r Poštnina plaCana t gotovini U dne 9. februarja 1923. izhaja «redo m petek. Leto v. Glasilo vvSamostolna P ksnefijsi© stranke ia SI@wa^iI© is Naročnina* 4* Celoletno coinletno ■četrtletno Posamezna Številka Din 20*— Din 5'— Din Kmet pomagal si sam, in svoje stali&e v državi uravnal si sam X Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase......... . uradne razglase ........ _reklame po dogovora ....... Din 6-2» ...» Din 0-50 Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiši ,.Ekonoma". Nikdar in nikoli! tSospodu Korošcu so se vzbudile flkotnine po onih lepih časih, ko se je Netila okoli njegove glave nezaslu-iena gloriola očeta očetnjave in ko je kot predsednik Zagrebškega narodnega sveta in pozneje kot podpredsednik vlade bil eden prvih mož vse* fa jugoslovenskega naroda. Gospod Korošec se sicer dobro taveda, da se ti zlati časi v vsem •vojem sijaju ne morejo več povrniti, takaj preveč dvorezna je bila njego-ira politika in prenegativen je bil njen ospeh. Toda če ne oče Jugoslavije, pa vsaj oče Slovenije bi hotel postati gospod Korošec in tako vidimo, kako na vseh shodih razlaga svojo najnovejšo željo, ki jo je v Ljubljani prvič !n samo previdno namignil na Jtboru zaupnikov SLS. Tej svoji želji je prilagodil gospod Korošec svojo najnovejšo taktiko In v službo te domišljave želje se Je postavila tudi vsa SLS. In v tej želji, da postane gospod Korošec oče Slovenije, je bistvo klerikalne avtonomistične propagande. ^»Ne gre več za našo stranko, Mlpak za Interese vsega slovenskega naroda.« »Zavedati se moramo, da se bije odločilna bitka.« »Ce propademo mi in avtonomistične stranke drugih narodov (!), potem bomo obležali pred velesrbskim centralizmom.« Zato je »potrebno, da postavijo druge stranke separatne (kar se pravi slovensko posebne, op. ur.) Želje na stran« in da se seveda pridružijo boju klerikalcev za avtonomijo slovenstva. Vse to je govoril gospod Korošec na zboru zaupnikov SLS in v svoji naivni politični sno-sobnostl razkril svoje najskrivnejše želje. Da bi pa bile te želje lažje uresničene, zato ne napadajo več drugih strank, razven demokratov, radikalov In Šušteršiča, zato gonijo na vseh shodih In sestankih lajno o avtonomiji, zato niso niti sedaj povedali, kakšna da bodi avtonomija, ki Jo zahtevajo. Bolje je namreč za nje, 5e je pojem avtonomije še nejasen, kajti v nejasnosti se lažje nalovi kalinov. Drugih strank pa tudi ne gre napadati, kajti samo da zmaga avtonomija, pa je tudi zmaga gospoda Korošca zagotovljena. Oče Slovenije bi torej hotel po-stati gospod Korošec ln avtonomija Slovenije na| b! bila tisti oslovski most, po katerem bi se to zgodilol Toda, gospod Korošec, zapomnite si: Bilo Je mogoče, da ste postali v zmešnjavi leta 1918 oče Jugoslavije, 1 1923, ko ni več te zmešnjave, pa ne postanete nikdar in nikoli oče Slovenije! Preveč grehov Je na vaši vesti in premalo uspehov v Vaši politiki! V splošnem navdušenju leta 1918. Je mogel slovenski narod pozabiti na marsikaj, danes tega navdušenja ni, da bi mogli pozabiti, kaj je prizadela slov. narodu vaša klerikalna stranka, in VI Še prav posebno! Zato nikdar in nikoli ne bo več klerikalna stranka od naroda izvoljena nositeljica slovenske misli, zato se bomo borili z vso močjo, ne da Vas povzdignemo, temveč da vas docela zrušimo. In slej ali prej bomo to tudi dosegli! Kdo pa je sedanja SLS, da si upa lastiti vodstvo naroda? Ali nI to ona stara SLS, ki Je gnala naš narod na morišče, ali nI to ona stara SLS, ki Je z vojnimi posojili zapravila našemu naroda milijone zlatih kron? AH niso danes prav isti ljudje vodje SLS ko nekdaj? Ali se niso zredčile njih vrste samo v najbolj žalostnem smislu, da so vsi zmožni odleteli, ostali pa prav vsi slabi, katerim se je pridružil še medvojni in povojni profitarski na-naraščaj? KJs Imate nadomestilo za Po? šeta? Kje imate moža, ki bo vršil delo Kreka? Kje imate delavca, da ga nado= mestite z Lampetom? Kje Imate poštenjaka, ki bo nadomestil Žitnika? in da vas prav posebno ujezimo: Ali je Korošec nadomestilo za Šušteršiča? Povejte vendar, kje Imate kako nadomestilo? Ali smatrate za nadomestilo mar kameleona s Kamna? In vaše delo? Ne bodite vendar skromni In povejte, kaj ste prinesli slovenskemu narodu tedaj, ko ste bili na vladi, ko ste Imeli kar tri ministre in razložite nam vsaj to, kaj ste preprečili in kaj dosegli, ko ste bili v opoziciji! Govorite vendar! Slovenski narod čaka, da čuje O vašem delu, ker šele potem Vam more zaupati svojo usodo. Vse slabosti in vse slabe može stare SLS ste obdržali, niti eni njeni dobri straui pa niste ostali zvesti in vseeno se drznete, da hočete zagrabiti vodstvo naroda? Pravice, da ste boljši od stare SLS in zgražate se nad izdajalskim delom Šušteršiča! Kdaj pa ste justificirali dr. Natlačena, ki ie v vojni hujskarijfi prekosil Šušteršiča? Kdaj pa ste iustiliclrali vse one številne denunciiante, ki so Izročali Slovence avstrijskim krvnikom? Kdaj pa ste prijeli one, ki so s hujskanjem za vojna posojila zaveli narod v nesrečo? Niti enega niste prijeli in kako bi tudi, ko ste pa bili skoraj vsi enako krivi. Samo par klavnih žrtev ste si Izbrali, da ste mogli potom njih rešiti sebe! Samo v eni stvari ste prekosili staro SLS, dasi tudi ona ni bila tozadevno od muh. To je v vašem hrij-skaštvu In vašem obrekovanju nasprotnika. Odkar izhajajo slovenski listi, se še ni zgodilo, da bi kateri list tako sistematično lagal in obrekoval, kakor to dela »Slovenski gospodar«. Vseeno se ne sramujete priporočati ta list s prižnlce! Vse pokriti ste z grehi in z izigravanjem avtonomije si drznete lastiti sebi vodstvo naroda! Iztrgano Vam je bilo to vodstvo, ko ste zlorabljali vero, iztrgano Vam bo s sigurnostjo tudi sedaj, ko ste padli nižje, da smete izigravati samo še avtonomijo, ker Vaši vnemi za vero ne veruje nihče več. NI več voditeljev stare SLS, zato tudi ne bomo govorili o njenih grehih. Zato pa bodite tudi vi, ki ste nova SLS, tako pošteni, da si ne delate reklame z delom starih. Vaša bilanca se pričenja leta 1918 in šele od tedaj se mora presojati vaše politično delo in zato bomo tudi le od te dobe presojali Vas, ki bi hoteli uzurpirati sebi vodstvo naroda. Nad vse pomembne čase je doživljal narod ob preobratu. Vsaka, le količkaj demokratična stranka bi zato morala narod vprašati za niegovo mnenje. VI tega niste storili, ker ste se zavedal! svoi?h grehov in ker ste se naroda bali. In posledice tega ne-demotaratizma niso izostale. Narod ni bi! na nove dogodke pripravljen, in zato jih ni razumel. Iz tega pa izhaja glavni del vse nesreče, ki nas je pozneje zadela. Edino zaradi vaših grehov! In ker ste znali, da je vaša vest črna, zato se tudi niste upali braniti proti Srbom stališča prečanskih krajev tako kakor treba. Kakor svoje-časno dunajskem dvoru, tako ste se . lizal! Srbom In vsako njihovo željo ste jim brali iz oči in jo takoj uresničili. Trdno in odločno je za edinstvo države slovenski kmet, toda znajte, da bi slovenski kmet vse drugače branil svoje Interese, kakor pa ste storili to vi. Brez krivde je bil slovenski kmet in kakor pred cesarjem, Maksimiljanom, tako bi pred regentom dostojno in možato zastopal svoje pravice. Ne tako vi, ki ste Srbe rabili, da vas krijejo pred ljudsko nejevoljo, ki ste rabili časa, da se vaši grehi pozabijo. Sreča vaša je bila, da so bili vaši nasprotniki demokrati, ki niso spoznali vaše taktike in ki so zagrešili svojo staro napako, da so se prepirali za mesta in službe, mesto da bi šli v narodi In tako je mogoče, da ste zapra-vfli kranjsko avtonomijo, vi, ki hočete biti sedaj patentirani avtono-misti Tako je mogoče, da je bil z vašim sodelovanjem raztegnjen srbski vojaški zakon tudi na naše pokrajine, pa čepTav bi hoteli biti danes največji prijatelji naših fantov. In koroški plebiscit? In primorsko vprašanje? Kdo je zakrivil oba poloma? Mar ne dr. Brejc in dr. Korošec? In kaj je z ono »stvarno demobl-lizacijo«? Kdo je pospravil milijone? Kdo je zaslužil milijarde? Oreh pri grehu, zločin pri zločinu. to 5e zgodovina SLS, ko je bila na vladi. in kljub temu bi hotel biti gospod Korošec »oče Slovenije«. Nikdar in nikoli! Smešni pred svetom bi bili, če b! bil naš oče tisti, ki Je moral molčati, ko mu je javno v obraz zabrusil dr. KumanudI, da je zapravil državi 112.740 dolarjev in 392.832 francoskih frankov. Zločinci nad samim seboj bi bili. če bi zaupali svojo usodo možu, ki na vse težke očitke vedno ie molči in ki vedno ie obljublja, nikdar pa ničesar ne stori. Kličemo za priče vse klerikalne udeležence Koroščevih shodov, da povedo, če ni gospod Korošec vedno le govoril o tem, kar bo storil, nikdar pa o tem, kar je dosegel. Ali smo otroci, da bomo vedno nasedali le na obljubljene cukrčke! In končno, ali smo za poštenje ali za krivico? Gospod Korošec je načelnik Jugoslovanskega kluba. In zgodilo se je, da njegov član posL Brodar zahteva prost izvoz živine, istočasno pa zahtevata tudi njegova člana Gosar in Gostinčar prepoved Izvoza 1 In na to goljufijo je gospod Korošec molčal in kot načelnik kluba ni izvajal nobenih konsekvenc. Silno govore klerikalci, da so prijatelji delavstva, na Zaloški cesti pa so iih pustni streljati. In vseeno krije danes gospod Korošec dr. Brejca in vseeno pusti govoriti o klerikalni ljubezni do delavcev. Sploh je ena najbolj značilnih potez gospoda "Korošca, da vedno molči in da govori le v »Slovencu« in na shodih v župnišču. V zadnji skupščini ni imel niti enega govora, v nobenem odseku se ni slišalo njegovega glasu, temveč samo naslanjaj se je v koprnenju na ministrske sedeže. Kaj rabimo mumijo za poslanca 1 Ali ni ceneje, da naslonimo kar mumijo na ministrske klopi. Gospod Korošec in oče Slovenije! Večja nesmiselnost še nI bila rečena! SLS in nositeljica slovenske misli! Večje laži še ni slišala Slovenija! Zato: Le gonite lajno o avtonomiji in centralizmu. Uresničena bo mogoče avtonomija, vržen bo centralizem, toda voditelji naroda ne boste vi nikdar in nikoli! Ker nikdar In nikoli tudi ne po-zabi slovenski narod vaših grehov. Kdo laže? Če kdo govori to, kar pišejo »Domoljub«, »Slovenski gospodar" in „Straža", potem Je pred sodiščem vsled obrekijivosti in laži — obsojen. Povejte pa tistega, ki je bil obsojen, ker je govoril to, kar piše „Kraetijski list"! Kdo laže torej, in kdo piše resnico? To prevdarite! Volilna borba« Klerikalni kandidati. Silne težave so imeli letos naši klerikalci s svojimi kandidati. Odkar obstoji SLS menda še ni bilo za njo tako težavno vprašanje kandidatov, ko letos. Vsled našega nastopa Je bila za-nešena kmetska misel povsod in čeprav so klerikalci zaklinjali svoje verne bralce, da ne smejo čitati »Kmetijskega lista«, vendarle niso mogli preprečiti, da bi naši nauki ne prodrli tudi med klerikalne pristaše. Posledice tega so klerikalci živo občutili. Po vrsti so leteli njih gosposki kandidati in kmetsko ljudstvo je glasno in odločno izjavljalo, da hoče svoje ljudi in da odklanja one, katere jim vsiljuje Ljubljana. In tako se je zgodilo, da je kot prvi propadel v svojem domačem okraju dr. Bre c, tako se je zgodilo, da se je moral umakniti dr. Rožič kmetu Sterzinu in ni dosti manjkalo in umakniti bi se moral tudi profesor Sušnik kmetu. Skratka, manjkalo nI dosti, da zmaga misel kmetske osamosvojitve celo v vrstah SLS in da bi ostali dosedanji voditelji SLS brez mandatov. Toda to se nI smelo zgoditi za nobeno ceno. Z vso silo so zato pritisnili klerikalni voditelji, z vso silo je nastopila duhovščina in — kmetje so se morali udati in prva mesta so pripadla — nekmetom. Niso se sicer kmetje in pridobitni sloji udali takoj in v soboto, dne 3. februarja se je bila vroča bitka, kdo da končnoveljavno zmaga. Tako hud je bil boj, da je včasih izgledalo, ko da se razbije vsa stranka. Kmetski zaupniki so se dolgo in uspešno branili proti diktaturi gospode, toda končno so njihovi zgovornosti podlegli, zlasti ker v ostalih zaupnikih niso našli one zaslombe, ki bi jo smeli in morali. Nekateri od kmetskih zaupnikov so pokazali neverjetno brezbrižnost in samo ti so krivi, da ni tudi v SLS uveljavljena zahteva kmetske misli. Tako so v soboto zmagali ne-kmetje in v ponedeljek je bila na zboru zaupnikov njihova zmaga javno dokumentirana in z gladko odobritvijo v soboto sklenjene kandidatne liste tudi javno manifestirana. Pribiti treba zato še enkrat. Zbor zaupnikov SLS je bil samo prazna manifestacija, nujna potreba demokratičnega gesla, s katerim tudi ope- rira klerik. stranka, v bistvu pa je prazna komedija, ker zbor zaupnikov sploh ni imel v vprašanju kandidatov razpravljati, temveč jih je morai slepo sprejeti. To se je videlo tudi v vložitvi kandidatne liste. Ko je zbor zaupni« kov še zboroval, se je že tiskala kan* didatna lista in samo tako Je mogoče^ da so vložili klerikalci svojo listo za dve minuti preje ko mL Vse to je suha resnica, ki Je v večno sramoto vsem kmetskim pristašem SLS, ki niso imeli toliko možatosti, da bi branili svoje pravilno stališče v lastnih vrstah. Zato pa po zboru zaupnikov SLS nima prav noben kmetski pristaš SLS pravice, da govori o kmetski misli, zakaj v soboto, dne 3. februarja In v ponede* Ijek, dne 5. februarja so jo vsi skupaj izdaH In zaradi tega izdajstva Je mogoče. da so na kandidatni Usti SLS i ž-podrinjeni kmetski poslanci, čeprav bodo edinole kmetski glasovi odlo čevali o politični moči SLS. Nosilec liste na Kranjskem Je dr. Korošec. To je prva gorostasnost! Ni poslanca v klerikalni Stranki, ki bi se toliko za njo trudil, ko poslanec Brodar. Vse neprijetno delo je padlo nanj, najtežavnejšo agitacijo so odrinili njemu. In Še eno prednost Je Imel poslanec Brodar. Bil je najbolj tipičen reprezentant pristašev kmetske misli v SLS. L. 1920 je zaradi tega rešil Brodar situacijo za SLS in zato je bil tudi nosilec liste. Naj bi samo poizkusil 1. 1920 gospod Korošec, da bi kandidiral na Kranjskem kot nosilec liste in klerikalna stranka bi to plačala z izgubo najmanj dveh mandatov. Pozicijo klerikalne stranke je rešil leta 1920 edinole Brodar — sedaj pa, ko se je SLS opomogla, je dobil poslanec Brodar svoje plačilo — v obliki brce. Zamorec je opravil svoje delo, zamorec naj gre. In tako se Je moral umakniti poslanec Brodar kot nosilec liste ia umakniti celo profesorju Sušnlka in umakniti se je moral celo Gostln-čarju, zakaj samo ta dva sta dobila po dva mandata. . Bolj pač niso mogli pokazati klerikalci svoje mržnje do kmetske misli, kakor s tem, da so dali Gostin* čarju prednost pred Brodarjem. Velja si namreč zapomniti sledeče: Brodar je zahteval prost Izvoz živine, Gostinčar pa prepoved izvo* za. Oba sta pa člana ene ln iste stranke. Ce daje torej SLS prednost Gostinčarju, potem se pravi, da daje tudi prednost njegovim političnim nazorom. Z drugimi besedami se pra-i vi to, da je SLS za Gostinčarjevo stališče, da je za prepoved izvoza živine. Zaraditega pa Je klerikalna kan-didatna lista še posebej značilna itt naravnost v posmeh težnjam kmet* skega ljudstva. In kakor na Kranjskem, tako Je tudi na Štajerskem. Kmetski kandidati šele na petem mesto, pred njimi Korošec, Hohnjec, Pušenjak ln Vesenjak. Kmetsko Uudstvol Največje Izzivanje kmetskih interesov pomeni klerikalna kandidatna lista, največjo žalitev kmetskega ljudstva vsebuje ona. Zakaj ono staro nesramnost ponavlja, da ni kmetsko ljudstvo zrelo, da bi samo odločevalo o svoji usodi. Kmetje in vse podeželsko ljudi stvo! Na to zaničevanje kmetske misH, na ta prezir kmetskega ponosa J® treba dne 18. marca odgovoriti Vsi brez Izjeme proti onim, ki mislijo, da mora kmet le ubogati, vsi brez izjeme v boj za osamosvojite^ kmetskega ljudstval Ob BTOIetnld našega prvega mu-Cenika mora zmagati Stara pravda! Posledice hujskaštva. Krvavi dogodki so se odigravali v Clrkvenlcl med Radičevci in Or-JunašL Vsled radičevskega proti-državnega hujskanja so hoteli orju-naši na vsak način preprečiti zborovanje radičevcev. Navalili so se zato nanje z revolverji in bombamL Od strelov je bil en kmet ubit, 4 so bili težko, 14 pa lahko ranjeni. Razjarjeni kmetje, ki so bili v velikanski premoči so se zato navalili s kamni na orjunaše in llnčali bi vse, da niso orožniki obvarovali orjunaše, ki so bili aretirani. Tako je bil prvi shod, na katerem je tekla kri — radičevski shod. To so posledice hujskaštva. Dogodek v KostajnlcL Se bolj usodepoln pa bi kmalu postal dogodek v Kostajnici. Tu so »borovali Radičevci, Ko so to slišali pravoslavni kmetje so pohiteli v velikem številu na shod Radičevcev, Erebili orožniški kordon in pretepli i vse Radlčevce, da niso ti zbežali. Vsied tega dogodka se je raznesel glas, da so bili veliki nemiri v Kostajnici in da je bilo pri tem par pravoslavnih kmetov ubitih. To je narod tako razkačilo, da so se zbrali v velikanskem številu, se oborožili in korakali na Kostajnlco. Bilo jih je do 15.000 in vsem na čelu nad 1000 konjenikov. Bati se je bilo najhujšega, ker so bili kmetje nadvse razburjeni. Orožništvo Je bilo proti množici Oboroženih kmetov brez moči in jih nI moglo pomiriti. Vse zaman je bilo, Če so orožniki zatrjevali, da se ni nobenemu kmetu ničesar zgodilo. Množica nI hotela verjeti In je zahtevala, da se JI pokažejo oni, za katere se je govorilo, da so ubiti. Na konec fe bil dosežen po velikem trudu sporazum, da gre v Kostajnlco le depu-tacija kmetov, ki se osebno prepriča o neresničnosti govoric. šele ko so ti odposlanci potrdili, da se ni nobenemu pravoslavnemu kmetu ničesar zgodilo, šele tedaj se je pomikala množica in se razšla. Ta dogodek Je preznačilen za naše razmere, da ne bi pripomnili par misli. Iz dogodka se jasno vidi, kam mora privesti gojitev plemenske mržnje in sicer nikakor drugam ko — v vojno. Naj bi samo še eden izpregovoril par hujskaških besedi in v Kostajnici bi mogel nastati pokolj z nedoglednimi posledicami. Take uspehe rodi hujskaštvo. In sedaj pomislite. Tisoči in tisoči oboroženih kmetov, ki govore isti jezik si stoje v sovraštvu nasproti I Kaka sila, kaka moč, da bi bili združeni v slogi, da bi se skupaj borili za zmago kmetske misli. Mahoma bi bilo tedaj končano vse gorje kmeta. Zato tovariši! Proč s hujskači, proč s sejalci razdora! Naj živi kmetska sloga, naj živi zveza kmetov vse Jugoslavije! Koristen dvoboj se Je razvil med dr. Sušteršičem in dvornim svetnikom šukljejem. Prihajajo tako lepe stvari na dan in nekatere od teh je treba, da jih zabeležimo. Tako je osvežen spomin na ono dobo, ko je hofrat šuklje zajemal denar iz »reptilienfonda« in na stroške avstrijske vlade Izdajal svoj zloglasni »Ljubljanski list«. Zanimivo je dalje tudi to, da Je bil s tem fondom v zvezi tudi »Slovenec«, ki je bil torej podkupljen od avstrijske vlade. Na ta očitek seveda »Slovenec« molči, ker bi pač mogel dr. Šu-šteršič povedati še več. In ta podkupljen list hoče biti vodnik slovenskega narodal To dejstvo samo pove dovolj i Najmočnejša stranka. Naši demokrati ponavljajo venomer, da je treba voliti demokratsko stranko, ker je to najmočnejša stranka. Z njeno pomočjo, da bodo Slovenci dosegli vse, kar bodo hoteli. Ne glede na to, da ne kaže na preveliko idealnost, če se skuša katera stranka s svojo močjo pridobili pristašev, je demokratska trditev tudi drugače docela napačna, kar moremo vedno dokazati. V veliki stranki je kakor v skupščini. Vsaka skupina velja le toliko, kakršno moč predstavlja. Slov. demokratski poslanci, ki so bili izvoljeni le z ostankom niso zato v dem. stranki nikdar ničesar drugega predstavljali kakor to, da so varovali demokratski stranki prestiž vsedržavne stranke. Samo zaradi tega je postal dr. Kukovec minister. Nikdar pa niso smeli slovenski demokratski poslanci voditi v demokratski stranki svoje politike. To se Je Jasno videlo pri boju za zvezo Slovenije s morjem. Dr. Kukovec Je tedaj prosil naše poslance, da naj ne tirajo stvari predaleč, ker & morejo razbiti demokratski klub fn s tem vladno koalicijo. Naši poslanci so šli seveda preko te prošnje na dnevni red in končno tudi zmagali. Se lepše pa se je obnašal v tem boju nek drug slovenski poslanec, čegar ime tudi povemo, če ne bodo demokrati mirovali s hvalisanjem svojih dozdevnih uspehov, Politična pisma piše »Jutro« in pregreva vse izmišljotine glede naše krivde o razibtju naprednega bloka. Ugotavljamo z zadoščenjem samo to, da demokratski pisatelj pisma ni mogel izpodbiti trditev našega pristaša, temveč da si mora pomagati s starimi frazami. To so politiki! »Jutro«, to učeno demokratsko glasilo piše: »Objavljamo pismi dveh gospodov, katerih eden je član SKS (a v resnici demokrat).« Po »Jutru« je torej mogoče, da je kdo istočasno pristaš dveh strank. V eni je, pristaš druge pa pravzaprav Je! Ne čudimo se, če je demokratska stranka tako žalostno propadla, ko pa ima tako sijajne politične nazore. Mali računar. "'"S SFF" Demokrati bodo torej šteli glasove. Kakor vse kaže, pa jih bodo zelo slabo šteli. Vsaj »Domovina« dokazuje to, ko pravi, da je najmočnejša stranka v državi demokratska stranka. Je sicer res, da je dobila L 1920. demokratska stranka v vsej državi največ glasov. Toda to je bilo 1. leta 1920 in 2. v vsej državi. Slovenski demokrati pa so dobili skoraj trikrat manj glasov ko ml hi leta 1923 Jih dobe še najmanj 4 krat manj. Ampak po »Domovini« smo seveda ml vseeno manjša stranka ko slovenski demokrati. Ali pa ponavlja »Domovina« še vedno ono črnogorsko: »nas in Rusov je preko 100 milijonov I« Boj klerikalizmn napovedujejo slovenski demokrati. Kadar gre klerikalcem slabo, pridi-gujejo v kaki nevarnosti da je vera, kadar pa gre demokratom slabo, pa je tu nevarnost klerikalizma. Ali res ne moremo priti iz politike šlagerjev v politiko resnega, gospodarskega dela! Manj nevaren ko klerikalizem, so demokratske fraze in demokratka mokarska politika, kajti samo vsied tega še ni klerikalizem strt. Naši shodi. T nedeljo, dne 11. t. bo po pirl ma&I shod v TREBNJEM. Poročata tov. PUCELJ ln Majcen. Isti dan bo ob 2. url popoldne na kolodvora pri ROJCU v STIČNI SHOD SKS. na katerem poročata tov. PUCELJ in MAJCEN. T nedeljo, dne 18. februarja bo ob 10. dop. pri ..Smodlnu" v Sv. Joštu nad Vrhniko naš SHOD. Poroča tov. ICuŠar. Pokraiinske vesti. (Prihodnja številka »Kmetijskega Usta«) bo posvečena spominu Matije Gubca in vseh padlih borcev za zmago Stare pravde. Na številko opozarjamo že danes vse tovariše. (Tovariši, borci za Staro pravdo!) Delujte z vso vnemo za naš tiskovin sklad! Nobene prilike ne zamudite, da ne bi zbirali za tiskovni sklad. Zmaga tisti, ki je oborožen ln v političnem boju je tisk najsilnejše orožje. (Kmetska moč.«) V Mariboru je pričela izhajati »Kmetska moč«, glasilo naše stranke za mariborsko oblast Nujno potrebno je bilo tako glasilo že davno štajerskim tovarišem in zato pozdravljamo »Kmetsko moč« kar naj-prisrčnejše. Zvest In odločen naš sobojevnik je »Kmetska moč«, polna lepih misli za napredek podeželskega ljudstva. Zato pričakujemo, da bodo vsi naši tovariši odločno podpirali »Kmetsko moč«, da bodo njeni požrtvovalni naročniki in zvesti sotrudniki Poživljamo pa tudi vse naše kmetijske strokovnjake, da podpirajo »Kmetsko mofi« in da ji pošiljajo prispevkov. Na delo za uspešen razvoj »Kmetske moči«, ki mora ostati stalen tednik borcev sa zmago Stare pravde na Štajerskem. (Seja okrajnega odbora SKS za kamniški okraj) bo dne 18. februarja ob pol desetih dopoldne pri tovarišu Ro-datn v Kamnika „Kme?ka stranka*9. Slovenska ljudska stranka kandidira na Kranjskem kot nosilca liste dr. ANTON KOROŠCA, kot kandidata v dveh okrajih pa GOSTINČARJA, ki je zahteval prepoved Izvoza živine ln pa prof. SUŠNI Iv A. TI SO TOREJ EDINO SIGURNO IZVOLJENI! Za ostale mandate pa se naj med seboj prepira — kmečka para! To je klerikalna proslava 350 letnice mučenlške smrti Matije Gubca! (Za Staro pravdo) je pričel pisati demokratski »Tabor«. Prav veselili bi se te izpreobrnitve naših demokratov, da so celotno prevzeli našo kmetsko misel ln da so po propagandi naprednega bloka pričeli s propagando Stare pravde. Toda samo, če bi bila njihova izpreobrnitev odkritosrčna. Zallbože pa to ni, temveč njihova nenadna ljubezen do Stare pravde ni drugo, ko volilna sleparija in proferancila Gubčeve muče-niške smrtL Zato rečemo demokratom: Roke proč od naših svetinj! Bolj smo vas cenili, ko ste odkritosrčno nastopali proti nam in ste govorili, da je naša razredna misel napačna. Za nespodobno in nedostojno pa smatramo politiko, ki se nam v obraz prikazuje kot prijateljska, za hrbtom nas pa napada. Da bo padla demokratska politika tako nizko, res nismo pričakovali. (Iskreno se zahvaljujemo) načelstvu SLS in vsem klerikalnim backom, da so postavili kot kandidata tudi atka. Bali smo se, da izgubimo prijetnega nasprotnika, čeprav vemo, da bo Nežika s kandidaturo atka zelo nezadovoljna. Upamo, da nam atek'skoraj pribori železnico na Horjul in da nas v kratkem razveseli s kakim sijajnim govorom. Res ni treba, da bi bil volilen boj samo resen, včasih malo smeha res ne škoduje. Kajneda, naš dragi atek. (»Jim bomo že pokazali«), le dejal v pondeljek atek, ko je šel z zbora klerikalnih zaupnikov. In ponosno se je atek zravnal, ker je tako zelo narasel njegov vpliv, da je celo bivši predsednik pokrajinske uprave njegov namestnik. Ampak atek, tako visoki namestniki so sila nevarni. Prav lahko se namreč pripeti, da bo v volilni borbi prejemal udarce atek, po volilnem boju pa poslanske dnevnice dr. Brejc-Atek, če ste pametni, izberite si boljšega namestnika, takega, k manj škili na mandat in ki je manj nevaren. (Kakor smo Izvedeli iz popolnoma zanesljivega vira) pripravlja gospod Prepeluh veliko delo, ki se bo imenovalo: »Od socijalista do hišnega posestnika.« Na to znamenito delo opozarjamo fe sedaj vse cenjene bralce. (Že zopet so zmagali naši mladini.) Pri volitvah v pokojninski zavod so namreč dobili mladini 1931 glasov, nasprotniki pa 4257 glasov. Ce pomislimo, da volijo v Pokojninski zavod samo privatni uradniki, ki so bili včasih glavni steber demokratske stranke, potem je poraz mladinov tem bolj občuten. »Jutro« je pred volitvami seveda pisalo, da je zmaga mladinskih kandidatov zasigurana. Dne 18. marca bodo doživeli mladini §e eno tako zmago. (»Odlikovanje Glasbene Matice.«) Še dosti preje, predno se Je moglo gospodu Zupaniču sploh sanjati, da postane po dovtlpu tov. Puclja minister, je bila odlikovana »Glasbena Matica« in njeni najodličnejšl delavci. Sedaj pa bi hotel prikazati gospod Zupanič vso stvar tako, ko da je to njegova zasluga. Je sicer delovanje gospoda ministra Zupaniča za podelitve ordenov tako intenzivno, da je postal poleg ministra za agitacijo tudi minister za or-dene, toda v gornlem slučaju je vseeno popolnoma nedolžen. (V vlcah) so bili v nedeljo atek od 7. do 10. dopoldne, ko so imeli shod na BrezovIcL Tako krepke medklice so morali poslušati In na vse so morali molčati. Ko so se pa vrnili po shodu domov, pa se je pričela šele težava ln Nežka je atka tako oštela, da so bili atek kar v peklu. Ubogi atek In še bolj uboga politika, ki je morala takim politikom plačevati dnevnice. (Z ozlrom na našo vest,) da je gospod Boži S, nadupravitelj državnih gozdov naročil svojim lovcem, da ustrele vsako žival, ki bi se pasla po gozdovih, nam sporoča Direkcija šum, da je tozadevna uradna poizvedba dokazala, da ni g. Božič tega nikdar naročil. Jemljemo obvestilo šumske direkcije na znanje, toda obenem izjavljamo, da imajo sedaj besedo naši informatorji in da bomo šele po tem, ko se izjavijo na vest šumske direkcije oni, izpregovorili mi svojo zadnjo beseda (Javno vprašanje.) V nedeljo, dne 4. februarja zvečer okoH pol 8. ure je napadel na javni cesti načelnik Orla v Radencih Novak Franc mojo družino. Brez najmanjšega povoda jo je raz-gnal, mojo hčerko grdo pretepal ter občutno ranil, vsem pa je grozil z revolverjem. Vse to zgolj iz političnega sovraštva. Nasilnež se bo sicer imel zaradi tega javnega nasilstva zagovarjati pred sodiščem, vendar vprašam politično oblast, kako je vendar mogoče, da se pusti takim mlečnozobim, sfanatizira-nim rogoviležem nositi orožje? — Jakob Zemljič posestnik in župan. (Za Aškerčev spomenik) so dalje darovali po 125 Din: Napredna dijaška organizacija »Sloga« v Celju po Božidarju Cerneju; po 40 Din: dr. J. Vašič; po 30 Din: dr. J. Globevnik, dr. Gregorič, Jos. Ogoreutz, notar Karol Plei-wets, Karol Rozman, vsi v Novem mestu; po 10 Din: lekarnar Drago Andri-jančič dr. J. Gostiša, odvetnik dr. Iva-netič, Josip Kobe, L. Kopač, J. Košir, M. Mramor, J. Pavčič, Jos. Poula, vet. nadz. Ot. Skale, gozd. komisar ing. Šu-Iigoj, dr. J. Vavpotič, Vlad. Vojska, vsi v Novem mestu; po 5 Din: avskultant Ot. Skale v Novem mestu. Prispevke v Novem mestu je nabral Karol Rozman. Dosedaj je bilo nabrano 11.530-75 Din. — Vsem darovalcem iskrena zahvala. — Dr. V. Kisovec, blagajnik. — Tovariši, darujte za spomenik pesniku Stare pravde! (Jadranska straža.) Ob času, ko se bori naša mlada država proti sovražnemu svetu, ki jo obdaja, se je ustanovilo v Splitu društvo »Jadranska straža.« Naše morje nas kliče, da stopimo ob njegovi obali na branik domovine. Tam ob sinji Adriji je bodočnost naše države in našega naroda. Zato je treba, da gradimo to svojo bodočnost proti vsem, ki hočejo za vselej obvladati naše morje. To pa je mogoče le z resnim in smotrenim delom in z organizacijo vseh naših sil. Odveč bi bilo po-vdarjatl pomen morja za naše dežele, saj Je malo pesmi, ki jih pojemo z tako zavestjo kakor »Morje adriiansko«. Toda s pesmijo ne bomo rešili tega, kar nam je vzel »tuji meč«. To moremo doseči le s trdnim delom in bojem. Daleč po svetu je bil znan dubrovnlškl jugoslovanski mornar. Toda le prepogosto je moral jadrati na tujih ladjah ln voziti zlato v Benetke. Prišla je ura, ko bo zopet vozil »slovanski brod« iz naših pristanov v tuji svet. Zato je treba okrepiti našo pomorsko silo. Društvo »Jadranska straža« v Splitu si je nadela nalogo, da pospešuje naše mor-narstvo, vojno in trgovsko. Po vseh mestih naj bi se ustanovili odbori In podružnice tega društva. Zato se Je tudi v Ljubljani osnoval pripravlj. odbor, da položi temelj tej organizaciji v Sloveniji. Ni dvoma, da se bo slovenski narod odzval klicu našega morja in dokazal, da se zaveda svoje dolžnosti do naše velike skupne domovine. Redni člani plačajo mesečno po 1 Din, podporni enkrat za vselej 100 Din, ustanovni 250 Din, dobrotniki 1000 Din. V bližnjih dneh se bodo nabirali člani z nabiralnimi polarni in upamo, da se bo naša Javnost odzvala temu pozivu. Začasni naslov: »Jadranska straža« Ljubljana, Bleiweisova cesta 10/11. Knjižnica. „Kme2ka zveza'9. Na štajerskem Je nosilec klerikalne liste doktor ANTON KOROŠEC. T dveh okrajih pa kandidirajo doktor JOSIP ROHNJEC, profesor IT AN VESENJAK in za obrekovanje oklofntani odgovorni urednik „Slov. Gospodama" VLADO PUŠENJAK. Ti štirje — nekmetje bodo torej z glasovi kmetov signrno izvoljeni Kar bo ostalo, za tisto pa se sme boriti uboga kmečka para! Tako je povelje klerikalne gospode! Samo sužnji in backi bodo pokorni temu povelju! m mgmm&i mm ŠfcomiAjiUmo a* ob vsaki priliki tiskovnega sklada .Samostojne kmetijske stranka«! (Tramvaj v LJubljani) ne vozi, ker je izbruhnila stavka uslužbencev mestne železnice. Vodstvo tramvajske družbe, ki je še vedno na Dunaju, noče namreč izplačati nabavnih prispevkov. Res ne vemo, zakaj mestna občina ne pritisne na tuje gosp ode! (Brezovica pri LjubijanL) »Slovenec« z dne 6. t m. poroča o sijajnem shodu klerikalcev pri nas. Tako sijajen je bil ta shod, da slavni atek najbrže ne bodo prišli več k nam, pa čeprav so pripeljali iz bližnje in daljne okolice svoje backe. Tako popolnoma so namreč atek pogoreli, da še resolucij niso mogli prebrati in da jim je potem rekla Nežka: avša-avšasta! Kaj pa še, da bi mogli prebrati zaupnico SLS. Kako kla-vern je bil shod atka se vidi tudi iz sledečega. Župnik je obljubil, da dobi po atkovem govoru vsak besedo. Ko so se pa naši oglašali k besedi, je župnik kratkomalo zaključil shod in atek so jo popihali s shoda. (Gospod kaplan iz Črnomlja) je blagovolil verjeti klerikalnim listom in tako je govoril v ponedeljek, dne 5. t m. v vlaku o vilah tov. Puclja in slično. Ker smo prepričani, da je gospodu kaplanu zelo ležeče na tem, da se dožene resnica, ga vljudno prosimo, da se Izjavi, če je v resnici to govoril, da mu damo priliko dognati resnico pred sodi^ ščem. Gospod kaplan! Nikakor ne dvomimo, da boste kot pravi Kristusov naslednik ali šli pred sodišče ali pa obžalovali očitke. Besedo imate sedaj Vi! (Iz kranjskega okraja.) Iz pogovora treh županov smo slišali, da je bil dne 31. januarja v Kranju minister Zupanič. Župani so bili namreč pozvani, da se »poklonijo« ministru in da povedo pri tej priliki svoje težnje. Seveda je pri tej priliki udaril minister Zupanič tudi na politično struno v nadl, da utrdi, oziroma točneje rečeno pripravi tla za radikalno stranko v Kranju. Iz pogovora županov v gostilni po končani avdijenci, pa smo se prepričali, da se je politična misija ministra Zupaniča popolnoma ponesrečila in da je padlo seme radikalne stranke v Kranju na docela nerodovitna tla. Vse zastonj je povdarjal minister Zupanič, da bo radikalna stranka najmočnejša, v Kranju to gotovo ne bo. Uspeh ministra Zupaniča je torej pri kmetskem ljudstvu enak ničli, nič boljši pa ni pri uradništvu in nameščencih. Nihče pač ne more biti zadovoljen z radikalnim režimom. Vsaki politični stranki gladi pot do ljudskega zaupanja pravičnost in nepristranost, kar pa je radikalna stranka temeljito pogaziia. Mi kmetovalci pa imamo na ministra Zupaniča še posebno vprašanje. Zaradi občutne suše, ki je zadela živinorejo je bila od prejšnje vlade že upeljana akcija, da se prepove izvoz otrobov in sicer tako dolgo, dokler ne bi veleindustrijal-ci oddali nekaj otrobov pri pokrajinski upravi za živinorejce po ceni 6 kron za kilogram. Kaj je ukrenila v tej stvari samo-radikalna vlada? — Pričakujemo tozadevno pojasnilo ministra Zupaniča. (V Starem trgu pri Ložu) je imel v nedeljo shod dr. Korošec. Shod je otvo-ril župnik Kromar, ki je takoj podelil besedo dr. Korošcu. Ta je pričel govoriti o zunanji politiki in postavil na laž »Slovenskega gospodarja«, ki tako rad piše o vojni nevarnosti, katero pa je dr. Korošec odločno zanikal. Nato je pričel agitirati z najnovejšo iznajdbo klerikalne stranke, da morajo vsi voliti klerikalce, ker drugače da je v nevarnosti slovenski jezik in ker bi drugače centralizem vse požrl. Sila nevaren je ta centralizem, vseeno pa ga je primerjal dr. Korošec s starim in oslabelim levom, ki si ne more pomagati drugače, ko da z rjovenjem privabi k sebi živali, razven lisice, ki ne gre v brlog, ker vodijo sledovi le vanj, nobeden pa ne gre iz njega. Gospod Korošec! Ste mo-rali imeti ljudi za silno neumne, da ste si jim upali natveziti tako primero. Upamo pa si povedati vam veliko bolj točno. Ali ste že videli, da pride denar, ki se ga da v klerikalne zavode, aH podjetja zopet na dan? Takih brlogov v katere vodijo stopinje, ali bolje rečeno denarci, le notri, nobeden pa ven, imamo v Sloveniji zelo mnogo in tudi gospod doktor Korošec jih bo par dobro poznal — Da prihajajo druge stranke v SLS, pa je čisto navaden švindel. Še komunisti so pokazali figo klerikalcem in dne 18. marca pa tudi vsi drugi, če boste še take podirali, kakor se je to zgodilo na shodu dr. Korošca v Starem trgu. (Iz Trebelnega.) Ni vse zlato, kar se sveti, smo vzkliknili, ko smo preči-taji prebahav dopis v »Domoljubu«. Njegov namen je prozoren: 1. je treba pohvale kaplanu, bodočemu župniku in 2. volitve se bližajo. Samostojnih se boje. — Prav tako! Njih kroglice že Se poskrbe, da se težko preizkušena občana končno osamosvoji in reši popolnoma bremena klerikalnega nasilstva, kakor je ravno novi Dom. Kar srce se te* čl človeku, če se spomni načina, tako-rekoč prisilnega dela tega ubogega zaslepljenega ljudstva, ki se je zbalo jasnega sramotenja y cerkvi, ako biaa i.....i. m, m ii .....mmrnHmm^mmf' Razširjajte vedno in povsod ideje, ki jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka"? pokorilo črnemu zmaju. Da bi pa kaplan zazidal svoje premoženje v »Dom« ne odgovarja resnici, ker sam ni premožen, kaplanska služba pa menda ne nese toliko, da bi lahko razpolagal z mi-lijončki. Saj je moral celo konja prodati, ker ga ni sam mogel rediti, čeprav mu je za agitacijska pota prav dobro služil. Poskrbel bo gotovo, da se usmili Dom hranilnica s kakim milijon-čkom, ker ti preklicani samostojni tega ne dovolijo občinL Moči, ki jih je pri zidanju pustil, se mu bodo pa že vrnile, posebno Če se bo zdržal in ne bo v cerkvi toliko vpil brez potrebe, temveč samo razlagal božjo besedo. Bratu Gre-bencu vsa čast, ako res iz prepričanja agitira za vsestransko zdržnost svojih tovarišev. Svetujemo mu pa, da napravi z veliko brezovo metlo najprej red v gostilni pri cerkvi, kjer je v službi, pa bo marsikaj bolj v redu, kakor je bilo doslej. Saj se poznamo! ■ (Iz Cerkel) pri Krškem.) V nedeljo, dne 21. t m. je imel tajnik SLS v Katoliškem domu shod. Povedal ni nič novega, temveč ponavljal le stare »Domolju-bove« laži, kako da je Pucelj obogatel in slično. Ko je shod končal, se je oglasil k besedi predsednik Kmečke zveze Kuntarič iz Vel. Mneževega. Ta duševni siromak je pričel tako lagati in pso-vati vse nasprotne stranke, da so se zborovalci kar zgražali. Začel je govoriti tudi o neki idealni avtonomiji in na-konec celo o republiki, toda v klerikalnem in v Novačanovem zmislu. Ko ga je nekdo pozval, da pove razliko med avtonomijo in federativno republiko, je možakar kar znorel. Začel je psovati vse naokoli, zakllnjal se je, da je No-vačanov republikanec in vzdignil tak trušč, da bi gotovo prišlo do pretepa, da ni rešil kaplan Kuntariča iz zadrege. Take razmere rodi torej klerikalna huj-skarija. Kar zgradi eden, to podere drug. Svetujemo Kuntariču, da se bodoče ne spušča v razgovore o stvareh, o katerih se razume prav toliko ko zajec na boben. (Blagor revežem v cerkljanski občini!) Občina Cerklje pri Krškem je dobila od vlade meseca novembra en vagon koruze, da ga po znižani ceni proda revnim slojem. Župan Jelaršič pa je poveril razdelitev konsumnemu društvu. Cena koruzi je bila od vlade določena na K 14.20, prodajala pa se je čisto različno. Člani konsumnega društva in patentirani klerikalci so jo dobili ceneje, drugi pa dražje. Ker je zadnji čas poskočila cena koruzi, jo je na-krat zmanjkalo in dobi se le po 16 kron ■ lulogram. Govori se celo, da je konsum • prodal veliko količino koruze nekemu darantaču v Krški vasi, ki je pri tem zaslužil težke tisočake. Vsled takega postopanja konsuma so prizadeti sloji seveda silno ogorčeni ter zahtevajo * strogo preiskavo. Tej zahtevi se pridružujemo tudi mi v polni meri in za-. htevamo, da bodo najstrožje kaznovani vsi, ki so pri koruzi kaj »zaradili«. Ne boste se mastili na račun revežev! (Banjaloka.) Nikjer v vsej Sloveniji ni kraja, kjer bi imeli naši pristaši tako težavno stališče, ko oni v Banjaloki. Zaradi Musilove proge je vse kmetsko ljudstvo zbegano, da vsi slepo drve za nasprotniki kmetske misli. Tovariši, ki v tem težavnem času zvesto branite prapor kmetske misli, vi ste naš ponos, Jfer ste vzor zvestobe in zavednosti. Železniško vprašanje se ne more rešiti pravično, če se sodi le s stališča ene vasi ali ene doline, temveč le tedaj, kadar imamo pred očmi blagor vsega naroda. Tako smo ravnali mi in tako bomo ravnali tudi v bodoče in zato bomo skrbeli, da pride tudi Banjaloka do svoje pravice, pa čeprav je danes proti nam. (Šmihel pri Šoštanju.) Cerkev »Orlovski dom«. Ko je našel Kristus v jeruzalemskem templu kupčevalce, ki so zlorabljali svetišče v svoje dobičkanos-ne namene, je v sveti jezi vzel bič in izgnal oskrunjevalce vere. Žal, da dandanes ne hodi več Kristus po svetu, ker bi imel mnogo opravka po naših cerkvah. Pri nas so n. pr. napravili iz cerkve čisto navaden Orlovski dom. Na vseh cerkvenih vratih vidiš name-stu križa razne plakate in vabila na orlovske veselice. Pri pridigi slišimo mesto besede božje, samo politične govore, agitacijo za orle, klerikalno Časopisje itd. Skratka popolni volilni shodi so naše pridige. Kaplan Gril je vrgel duhovniško suknjo proč in oblekel orlovski kroj. Ministranti morajo streči ne v cerkveni, ampak v orlovskem kroju. Za cerkvene parade ni več Marijina družba, ampak orli itd. In potem še pravijo, da vera peša. Res je, vera peša, toda vpraša se po kom? Dajte nam duhovnikov, ki so res namestniki Kristusovi, kateri nam bodo oznanjevali le besedo božjo in nas utrjevali v veri, ne pa da zlorabljajo cerkev in vero v politične namene. Cerkev smo postavili in jo vzdržujemo vsi farani in zato ne dopuščamo, da se na tem najsvetejšem mestu žali naš verski čut. Ali kn. šk. ordinarijat res nima moči, da se tem zlorabljanjem napravi konec? Ali pa mar celo to odobruje? Naj se izjavi jasno, da se bomo znali ravnati, ker Žaliti in izzivati se ne pustimo več in hočemo svoje pobožnosti upravljati tako, kot se spodobi. (Resničen In poučen razgovor.) V Za-bukovju se je pripetil sledeč resničen dogodek, ki kaže kako mnenje ima ljudstvo o lažnivem »Gospodarju«. — Naročnik »Slov. Gospodarja« v Zabu-kovju je čital »Slovenskega Gospodarja« in spoznal, da dela tako lažniv list samo sramoto njegovi hiši. Zato je sklenil, da ga pošlje nazaj. V tem pa pride njegov znanec in ga vpraša za koliko ga odstopi njemu. Pobotala sta se za čik tobaka. Nato vpraša prvi, za kaj mu bo tako lažniv list. Znanec mu odgovori: »Papirja vedno primanjkuje in za gotove namene pride dobro tudi »Slov. Gospodar«. Pošten je naš narod in za lažnivce med poštenjaki ni prostora. (Iz Središča.) Ker se zaganjajo klerikalci pri vsaki priložnosti ob nas, naj nam bo dovoljeno, da izpregovorimo tudi mi par besedi o njih. V nedeljo, dne 28. januarja so imeli pri nas klerikalci javen volilni shod. Mrtvaški govor je držal prof. Vesenjak, ki je, ker ni kmet, kandidat v dveh okrajih. Poleg mnogih neresničnih je povedal gospod profesor tudi eno resnično, da more namreč služiti Bogu in državi le tisti, ki je v srcu in ne samo na jeziku veren. To je suha resnica, ki velja zla. sti za naše klerikalce, toda žalibože le v nasprotnem zmislu. Dne 17. januarja, ko so leteli gotovi s sani v sneg, so namreč naši klerikalci dokazali, kako da so verni. — Zelo rad se ob nas obregne ona cunja, ki nosi po nemarnem ime »Slovenski gospodar«. O vi-tanskih samostojnežih pravi ta topovski list, da »smrde s svojo samostojno vred«. Vidi se, da ima »Slovenski gospodar« s smradom dosti opravila, da piše v takem tonu. Vseeno bi mu pa svetovali, da se briga raje za smrad, ki je v njegovih vrstah. Sicer pravi pregovor, da gnoj tem bolj smrdi, čim bolj se ga meša, toda njegovi od gnojnice, v kateri se redno valja, že otopeli živci prenesejo sigurno prav vsak smrad. Tako bo prenesel »Gospodar« sigurno celo on silni smrad, ki je enega njegovih pristašev vrgel tako ob tla, da mu še zdravnik ni mogel pomagati. V resnici, dobro je, da ste pričeli govoriti o smradu in ga pričeli razširjati. Ljudstvo že čuti smrad, ki ga razširjate in vedno bolj se mu odteguje. Dne 18. marca pa vas bo zato ljudstvo linčalo z volilnimi krogljicami, da poginite v svojem smradu. Mislite, da sedaj pri vas manj smrdi, če ste pridobili enega naših pristašev. Samo povečal vam bo ta smrad v vaših vrstah, ker nikdar ne odpade slabo, temveč samo gnilo listje. Samo zbirajte ga, vi stranka smradu in obrekovanja! — Da sem pa vse to zapisal, je povzročilo Kočevarjevo vino, ki me je razvedrilo in vsled katerega boli »Gospodarja« glava. Mogoče pa o tem prihodnjič. — Zaveden samostoj-než. (Iz Brusnic.) Slabo listje odpada. Veliko veselje vlada v klerikalnem Izraelu, to je pri župniku in učitelju. Kar trikrat sta se pobahala ž njim v »LaŽi-ljubu« in ga obešala na kljuko. Radovedni smo, koliko so plačali Pauliču, da je pozabil kako ga je nekoč blatila »Sedanjost«. Vedno se Je Paulič pridu-šal, da njega zvezarii nikdar ne dobe in na vse grlo je govoril naokoli, da mu sme vsak v obraz pljuniti, če bi se to zgodilo. No, sedaj so ga le dobili, kajti klerikalne banke v Ljubljani imajo dosti denarja in Paulič si more nabaviti zadosti pljunkov na obraz, katere je sicer pošteno zaslužil. Pa nič škode, če odpade slabo listje. Je še dosti pravih mož pred nami in zato figamož, kot je Paulič, odklanjamo. Čast našemu županu, ki je na Gabrskem »shodu« pošteno zavrnil oba klerikalna plačanca, ko sta hotela nevednežem prodajati »Domoljubo-ve« laži, Pauliču pa srečno pot v blažen Ezeles! Kajnovega znamnja, kot izdajalec prave kmetske misli pa ne bo vesel. Takih ljudi ne cenijo niti pri zvezarjih, katere je včasih Paulič tako zasmehoval. (Moravci pri Mali Nedelji.) Pri nas se prav pridno deluje za zmago kmetske misli. Volitve bodo zato za našo napredno Samostojno kmetijsko stranko v veliko zadoščenje. Agitacija gre z lahkoto od rok, ker je skoraj itak vsa Mala Nedelja trdno v taboru naše Samostojne stranke. Čast vam vsem, ki delate za zmago napredka in pravice, kajti vaše delo bo prineslo srečo vsem. — Na ostali del dopisa pa smo odgovorili v listnici uredništva._ iz poSianske doline. Dne 28. januarja se je vršil sijajno uspeli shod SKS v Gorenji vasi. Na shodu je poročal tovariš Pucelj o političnem položaju, o razmerah strank, ; 1 o volilni vladi, o namišljeni avtonomiji | in federalizmu ter žel za svoja izvajanja burno pohvalo. Predstavil se je tudi kandidat tov. Ažman. Njegov govor je bil enako z odobravanjem vzet na znanje. Udeležba na shodu je bila vpričo danih razmer naravnost nepričakovana. Gotovo je bilo na shodu 400 udeležencev, med temi tudi nekaj pristašev nam nasprotnih strank, SLS in JDS. Z zadovoljstvom radevo'je priznavamo, da so se nasprotniki obnašali povsem mirno in dostojno, da celo pritrjevali so tov. Puclju, kakor n. pr. zlasti g. Lužar, ld je govoril: »Ja, saj mi tudi tako hočemo, saj smo mi tudi za to!« Ker spoštujemo svobodo govora, če se giblje govornik v mejah dostojnosti in resnice, in ker hočemo izvedeti tudi mnenje nasprotnih strank, je prišel neovirano do besede Nackov fant iz Ho-tavelj, pristaš SLS. Interpeliral je tov. Puclja radi vojakov, ki so bili lansko leto vpoklicani in zaradi vojaških razmer v Negotinu. S stvarnim, vsestransko temeljitim odgovorom tov. Puclja so bili očividno vsi udeleženci, tako naši pristaši kakor tudi nasprotniki, popolnoma zadovoljni, ker ugovora ni bilo nobenega. S tem so pa tudi ovržene laži, katere so klerikalci trosili o poslancih SKS. To pribijemo na račun klerikalcev. Za Nackom pa pride do besede Pre-serc, župan iz Trate. Ta silni gromov-nik SLS je prinesel polno robe v mlin in tov. Pucelj je poskrbel, da sta bila takoj »obdelana« njegov ješprenj in kaša. Med govorom tov. Puclja se je namreč Preserc skrbno pripravljal na ofenzivo. Sproti je zbiral bombe in granate v neke bukvice, misleč, da jih bo potem neovirano in sigurno metal na SKS in tov. Puclja. Toda njegova strategija se ni posrečila, četudi Je otvoril vse zatvornice svoje zgovornosti in svojega žvepljanja. Zmotil se je pač, če je mislil, da se nahaja kje v kaki gostilni, kjer ga morajo brez ugovora vsi poslušati. Tukaj pa ni bil sam med svojimi backi in Je vsled tega slabo naletel. Ko je vse izmetal Iz sebe, izrabljajo v polni meri nJemu lastno metodo zavijanja, pretiranosti in laži, mu je lepo mirno odgovoril naš samostojni kmetski Atila, ta strah in šiba božja naših nasprotnikov, kjer jim več trava ne rasle In ne gre pšenica v klasje, kamor stopi njegova noga. Lepo po vrsti mu jih je začel naštevati In z dokazi ovrgel vse njegove klevete. Preserc obledl sapa mu zastane pri tej proti-ofenzivi, ker je vsaka granata v polno zadela. Učinek v dvorani nepopisen. Le živahen šum, boječ se, da bi mu kdo kosti ne zrahljal, Je spravil Preserca do zavesti. Sramotno poražen, kakor Še nikdar v svojem življenju, jo je po shodu takoj odkuril. K njegovemu porazu sta pa tudi znatno prispevala Boštjan Jezeršek in Omejc iz Zirovskega vrha, ko sta mu osvežila spomin na njegovo postopanje med vojno dobo. Pred obema mu je srce v hlače skočilo. Da! Hudo Je, če je treba priznati krivdo. Nas pa je shod vzpodbudil k še vztrajnejšemu delovanju za kmetsko samostojnost, katero hočemo širiti z vsemi močmi po vseh naših hribih. Kmet naj misli sam s svojo glavo! NI treba, da bi gospod zanj mislil, pa naj ima ta gospod še tako ali drugačno suknjo. Ustanovili si bomo v kratkem krajevno organizacijo SKS. in širili idejo osamosvojitve kmetskega stanu izpod gosposkega jarma. Ne odnehamo prej, da pride naš glas do zadnje hoče, do zadnje gorske vasi! Beležimo, da se nam je obnašanje nekega pristaša JDS zdelo sumljivo in da bomo to obdržali v evidenci. Politične vesti. (Uradniške doklade) se s t. marcem neznatno zvišajo. Tako Je sklenil finančni odbor. (Ironija.) Povlšek uradniških doklad se bo plačal s poviškom dohodkov iz izvoza carine. Tako silno so protestirali uradniki proti izvozu svinj in vendar je to edino sredstvo, da se jim plača more zvišati. (Naš zunanji položaj) se Je po izjavi zunanjega ministra zboljšal proti vsem državam, z izjemo Madžarske, ki je še vedno gnezdo vsega rovarenja proti naši državi. Mala antanta bo zato odločno nastopila in zahtevala Jamstvo, da Madžarska izvede vse svoje obveznosti. (Edina država), ki je izpolnila vse obveznosti do nas, Je Bolgarska, kar je naš zunanji minister javno priznal. (Rapallska pogodba.) Te dni se je sestal laški parlament Na dnevnem redu so samo vprašanja zunanje politike, med drugim tudi ratifikacija sent-margeritske pogodbe. Kakor vse kaže, bo parlament pogodbo odobril (Zasedba Pomrla.) Francozi so okupacijo Porurja razširili na nekatera mosta Badenske. Kakor izjavljajo, so storili to zategadelj, da zasigurajo roden promet na železnicah. Badenska deželna vlada je zaradi zasedbe naročila vsem uradnikom, da ne smejo izvrševati francoskih zapovedi. Francozi so nato nekaj uradnikov aretirali in jih obsodili na zapor. (Dr. Cuno v Porurju.) Nemški državni kancelar se je na skrivnem mudil v Porurju, kjer je zabičeval vsem uradnikom, da ne smejo izpolniti niti enega francoskega povelja. Dejal je, da bodo vsi nemški uradniki, ki prepovedi ne bi izvršili, kaznovanL Ko se je vračal dr. Cuno iz Porurja, je zadel njegov vlak v drugega. Bilo Je več ranjencev, dr. Cuno pa je ostal nepoškodovan. Nato je odšel dr. Cuno na Westfalsko, kjer je enako organiziral odpor proti Francozom. V Elberfeldu je imel nato velik govor, v katerem je Izjavil, da Nemci nikdar ne bodo odnehali, temveč da bodo nastopili proti Francozom z vso silo. (Za Porurje In izgnane nemške uradnike) se v Nemčiji pridno zbirajo prispevki. Samo nemški predsednik je poslal za prvo pomoč 500 milijonov mark, kar seveda v sedanji valuti ne pomeni dosti. (Izjava Polncareja.) Na slavnostnem baletu časnikarjev je izjavil francoski ministrski predsednik, potem ko je govoril na splošno o vzrokih zasedbe Porurja, da je bila Francoska primorana seči po skrajnem sredstvu okupacije. Samo tako je bilo mogoče, da se prisili Nemčijo k plačevanju vojne odškodnine. Samo to zahteva Francija, ki je odločno za mir in ki noče napasti nikogar. Odnehati pa Francoska ne more. Pač pa je pripravljena pogajati se z Nemčijo, če je ta v resnici voljna odkritosrčno izpolniti svoje obveze. (Amerikanski delavci za Francijo.) Nemška vlada je razširila po Ameriki razne vesti o preganjanju Nemcev in o nasilnostih, ki da jih uganjajo Francozi Te govorice so Imele namen pridobiti ameriške delavce za Nemčijo. Namera se je pa popolnoma ponesrečila, kajti ameriški delavci so izjavili, da odobravajo francosko stališče In da ni Franciji preostalo drugo ko da zasede Porurje. Izjava ameriških delavcev ie napravila povsod! velik vtis. (Nemci se nočejo pogajati.) Francozi so naznanili, da bi bili pripravljeni izprazniti Porurje, če se Nemčija zaveže, da plača takoj 6 milijard zlatih mark, od katerih ima Francija dobiti dve in pol milijardi. (Veliki nemiri v Essenu.) Pred francoskim konzulatom v Essenu je prišlo do krvavih nemirov. Francozi so streljali s strojnicami. Bilo je mnogo mrtvih. V okolici mesta Bochum so Francozi vkopali topove. (Položaj v Porurju) je še vedno skrajno napet. Francozi so z dosedanjim potekom dogodkov zadovoljni in Izjavljajo, da so računali na večji odpor Nemcev. Zelo hvalijo vrhovnega zapovednika francoskih vojsk, generala Degoutta, ki je znal izvesti zasedbo brez vsakega krvavega incidenta. (Turki se kesajo.) Vsled razbitja lo-zanske konference je zavladalo v Carigradu velika nejevolja, ker se Turki opravičeno boje, da izgube sedaj Tra-cijo. (Državljanska vojna na Irskem.) Kljub doseženi svobodi vladajo na Irskem še v naprej krvavi državljanski poboji. Vsak teden prinaša nove atentate, pri katerih so v veliki meri udeležene tudi ženske. Da pa tudi v bodo-ne bo kmalu bolje,^ kaže izjava šefa upornikov Liam Lyncha, ki je pred kratkim v posebni proklamaciji izjavil, da se strasti še niso pomirile in da je zato treba borbo nadaljevati Raznoterosti. (Program Nemške stranke v naši državi.) Vsi znaki kažejo, da bodo nastopili Nemci že pri sedanjih volitvah s samostojnimi volilnimi listami, ki bodo najbrže v zvezi z radikalno stranko. To dejstvo ne more nikogar presenetiti, ki je pazljivo zasledoval politično gibanje Nemcev v naši kraljevini. Že decembra meseca minulega leta so sprejeli njihovi zastopniki v Hatzfelda politični program, ki ima dva dela, prvi splošni del in drugi del s posebnimi zahtevami. — Izmed točk hočemo navesti le one, ki nas posebno zanimajo in ki kažejo, v kaki smeri bo delovala nemška politična partija. Peta točka prvega dela zahteva razen davčne reforme, pravičnega Izenačenja davkov, zmanjšanja posrednih davkov in povišanja eksistenčnega minimuma Še prevzetje vseh državnih obveznosti napram osebam in napravam ter ustanovam, pripadlim naši državi iz drugih držav. Nadaljne točke zahtevajo Izplačanje vojnih posojil, da naj služijo vojald, če je le možno, v svojem domovinskem okrožju In konečno zahtevajo naj se ukinejo vse protipostavne zapre- 51 ki se delajo nemškim državljanom ede njihove ustavno zajamčena udeLe-tUm Dri poetavodaji, 3 V drugem delu zahtevajo Nemci, (Sa smejo kot celota, kot občina, konfesija, privatno društvo ali posameznik usta-navijati šole, jih vzdrževati, upravljati jih pod državnim nadzorstvom in sami nastavljati učne moči. Vrhutega pa zar htevajo Nemci še, nai te šole podplm država z vsoto, ki odgovarja davčnemu deležu nemškega prebivalstva. Četrta točka zahteva jezikovno enakopravnost Izrazit protlcentralističen značaj pa ima člen peti, v katerem zahtevajo »za politično upravo, finance in sodstvo in tudi za vse ostale panoge uprave nacionalno razmejitev upravnih oblasti ln v okviru istih samoupravno pravo občin, mest, okrajev in municipijev ter nastavitev uradnikov potom lastnih upravnih teles. Kako se bo spričo te zahteve skrpucala radikalno-nemška zveza, nam Je za sedaj še uganka. Kar se tiče sekvestrov ln ukinjenih nemških društev pa zahteva program Nemške stranke: odpravo protipravnih sekvestrov nad nemškimi trgovinskimi, industrijskimi in kmetijskimi družbami ter sanaicjo vseh protizakonltosti izvršenih nad nemškimi društvi ln ustanovami, vrnitev društvenega premoženja, vzpostavitev društev v njih zakonita prava ter povrnitev prizadete škode. (Zaroka laške princeze Jolande.) Agenzia Štefani poroča, da se je najstarejša hči laškega kralja, princeza Jo-landa zaročila s konjeniškim ritmoj-strom grofom Calvi dl Bergolo. Calvl se je udeležil svetovne vojne, bil ranjen in ponovno odlikovan. Vest da se je zaročila princeza Jolanda z angleškim prestolonaslednikom, je torej napačna. (Fašlstovska junaštva.) Slavnozna- ne Rlcmanje, vas blizu Trsta, ki je pred leti zaslovela vsled svoje zahteve po slovanskem bogoslužju, so obiskali pred par dnevi fašisti. Udrii so' v prostore bralnega in pevskega društva »Slavec«, kjer so vse knjige raztrgali in požgali Posebno ogorčenje pa je Izzvalo dejstvo, da se je nahajal ▼ desetoricl laških fašistov tudi domačin —- izdajica! (Policijska lira.) Kot policijska ura je določena: za mesta Ljubljana ln Maribor za gostilne 23. ura, za kavarne L ura po polnoči; za Celje, Ptuj, Kranj, Novo mesto za gostilne 23. ura, za ka-' varne 24. ura. To velja za celo leto. Za vse druge kraje: v poletnem času, to Je od 1. aprila do 30. septembra za gostilne in kavarne 23. ura; v zimskem ' času, to je od 1. oktobra do 31. marca za gostilne 22. ura, za kavarne 23. ura. V posameznih izjemnih primerih dovo-; Ijujejo podaljšavo policijske ure do 1. DO < polnoči okrajna glavarstva, odnosno ♦ > Ljubljani in Mariboru policija. Nad t, ' uro po polnoči se policijska ura sploh ne podaljšuje. (Novi jugoslovanski konzulati ▼ Ameriki) Kakor poročajo iz Beograda* bo po sestanku nove narodne skupščt ne otvorjenlh več naših novih konzulatov v Ameriki, najprej v Plttsburgu ln Clevelandu. Za konzula v Plttsburgu bo imenovan baje Hrvat za konzula ▼ Clevelandu pa Slovenec. V Clevelandu je, kakor znano, znatna slovenska naselbina, ki je pri letošnjih volitvah v ameriški 'parlament postavila slovet*, skgea kandidata. (Volitev v »Pokojninski zavod za nameščence« v LJubljani.) Pri volitvah v »Pokojninski zavod« sta zmagali listi združenih zasebnih nameščencev ta združenih službodajalcev. Združeni zasebni nameščenci so dobili 4257 glasov, mladinska - demokratska »Strokovna in nadstrankarska lista« pa 1931 glasov, prvi dobijo 19, drugi 9 delegatov. Volitev se je udeležilo 85.5 odstotkov volilcev. Združeni službodajalcl so dobili 77.4 odstotkov, mladinske liste pa 22.6 odstotkov. V kratkem se vršijo volitve v načelništvo »Pokojninskega za-vodar, ki ima 12 članov (6 nameščencev in 6 službodajalcev). Po izidu volitev je jasno, da dobe zastopniki prvih list v načelstvu 10 članov, mladini pa 2 člana. (19 otrok v desetih letih.) Iz New- Jorka poročajo, da ima gospa nekega Franka Schotta iz Leporta tekom 10-. letnega zakona že 19 otrok. Petkrat Je imela trojčke in dvakrat dvojčke. Te dneve se je mož Schott odločil, da gre s svojo družino stanovat kam ven Iz mesta, kjer si kupi primeren prostor. Odšla je vsa družina na kolodvor in se odpeljala z vlakom. Ko prišel kon-dukter v dotični vagon, mu je mati pokazala en sam vozni listek za vse otroke. Kondukter jo je debelo pogledal ln skoro jo je hotel že nahrulitl toda mož mu je pomolil pod obraz uradni dokaz, da so vsi otroci njegovi Kondukter se je popraskal za ušesi ln rekel, da je sicer malo težko kar celo šolo peljati po železnici za en sam {vozni listek, aH ker Je družina tako oblago* darjena, pa naj bo in smejoč se, odšel Tako se Je Schotova »mala šola« pripu Uala v novi kraj tvojega bivanja, kjfc pričakuje nove pomnožitvo, Slovenski Javnosti! V skrbeh za rod ln našo zemlje <1 že večkrat, očitajoče ln brez upa v njo, godrnjala nad našo omladino in njenim brezdeljem na polju prosvete: »Kje je še kaj tistih nekdanjih akademikov? Univerza, kdaj bo ljudstvo zvedelo, da si v Ljubljani?« Opravičena in neopravičena nezadovoljnost! Pred vojno je dijaštvo dobro poznalo svojo nalogo, za njeno vztrajno vršenje ni pa imelo med vojno niti dovolj sil niti potrebnih učiteljev. In zlasti povojna doba je mrcva-rila in uničevala bistveno stran našega dijaka, njegov idealizem in njegove ideale, kakor še nobena preje. S silo razpuščene in razbite naše organizacije, prevrnjeni programi temnice, gnijo-Ča trupla najpridnejših tovarišev, le to nam je od vsega še ostalo »za ogledalo tistih lepih dni in za spomin.« In cela štiri povojna leta so bila potrebna, da smo iz ruševin prispeli do Obnavljanja stavbe. Drugače nismo mogli! V tem času je dosti zagrešene-«a od nas, marsikatera krivda pa leži tudi na drugih. A po desetletju skorajda popolnega prosvetnega brezdelja smo zopet tu? Usmerili smo naš pohod na deželo, iia, kjer utripa narodu srce. Priprosta hiša delavca in kmeta je naša delavnica, kmetje žuljavih rok, dišečih po prsti, delavci utrujenih mišic, ti, ki so nam dali Trubarja, Vodnika, Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča, Stritarja, Levstika, Murna, Cankarja, Tavčarja, Zupan-iKa, ti so naši prijatelji! Tem, od potrebnih najpotrebnejšim, moramo dati najprej izobrazbe. Iz naroda smo, med aarod se vračamo! A to lepo delo je težavno, to idealno delo je realno. V organizaciji »Prosvete«, naslednici bivšega akademskega ferijalnega društva »Prosvete«, smo udruženi napredni visoko-ioid z namenom, da ustanavljamo ali podpiramo ustanavljanje knjižnic po ! društvih, seiih in šolah in da skrbimo Za predavanja. Začenjamo pa kot na pogorišču; težavna je tedaj nova stavite, Slovenska javnost! Napredna omla-ilina te prosi, podpiraj jo, da morda poznejše kletve ne padejo kdaj nate. Spremljaj s tradicijonalno simpatijo njen pokret, prispevaj z denarjem, daruj knjige, že pozabljene, zaprašene, ki bodo za druge kraje morda čisto nove. S čimer le moreš, pomagaj! Od dotoka prispevkov zavisi naš uspehi Slovenska javnost, umevaj ta klic mladine, kakor je ona razumela obupni klic izobrazbe in vodstva potrebnega našega človeka. Mi ne odnehamo! Naš prvi uspeh je pravkar ustanovljena knjižnica pri »Sokolu na Vačah«, stvorjena s prispevki dijaštva. Zahteve z dežele po knjižnicah in predavanjih so vedno številnejše in pogostne jšel Zato stopamo na delo, da vsem pomoremo. Razumite nas, podprite nas! Prispevke in knjige pošiljajte na »Centralno tajništvo Jugoslovanske napredne omladine za Slovenijo, »odsek »Prosveta«, Napredni akademski dom, Tomanova ul, 3, Ljubljana. Odbor »Prosvete«. Gospodarstvo. (Kmetskim fantom.) sZemčdčlska Jednota Čehoslovenskč republiky«, hoče poglobiti in razširiti stike med posameznimi slovenskimi poljedelci. To se pa najboljše izvrši s tem, da se medsebojno spoznamo, zlasti pa da se spozna mladina. V ta namen je izvršila Zemčdčlska jednota vse predpriprave, da bi mogli naši kmetski fantje na Češko kot praktikanti. Najbolje bi bilo, da bi šli na Češko v mesecu marcu in ostali tam do oktobra ali novembra, ko bo dovršena žetev. Bili bi kakor člani kmetske rodovine in bi prejemali hrano, stanovanje in eventuelno tudi denarno podporo. Poleg dela na polju bi se udeleževali poučnih izletov na vzorna zadružna-poljedelska posestva in bi si tako izpopolnili svoje znanje. Namen bivanja na Češkem bi bil trojen: Naši fantje bi se seznanili z vzorno razvitim češkim kmetijstvom, »poznali bi češko kmetsko politično organizacijo, ki je enako vzorna in spoznali bi Češko ter videli tuji svet. Stro- Ske vožnje bi moral nositi vsak sam. Poživljamo kmetske fante, katerim je lasten razvoj pri srcu in katerim je to mogoče, da se poslužijo poziva Zemč-dčlske jednote Kdor misli to storiti, naj se priglasi pri vodstvu SKS v Ljubljani (Vinski sejem v Metliki.) Dne 4. februarja je bil v Metliki I. vinski sejem, ki ga je priredila pred kratkim osnovana »Vinarska in sadjarska zadruga«. Sejem je v vsakem oziru krasno uspel, tako v materielnem ko tudi v moralnem pogledu. Kupčij je bilo sklenjenih primeroma dosti če se upošteva, da ni bil dan ravno srečno izbran, ker so bili gostilničarji vsled pustnih prireditev zadržani, da bi se udeležili semnja. Razstavljenih je bilo nad 70 vrst vina, ki so reprezentirala okoli 3005 hI vina. Med vzorci je bilo dosti krasnih vrst ter se je vse čudilo, da ima metliški okraj tako dobra vina, in da se je kljub temu dosedaj tako malo vina odpro-dalo. Natančnejše strokovno poročilo o razstavljenih vinih priobčimo prihodnjič. Sejem je otvoril, predsednik zadruge g. P e z d i r c. Strokovno oceno vin je podal kmet. svetnik S k a i i c k y. Vlado ie zastopal šef kmetijskega oddelka, tov„ S a n c i n. Razstava vin je bila v čitalnici in sicer zelo okusno prirejena. Sejem Je bil dobro obiskan in vsi obiskovalci sejma zelo zadovoljni Metlic ani so goste zelo gostoljubno sprejeli kar je na vse najugodnejše vplivalo. — Popoldne se je vršila vinska preizkušnja, pri kateri priliki sta predavala tov. Skalicky in Sancin o zadružništvu. Sejem v Metliki je dokazal da ima Metlika izvrstno vino in da bo mogla potom zadruge konkurirati z vsemi domačimi vini, (Vrednost denarja.) Naš denar je zopet nekoliko padeL Ameriški dolar velja od 105.50 do 106.50 dinarjev, češka krona od 3.05 do 3.10, laška lira od 5.14 do 5.17, angleški funt od 508 do 515 in francoski frank od 6.65 do 6.75 dinarja, avstrijska krona 0.149, nemška marka 029 in madžarska krona 4.20 par.. (Zagrebikl trg.) Zagreb, dne 6. februarja, Postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo (v dinarjih); pšenica (76—77 kg) 44S—455, turščica žolta nova 225—250, žolta za marc-april 275—285, žolta umetno sušena 295— 305, rž (71—74 kg) 337.50—350, ječmen za pivovarne 337.50—362,50, za krmo 310-340, oves 287.50-302,50, fižol pisani 400-412.50, beli 375-400, moka »0« 712.50—737.50, »2« 687.5—712.5, »4« 662.50—687.50, za krmo 230—260, otrobi drobni 180-200, debeli 212.50—220. Tendenca mirna. Pomanjkanje gotovine. (Tržne cene v Gorici) Dne 1. februarja so bile na goriškem trgu sledeče cene: krompir 70 do 80 v. kg; fižol (navaden) 2.20 do 2.40, kok 2.60 do 3 lire kg; salata indivija 1.30 do 1.50; ru-deči radič 2.60 do 3.40; špinača 1.40 do 1.60 kg; jajce 50 do 60 centesimov kos; mleko 1.30 do 1.50 liter. (Cene blagu na tržaškem trgu.) Kava Rio 6, 5.55 lir, Rio 5, 5.65, Rio 2, 6.10, Santos 6.50 — Sladkor v kockah 2.43, kristal 2.16. Riž: Karolina 2.18, italijanski glace 2.08, Saignon 1.58, Bruck 1.45, Soje 4.78, Čokolada 6.65, Ameriška mast 6.«). (V Črmošnjicah pri Semiču) bodo semnji za blago in živino dne 24. februarja, 24. junija in dne 29. septembra. Semnja z dne 12. marca ln 9. septembra se ne vrše več. — Županstvo občine Čermošnjice. (Tvornlca čokolade) v Novem Sadu je pogorela. Škoda se ceni na 1,200.000 kron. (Praktikanti (vajenci) za drž. vinarsko ln sadjarsko šolo v Mariboru) se sprejmejo v najkrajšem času. Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena ljudska šola z dobrim uspehom, in telesna sposobnost. Prednost imajo sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti obiskujejo računski in Jezikovni pouk, drugače delajo praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Za to dobivajo stanovanje in hrano brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1923/24 kot redni učenci; v primeru ubožnosti imajo potem tudi prednost pri podelitvi brezplačnih mest v zavodu. Kot absolventi te dvoletne šole vživajo ugodnost po členu 8. za- kona o ustrojstvu vojske, 1.1 skrajšano vojaško službovanje (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Lastnoročno na celo polo pisane prošnje za sprejem praktikantov je poslati ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru najkasneje do 25. februarja 1923 s sledečimi prilogami: krstni list, domov-nico, zadnje šolsko izpričevalo in izpričevalo o nravnosti Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. (Tovarna za železniške vagone.) Železniško ministrstvo je dobavilo na račun reparacije popolno delavnico za popravljanje železniških vagonov. Ni nam še znano, kje se bo ta delavnica postavila. Kakor poročajo nekateri srbski listi, pride za to mesto Kraguje-vac v poštev. (Vinski trg v Italiji L 1922.) Vinska trgovina v Italiji je bila tudi 1. 1922 zelo otežkočena. Povojne razmere, brezposelnost, obubožanje srednjih stanov, slabe prometne razmere in visoki železniški tarifi niso le znižali konsuma, temveč so ovirali ves vinski trg. Zlasti se čuti to v slovenskemu delu Italije. Cene vinu so tekom minulega leta tako padle, da je bilo mogoče kupiti že gotovo in pretočeno vino cenejše kakor v jeseni mošt Decembra minulega leta je bila povprečna cena vinu od 200 do 220 lir za hI. Gostilničarji so le malo pokupili in večji vinski trgovci so bili glede kupčije zelo rezervirani. Spričo visoke carine in uvozne prepovedi jim ni kazalo sklepati večjih kupčil Tu trgovci kupujejo tudi raje vina v starih mejah Italije in tako ostane našim vinogradnikom na Vipavskem in na Krasu le še ožji domači trg, akoravno so baš ta Vina zelo prikladna za rezanje vin v mejah stare Italije. Južna Tirolska prodaja mnogo vina v staro Italijo, ker so cene nižje nego vipavskemu in kraškemu vinu. Ko se bodo cene izenačile, je pričakovati, da bodo tudi slovenski vinogradniki prodajali svoja vina v staro Italijo. V splošnem se je v Italiji l 1922 pridelalo manj vina nego prejšnje leto; vinsko letino se ceni na približno 25 milijonov hL (Kako Je treba gnojiti sadnemu drevju.) Drevo v gozdu se samo pognoji. Odpadlo listje in suhe veje, ki pokrivajo tla in preidejo polagoma v humus, tvorijo za gozdna drevesa najboljše naravno gnojilo. Drugače pa je s sadnim drevjem. Tu mora vešča in delavna roka kmeta-sadjarja nadomestiti zemlji one tvorine, katere izsrkavajo korenine. Polagoma postane zemlja pusta in nepognojeno sadno drevo rodi vsako leto manj. Če hočeš sadno drevo pravilno pognojiti, ne zadošča, da streseš samokolnico gnoja k deblu in ga pustiš tam ležati. Ta gnoj ob drevesnem deblu ne koristi ker nima staro drevo tik debla takih korenin, ki srkajo hrano iz zemlje. Gnojiti je treba tam, kjer se take korenine nahajajo. Poglej kadar dežuje: če ni hudega naliva, ostane zemlja ob deblu suha, a od roba drevesne krošnje, kaplja voda na zemljo in tako ti narava sama pokaže, kje je treba gnojiti Tu skopaj jarek, ki bodi 30 do 40 cm globok, 50 cm do 1 m širok ln v ta jarek stresi gnoja, kolikor ga je potrebno po velikosti (1—6 samokolnic, včasih pa še več). Potem zagrni gnoi! Če pustiš gnoj ležati, bodisi ob drevju ali tudi na njivi, se ta gnoj polagoma izvetri in izgubi svoje najboljše moči. Če si zvozil gnoi na njivo, je najbolje, da ga čim preje podorješ; Če pa tega iz kakršnegakoli vzroka ne moreš, posuj ga na debelo z zemljo. Zrak, dež, veter in druge prlrodne sile gnoju ne koristijo. (Kolibo mleka daje krava.) V naših krajih daje malokatera krava letno 3000 litrov, večina krav daje letno 1500 do 2000 litrov. Najbolj mlečne so nizozemske krave, ki dajejo letno povprečno 3500—4000 litrov. Včasih pa či-tamo o kravah, ki dajejo neprimerno več mleka, seveda so to le izjemni slučaji Tako n. pr. je dala v Nemčiji pred nekoliko leti neka krava v 351 dneh 10.656 kg mleka (1 1 mleka tehta 1.033 kg) in v Severni Ameriki se nahaja še danes krava, ki je dala v enem letu 12.414 kg mleka. Hlevski gnoi. Onoj spravljamo Iz hleva vsak dan aH pustimo, da se nabira skoz mesece. Prednost vsakdanjega spra- vljanja gnoja lz hleva na gnojišče leži v tem, da imamo čist hlev s čistim zrakom, ker je potrebno, če hočemo imet' čisto in dobro mleko. Pa tudi na zdravje živine to dobro upliva. Puščamo pa gnoj mesece v v hlevu, pridelamo več gnoja, ker moramo več nas tla ti, če hočemo imeti pod živino suho. Onoj se tako že v hlevu »udela« ali dozori. Moremo ga takoj zapeljati na njive in si s tem prihranimo časa, ker ga nam ni treba tlačiti in voziti na gnojišče in odtod šele na njivo. Nikakor ne mislim s tem zagovarjati zorenja gnoja v hlevu pod živino, ker glavno je in ostane živinoreja. Živina nam bo v snažnem, zračnem hlevu gotovo bolje uspevala, kakor v smrdljivem. Gnojišče naj ne bo na dvorišču pred hišo, ker razkrajanje gnoja povzroča smrad in okuži zrak in ker to tudi lepo nL Nahaja naj se zadaj za hlevom v senčnem kraju. Solnce in veter izsušita gnoj. Če gnojišča ni mogoče drugače obsenčiti, naj se obsenči s sadnimi drevesci. Unojilče ne sme prepuščati gnojnice v zemljo. Gnojno jamo torej napravimo nepropustno z ilovico, v katero uložimo kamenje, po možnosti pa še s cementom (betonom). Zabraniti moramo pritok deževnice, ki bi gnoj izpirala. Obdamo torej gnojno jamo od dveh strani z nizkim zidom. Na mestu, kjer vozimo gnoj v jamo in kjer ga vozimo ven, ostane seveda jama brez zidu. Ker iz zemlje izvlečemo z žetvo redilne snovi, ki jih rabi rastlina za uspevanje, nadomeščamo rastlinstvu potrebno hrano z gnojenjem. Imamo gnojila, ki nudijo rastlinam samo nekatere redilne snovi (umetna gnojila) in gnojila, ki nudijo rastlinstvu vse potrebne redilne snovi (naravna gnojila, hlevski gnoj). Hlevski gnoj vsebuje torej vse redilne snovi, potrebne rastlinstvu, četudi v nezadostni meri. On pa tudi izboljša fizična svojstva zemlje, na primer: rahlja gosto ilovnato zemljo, daje ji temnejšo barvo. Temna barva vzame več toplote na se, kakor svetla. Toploto pa rabi vsaka rastlina. Peščeno zemljo gnoj veže. Ker hlevski gnoj potrebujemo za naše njive in travnike, bodi naš cilj, ga čimveč pridelati in tudi čim boljšega J Kakovost gnoja je odvisna razun od krme, ki jo nudimo živali, od tega, kako ravuamo z gnojem ln s čim nastfljamo,. Najboljša stelja je ln ostane slama. Ali za enkrat smo še daleč od tega, da bi mogli slamo nastiljati, ker jo pokrmimo. Zatem slede kisle trave, trsje, šota (torf), Ivje, listje, mah, vres, žagovina itd. Na gnojišču moramo gnoj večkrat potlačiti, ker se sicer užge in izgubi s tem veliko na vrednosti. Posebno konjski gnoj se rad vname in tudi ovčji. Zadnji ima namreč premalo vlage in priporočljivo je, da ovčji gnoj v hlevu polivamo z vodo. Konjski gnoj se rad vname, ker konj ne prežvekuje. V konjskih odpadkih so precej veliki drobci krme. Ker so drobci razmeroma veliki, se ne zle-žejo. Ker se gnoj ne zleže, lahko pride v notranjost zrak in v zračnem gnoju živi gliva (neskončno malo bitje), ki povzroča okuženje. Razun . hlevskega gnoja in umetnih gnojil imajo tudi drugi odpadki gnojilno vrednost, segnito smetje, saje, pepel, pralna voda in voda, s katero smo umivali pod, apno, ki odpade pri beljenju sten Ud. Vse to torej spravimo aa bližnji vrt ali travnik. Kakor vsi vemo, ima tudi scalni-ca veliko gnojilno vrednost. Ne pustimo torej, da bi v hlevu pronicala v zemljo, temveč napravimo tla pod Živino nepropustna za vlago na naj-priprostejši način s tem, da hlev izravnamo z ilovico in uložimo vmes kamenje. Bolje je, če cementiramo tla in napravimo odvodne kanale, ki vodijo gnojnico do gnojnične jame. Niti kapljice gnojnice nam ne sme »ti v zgubo. Z gnojnico škropljenj travniki nam bodo izdatke, ki smo jih imeli ta gnojnično jamo, v nekaj letih povrnili. Glejmo lorej, da nam ne pojde gnojnica in gnoj v izgubo. Gnoj na gnojišču potlačimo. Ne puščajmo gnoja na kupce navoženega dalje časa, ča ga izsuši solnce in ne Izpere dež, temveč hitro ga raztrosimo in podorjimo. Na pašnikih razgrnimo živalske odpadke, ker nam itak ne preostaja gnoja za gnojitev pašnikov, kar bi se seveda tudi dobro izplačalo. Nabavljajmo umetna gnojila, kakor smo to delali pred svetovno vojno. Kakor nam živina samo tedaj uspeva, če jo primerno krmimo, tako je tudi z našimi polji in travniki. »Koroški Slovenec.« (Ivan MatičlS, Na krvavih poljanah.) Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega si o venskega planinskega pol k a, — Strani 270 in 25 izvirnih slik. Cena ve-zani knjigi 32 Din. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — V knjigi so popisani skoro vsi boji in vse trpljenje bivšega slovenskega planinskega polka (Lir 27) od prvega do zadnjega dni svetovne vojne. Iz Galicije, z Dober-dobske planote, z gorovja, s Tirol, od Hudega loga, Fajtjega hriba, s Sv. Ga* brijela, od Pjave in o polkovem upora in njega zakletvi «!nuTS!'i"Jii!f!!niiiniHiunniitn?imiiiimm!!inraumnin išinniinnintmimuiinmninRimrainiraHmimnnmmnnnn ObrtniSke vesti. (Zopet debela klerikalna laž.) »Domoljub« z dne 7. februarja poroča pod naslovom: »Iz Št. Vida nad Ljubljano«, ko so nedavno sklenili obrtniki, ki so združeni v Obrtnem društvu, da ne bodo več volili tov. Puclja in da se naj vsi obrtniki obračajo na poslanca Škulja. To je vse skupaj grda laž, Sklenilo se je le, da se zaenkrat z odločitvijo počaka, ni« ti govora pa ni bilo o^tem, da bi se priporočalo poslanca Škulja. Svetujemo vsem kričačem pri Obrtni Zve« zi, da puste obrtnike lepo pri miru* ker če niste po volitvah skrbeli za nas, tudi ni potrebno, da pred volitvami govorite o svoji ljubezni do obrtnikov. In še eno! Pustite laži na strani, govorite resnico in šele potem pridite pred nas. Zakaj mi hočemo ljudi resnice, ker samo ti bodo rešili obrtnika pred krivico. (Občni zbor Obrtnega društva za Zg. Šiško in okolico) ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 18. februarja ln ne dne 11. marca, kakor Je bilo brez naše krivde pomotoma jav-ljeno v našem listu. Občni zbor se vrši pri M. Kovačiču v Kosezah. (Zabavni večer priredi) Obrtno društvo za Žg. Šiško in okolico v nedeljo, dne 11. februarja. Obrtniki obiščite zabavni večer, da preživite par veselih ur v sredi stanovskih tovarišev. Podpisani FRANC PAVLIČ> posestnik v Buču štev. 3 v Tuhinfo, obžalujem, da sem nasedel KLERIKALNIM LAŽEM, katere sem Citai v »DOMOLJUBU" in da sem vsled tega krivično očital gosp. ministra Ivanu P n cel ju nepoštena dejanja, katere očitke preklicu jem in obžalujem ter se gospodu ministru zahvaljujem, da mi je odpustil Franc Peulič p Buču štro. 3. Pomočnika za drevesnico in trtnico išče kmetijska podružnica novomeška. Prfcdnost imajo absolventi kmet. šol ah' strokovnih tečajev. Plača po dogovoru Prošnje sprejema do 20. t. m. podružnica Slov. kmet. družbe v Novem mestu (Grm.) Hryžiia »ILIRIJA" Ljubljana, Kralja Peira trg it 8 telefon it. 220. Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrstnega lesa. I 3am$W les «? u x ^ ^ cd 10 cm debeline na temnit) koncu in cd 3 m delžine naprej Kapi 1*50^0 mncžinc franke uagoo kranjski postaj: šentjanški premogovnik,