dela, kakor: aitarje, tabernaklje, prižnice, obhajilne mize, kropilne kamne, cerkveni tlak itd. itd. po najnovejših uzorcih iz različnih finih trpežnih marmorjev; imam vedno izborno zalogo najrazličnejših grobnih spomenikov po nizki ceni do 250 gld. jeden; izvršujem točno naročila na grobne spomenike po Izbranih uzoroih ali lastnem načrtu; prenavljam iste kakor tudi rakve ter preskrbim vrezavanje in zlatenje napisov na starih spomenikih v mestu in na deželi po najnižji ceni. — Vsprejemam naročila in izvršujem vsakojake stavbinske proizvode iz domačega ali inozemskega zanesljivo trpežnega blaga po znatno znižanih cenah. Velikanski lastni kamnolom in zaloga najrazličnejšega kamenja mi omogo-čujeta najtočnejšo izvršitev tudi največjih kamnoseških del. Opirajoč se na večletno poslovanje in lastno izkušnjo v svoji stroki gojim opravičeno nado, da me blagovolite počtastiti z mnogimi naročili, katera obljubim izvršiti vselej vestno, pošteno in v popolno zadovoljnost prečastitih in veleeenjenih naročevalcev. (3—1) Odličnim spoštovanjem Alojzij Vodnik, kamnosek, v Ljubljani, Kolodvorske ulicc št. 32, Obliž x a ku rj m o 6 e s a. Najboliše f-r^dstvo, da s* odpravijo kurja očeia in trd« koža. Bolečina kmalu mine in če?, nekoliko duij se kurie oko odstraui. Škatljica 40 kr. Edino pravo le pri Univerzalni hranilni prašek. Neobhodno potreben v kuhinji T Ako se ga dene, kar ga grč na noževo ost, k mesu ali so-čivjumed kuhanjem, naredi jed prebavljivo in okusno. IVcoTVliotlno potreben /anainizo! Kar ga gre na eno nožno ost naj se ga zavžije z vodo ali z vinom in vse napenjanje in težave v želodci so odstranjene. Škatljica po 75 kr. SIGMDND-u MITTELBACH-u, KREBS-APOTHEKE! Kričistilne in zdravilne kroglice za čiščenju krvi in odstranjenje vs^h slabih sokov. Čiščenje želodca. — Škatljica po 26 kr. in 40 kr. Zavitek 8 6 škatlicami (10-3) 1 gld. 5 kr. Dunaj, Am hohen Markt, Palais Sina 8. Ako se denar naprej pošlje, dobi se blago poštnine prosto. O1> 1 i ž za protin in revmatize m. Izvrstno sredstvo pri protinu, revmatizmn, bolečini v pršil, in hrbtu, bulah protina. trganji po udih in izpahnenji. Komad po 25 kr. in 1 gld. 5 kr.