Svefa raarfefa Kortei&ffa. Spominski dan 22. februar. V cvetu mladosti, izredno lepa pride jMarjeta v službo k bogatemu, neoženje nemu plemenitašu. Njena cvetoča letiotSL, Zdi*užena z veTiko nečimernostjč fi je kftialu v globok padec. Zaplete se v grešna razmerje s svojim strastnim in brezvestnim gospodarjem. Devet lct je živela brez vsake misli na poboljšanje v tem razmerju v veliko pohujšaAJe vsega mesteca in okolice. Je v (em času božja milost velikčkrat trkala prav glasno na srce tako strašno zašle ovce, a strast in udobno življcnjc, ki si ga jc alužila s svojim grehom, sta jtaprla njene oČi, da niso videle grešno- ,8-i-tega ravnanja, in sta zakrknila njeno srce, da je bilo trdo in nedovzetno za božje klicanje. Nazadnje pa je udaril Bog sam v to življenje kakor z bliskom in gromom in mu je napravil konec. Njen gospodtir jc odšel na da_j§e potovanje in Marjeta je že nestrpno čakala njegove vrnitve. A namesto njega pribeži nekega dne. domov samo njegov psiček, žalostno cvili in laja, jo vleče za obleko kakor bi hotel reči: »Pojdi z menojl« Nič dobrega sluteč, se odpravi Margareta s psičkom; ta jo je peljal v nek gozd k kupu, ki je bil pokrit s stelja, ki jo je začel razrkofravati. Marjeta odstrani steljo iiv ttt*ecl nj©1 leži tovsriš njfinega grešnega..?.ivj-i"enja ves razmesarjen, oblit s krvjp, r.om.kpd že nekoliko nagnit. Ko ga vi<,U ?¦, vVjeta tak^ga pred seboj, ji šine šl.ori'glavo Hliaeh »Kie je dnša nesrcčneža? Kaj če je stopila v večnost po takenn življenju nepripravljeila? In jaž sem tega sokriva! Govje mi, gorjc mi!« A porodi se je v duši tudi liden sklep, da hoče zapustiti svojo lahkomišljenost in začeti novo življenje. Takoj je zažela ta svoj sklep izvrševati. Brez vsega odlašanja je zapustila hišo in kraj svoje zapravljene mladosti in se je vrnila v domačo hišo. A trdosrčna mačeha ji pokaže vrata, Češ, taka izgubljena in propadla oseba nima prostora v njeni pošteni hiši. In zopet se ji je približal izkušnjavec, ki je govoril: »Glej, zavržena si! Pa ali še nisi vedno mlada in lepa? Pojdi, služi si s svo jo mladostjo in lepoto udobno, prijetno življenje!« Marjeta pa je ostala zvesta svojemu sklepu. Od svojih domačih zavržena je šla s svojim nezakonskim otrokom v bližnje mesto Kortona, kjer jc opravila skesano dolgo spoved, nato pa začela spokorno življenje. Njena lepota, na katero je bila nekoč tako ponosna in ki je bila kriva njenega zgrešenega življenja, ji je bila sedaj tako napoti, da jo jc uničevala, kolikor ji je le bilo dovoljeno. Z ostrim postom, z bičanjem in z drugimi spokornimi va jami je krotila svoje telo, Boga pa neprenehoma prosila odpuščanja in usmi ljenja. In Bog je skesano spokornico ta ko obiskoval s svojimi milostmi, kakOT" niti ne svetnice, ki šo ostale nedolžne in neomadeževane. Irnela je dar prerokovanja in spoznavanja src, dar, da je spreobračala grešriike, ozdravljala bolnike, da je imela prikazni Materc božje in aiigela varuha. Na k&ncu svojega živ.jcnja jc imela pretrpeti še grozne telesne muke, ki jih je pa vse junaško premagala, kakor tudi razne skušnjavc hudega duha. 23 let je živela v tej spokornosti in je umrla 22. februarja 1. 1297 po Kr. ' i^ Marjeto KortonfcKo je predramil iz njenega lahkomišljenega življcnja pogled na že gnijočega, razmesarjenega zapeljivca. Danes je takega življenja, v katerem je živela Marjeta, veliko. Kar pa je najžalostnejše in najhujše je to, da že toliko Ijudi razjeda pogubno miSIjenje: »Kaj je pa na tem življenju hudega, zakaj ne bi bilo davoljeno?« — A treba jc napraviti le nekaj pogledov, pa človek mora videti, kako tako življenje ni nič Iradega, kako je dovoljeno. Sedaj v postnem žasu nam kaže Cerkev trpeSega Sina božjega, vsega razbičanega, krvavegar opljuvanega, na križ razpetega, v groznih mukah umirajoCega. In sv. pismo tako jasno govori: »Bil je ranjen zavoljo naših grehov in raztepen radi našilr httdobij.« Ko M le hotel človek pogledati z vso resnostjo trpečega božjega Sina, kako bi mogel govoriti: »naj je ha takem življenju hudega?«! Drugo postno nedeljo nam kaže Cerkev spremenjenega na gori Tabor. Kristus v snežnobeli obleki s kakor solnce svetlim obrazom je podoba, ki kaže, za kako lepoto je odloCena tudi vsaka kri8tjanova duša. A kako je duša, kl naj bi se svetila v tej krasoti, po lahkomis ljenem življenju oblatena, oskrvmjena, ranjena, polna najgrše gnilobe. In ŽiVfjenje, ki dušo tako oskruni in upf<>pa-» sti, bi ne bilo nič slabeg^a?! Seveda je danes že veliko ljudi, ki jim je trpeči Sin božji, ki jim je oskrunjona človeška duša deveta briga. Tem pa bJ pokazal nekaj drtigega. Pokazal bi jiffi številne sobe po bčtnišftfcah, peljaT b* jih v umobolnice, pdkazal bi jim vse, gorje, ki je v teh proštorih, pokazal bi jim vse one, ki so radi lahkomišljeneg^ življenja le še žalostne razvaline, ki radi tega življenja gnijejo ift fazpadaja pri živem telesu. TI prižoff kažfejč, kft* ko je »človeku Vse dovoljeii««. In pokazal bi jin4 raznlesarjene družine današnjih dni, družine, ki jim seka vedno hujše rane današnje lahkčmišljeno življenje. Ta grozni ratfijei-ei., te nesrečne družiiie' dana§njih dfii g"ovorijo, kako je »gloteku vse dovoljeno«. Ne, življenje kaže korak za korakom: Vse, kar je proti velji božji, rodi nee-režo. Zato ne more^^iti vse dovoljeno.« Papeževa zlata maša. Ker obhaja letos sv. Oče Pij XI. svojo žlato ma§6, se je sedma obl^tniOS ftjegovega kronanja papežem v torek, OAe 12. ffebruarja, pO vsfem svetu praznovala z velikimi cerk-; venimi slovesnostmi. Po vsej naši državi se je ta jubilej slovesno obhajal pretečeno nedeljo, dne 17. februarja. Katoličani slavijo žlatč* maSo svojega najvišjega pčglavarja §e s prav posebnina veseljeni, ker je prišlo te dni do sporazuma med apostolsko Stolico in italijan* sko vlado in se je papeštvo oprostila nevrednega položaja, V k&terem je bild od leta 1870. Delo za krščansH fisk. Velika skrh vseh papežev zadnjega časa, tako tudi sedanjega, je krSčanski tisk, ker je ta1 velik moderen apostol za KristusovO stvar. Posebno vneto so delovali za kr-< ^čanski tisk v pretei.enem letu v Ber>< giji. Udeleževala so se tega dela predvsem mladinska društva, veliko so storili delavci in pa žene. Takega dela j4 tudi pri nas še veliko treba! Rusija v boju zoper Boga. Sedanjl vlastodržci na Ruskem delajo na vse kriplje, da bi iz duŠ ruskega naroda. «¦- brisali vsako sled o Bogu. I.ansko lota bo podvz; " -• tn namen najrazlifr.ejše bcnrake. ... ..iarca je izšlo naročilo, da o<> sme uobeUen katoliški Uuho yc.}k Gbčevati s papež^m drugaee kakor le preko sovjetBk« vlade. Tudi js vlada za titevala., <ia morajo duhovniki odreči pokorščino svojim škofom in da ue bodo podučevali v-erouka mladik Jjudi, ki še niso izpolnili 16. l«ta. Kateri duhovnik se ni liotel k terau Ka^zati, je bil poslan v pregnanstvo na grozon otok Solovec. ---fine 8. aprila je pnoglasila »Pravda«, glasilo vladn-e stranke, kot najvišjo strai-karsko dolžnost boj proti vsaki v«ri. -**Kot pripravo za Veliko noč so se povsod vršila brezbožna predavanja, protivereke igrc, najgrši Bapadi na osebo Kristusovo. Posebno so tokrat b_v«i_božBi agitatorji lovili otr.oke, katerih stariši so vertii. — Junija je izšla določba, ki prepoveduje službo božjo in cerkvene obrede v tovarnah, delavnicah in drugih napravah. S tem so hoteli preprečiti, da bi duhovniki obiskovali bolnike in jim delili zakramenle. Tudi je prepovedal ta odlok vsem verskim družbam, da bi smeli snovati društva, zbirati mladino. Nato so ustapovili še protiversko vseučilišče v Moskvi in pridobili zanj 600 dijakov in dijakinj. Za Božič pa so prepovedali poštavljanje božičnih dreves in drugih sve fianosti, ki bi spominjale na krščanstvo. Pa vse to brezumno divjanje ne koristi h.č. Ima le malo uspeha, veliko veŁ ljudi pa se zopet oklepa vere, ker spoznavajo, da so bili ogoljufani in da je živjjenje človeške duše le Bog. Usodna ztnota. Danes nekateri ne poSnajo nujnejšega posla kakor odpraviti Krisiusova načela iz zakona in iz raztaerja med obema spoloma. Proglašajo V tem pziru »prostost, ki se ji ni treba pzirati na nikogar« in pa najgršo razt>rzdanost. Kažejo se pa tudi posledice tega razdiralnega dela. To so tako pogoste ločitve zakonov z vsemi svojimi usodi.imi -pGsledicaimi. To i",a ni edino. Druga nesreča so bolezni, ki jih je Stravnik postavil kot naravno kazen za j_ečis+ost. Tako so dunajski zdravniki ugotovili, da boleha več kot 20% vseh dunajskih prebivalcev na tefc boleznih, da postaja število tistih deklet, ki so zastrupljene in nesposobne za zakon, vsak naesec večje. Tako ljudje brez Kristusovih naukov morijo svoje duše, a ugonabljajo tudi svoje telesno zdravje.