NinaSodja1,DanicaRotarPavlič2
Obrav na va bol ni ka z vr to gla vi co v dru žin ski
me di ci ni – si ste ma tič ni pre gled li te ra tu re
VertigoPatientTreatmentinFamilyMedicine –SystematicLiterature
Review
IZvLEČEK
KLJUČNEBESEDE:vrtoglavica,omotica,družinskamedicina,družinskizdravnik
IZHODIŠČA. Vr to gla vi ca je zelo po gost simp tom pri bol ni kih v dru žin ski me di ci ni. Dru -
žin ski zdrav nik s po moč jo anam ne ze in kli nič ne ga pre gle da do lo či ali gre za pe ri fer ni
ali cen tral ni tip vr to gla vi ce. Ve či no bol ni kov dru žin ski zdrav nik obrav na va sa mo stoj no.
Re po zi cij ski ma ne vri za zdrav lje nje be nig ne pa rok siz mal ne po lo žaj ne vr to gla vi ce so var -
ni in učin ko vi ti, a jih dru žin ski zdrav ni ki red ko upo rab lja jo. METODE. Si ste ma tič ni pregled
li te ra tu re s pomočjo splet nih baz po dat kov Pub Med in Coc hra ne. V skla du z vklju či tve -
ni mi in iz klju či tve ni mi merili smo iz bra li pet član kov in jih kva li ta tiv no ana li zi ra li.
REZULTATI. Simp tom vr to gla vi ce ni sta ti stič no zna čil no po ve zan z ome ji tva mi v vsa -
kod nev nem živ lje nju, de pre si jo ali zmanj ša no ka ko vost jo živ lje nja. Iz va ja nje ve sti bu lar -
ne re ha bi li ta ci je bis tve no pri po mo re k iz bolj ša nju te žav z vr to gla vi co. Naj več ja ome ji tev
za dru žin ske zdrav ni ke pri obrav na vi bol ni kov z be nig no pa rok siz mal no po lo žaj no vr to -
gla vi co je ne poz na va nje iz ved be re po zi cij skih ma ne vrov. ZAKLJUČKI. Obrav na va ne ka -
te rih ob lik vr to gla vi ce je v dru žin ski me di ci ni lah ko ena ko us pe šna kot na se kun dar nem
ni vo ju, po treb na pa bodo izo bra že va nja, us mer je na v iz va ja nje po stop kov zdrav lje nja. 
aBSTRaCT
KEYWORDS:vertigo,dizziness,familymedicine,familymedicinedoctor
BACKGROUNDS. Ver ti go is a very com mon symptom in fa mily me di ci ne. Doc tors de -
ter mi ne the type of ver ti go – pe rip he ral or cen tral – by using cli ni cal in ter views and tests.
Most pa tients are trea ted only by the fa mily me di ci ne doc tor. The re po si tion ma no eu -
vres for the treat ment of be nign pa roxy smal po si tio nal ver ti go are known to be safe and
ef fi cient, but are ra rely used by fa mily me di ci ne doc tors. METHODS. Syste ma tic li te ra -
tu re re view was con duc ted throug h a key words search in the Pub Med and Coc hra ne data -
ba ses. Through inc lu sion and exc lu sion cri te ria, we iden ti fied five re search pa pers and
per for med a qua li ta ti ve analy sis. RESULTS. The re was no sta ti sti cal sig ni fi can ce in the
cor re la tions bet ween ver ti go and life qua lity in di ca tors, such as han di cap and de pres -
sion. Ve sti bu lar re ha bi li ta tion sig ni fi cantly im pro ves the con di tion and helps main tain
1 NinaSodja,dr.med.,ZdravstvenidomLogatec,Notranjskacesta2,1370Logatec;nina.sodja@gmail.com
2 Prim. izr. prof. dr.DanicaRotarPavlič,dr.med.,Galenia,ambulantnadiagnostikainzdravljenje,d. o. o.,Novapot5,
1351Brezovica;Katedrazadružinskomedicino,Medicinskafakulteta,Univerzav Ljubljani,Poljanskinasip58,1000
Ljubljana
203MedRazgl.2019;58(2):203–10 • Raziskovalni članek
co (6). V akut ni fazi bo lez ni bol ni ka zdra -
vi mo simp to mat sko z an tie me ti ki, be ta -
histi nom in po čit kom. Pri BPPV lah ko
bolniko ve te ža ve re ši mo z re po zi cij ski mi
ma ne vri, kot so Ep le yev ma ne ver, re pozi -
ci ja po Se mon tu in Lam per tov ma ne ver,
prav tako sve tu je mo Brandt-Da rof fo ve
vaje (7). Če prav je iz va ja nje Ep le ye ve ga
ma ne vra var no in učin ko vi to, ra zi ska ve
ka že jo, da ga dru žin ski in ur gent ni zdrav -
ni ki le redko upo rab lja jo pri obrav na vi bol -
ni ka z BPPV (8, 9).
Na men pris pev ka je opre de li ti zna čil -
no sti bol ni kov z vr to gla vi co ter dvo me in
te ža ve, s ka te ri mi se sre ču je jo dru žin ski
zdrav ni ki pri obrav na vi bol ni ka z vr to gla -
vi co. Cilj član ka je na re di ti si ste ma tič ni pre -
gled ra zi skav, ob jav lje nih v zad njih de se tih
le tih, na temo obrav na ve bol ni ka z vr to gla -
vi co v am bu lan ti dru žin ske me di ci ne.
METODE
Si ste ma tič no smo pre gle da li li te ra tu ro
o obrav na vi bol ni kov z vr to gla vi co v am -
bu lan ti dru žin ske me di ci ne.
viri po dat kov
Is ka nje ra zi skav, po ve za nih z vr to gla vi co,
smo iz ved li 26.3. 2018 pre ko baze po dat kov
Pub Med. Opra vi li smo is ka nje z zah te vo:
(»ver ti go« [M e SH Terms] OR »ver ti go« [A -
ll Fields]) AND ((»fa mily prac ti ce« [M e SH
Terms] OR (»fa mily« [A ll Fields] AND »prac -
ti ce« [A ll Fields]) OR »fa mily prac ti ce« [A -
ll Fields] OR (»fa mily« [A ll Fields] AND
»me di ci ne« [A ll Fields]) OR »fa mily me di -
ci ne« [A ll Fields]) OR (»ge ne ral prac ti ce«
[MeSH Terms] OR (»ge ne ral« [A ll Fields]
AND »prac ti ce« [A ll Fields]) OR »ge ne ral
prac ti ce« [A ll Fields])) (10).
204 NinaSodja,DanicaRotarPavlič Obrav na va bol ni ka z vr to gla vi co v dru žin ski me di ci ni …
IZHODIšČa
Omo ti ca in vr to gla vi ca sta zelo po go sta
simp to ma z let no pre va len co 22,9 % in in -
ci den co pr ve ga po ja va simp to ma 3,1 % (1).
V me di ci ni je vr to gla vi ca izraz za do lo če -
ni simp tom, ki opi su je laž ni ob ču tek vr te -
nja ali ro ta ci je kljub od sot no sti de jan ske ga
gi ba nja. Je del sku pi ne simp to mov omo ti -
ce, ki jih bol ni ki pri po da ja nju anam ne ze po -
go sto med se boj no za me nju je jo (2). Po leg
vr to gla vi ce v sku pi no simp to mov omo ti ce
spa da ta še pre sin ko pa in ob ču tek ne rav no -
tež ja ter ne sta bil no sti pri hoji (2, 3).
Vzro ke na stan ka vr to gla vi ce de li mo na
pe ri fer ne in cen tral ne, lo če va nje med nji -
mi pa je izred ne ga po me na za na dalj njo
obrav na vo bol ni ka (4). Pe ri fer no vr to gla vico
lah ko pov zro či jo Me nie ro va bo le zen, la -
birin ti tis ali ve sti bu lar ni ne vri tis, naj po -
gosteje pa gre za be nig no pa rok siz mal no
po lo žaj no vr to gla vi co (BPPV) (2). Cen tral -
ni vzro ki vr to gla vi ce so red kej ši, a v ne ka -
te rih pri me rih smrt ni, zato bol nik po tre bu je
na po ti tev na spe cia li stič no ne vro loš ko obrav -
na vo (4). Med cen tral ne vzro ke vr to gla vice
spa da jo mož gan ska kap in pre hod ni is he -
mič ni na pad (angl. tran sient isc he mic at tack,
TIA), mul ti pla skle ro za, mi gre na in tu mor -
ji v ce re be lo pon ti nem kotu (2).
Pri obrav na vi bol ni ka z vr to gla vi co
in oce ni tipa vr to gla vi ce si po leg na tanč ne
anam ne ze po ma ga mo s kli nič ni mi te sti. Ob
splo šnem in ne vro loš kem pre gle du natanč -
no oce ni mo ni stag mus, oče sno mo to ri ko,
spo sob nost glad ke ga sle de nja, te ste rav -
notež ja ter t. i. head sha king test) in hea d im -
pul se test) (5).
Dru žin ski zdrav nik je za ve či no prvi
in po go sto tudi edi ni spe cia list, s ka te rim
se bol nik pos ve tu je o te ža vah z vr to gla vi -
symptoms un der con trol. The big gest chal len ge for fa mily me di ci ne doc tors is to ob tain
suf fi cient know led ge in or der to per form re po si tion ma no eu vres. CONCLUSIONS. Ver -
ti go treat ment could be as ef fi cient in pri mary care as it already is on the se con dary le vel.
Furt her edu ca tion is nee ded on how to per form treat ment pro ce du res.
27. 3. 2018 smo iz ved li še is ka nje pre -
ko baze po dat kov Coc hra ne z is kal nim ni -
zom »ver ti go, fa mily me di ci ne« in »ver ti go,
ge ne ral prac ti ce« (11). 
Me to de iz bo ra član kov
Pri iz bi ri us trez nih član kov smo upo ra bi li
sto penj ska me ri la. Re zul ta te is ka nja smo
v pr vem ko ra ku skr či li z upo ra bo fil trov.
Upo rab lje na fil tra sta bila ob ja va v zad njih
de se tih le tih in an gleš ki je zik. Iz bra ne član -
ke smo nato si ste ma tič no pre gle da li. Pri
tem smo upo ra bi li naslednje vključitveno
merilo: ori gi nal na ra zi ska va, ki je obrav -
nava la dru žin ske zdrav ni ke in bol ni ke
z vrtogla vi co. Izključitveno merilo je bila
obravna va otrok in obrav na va bol ni kov z vr -
to gla vi co v bol ni šnič nem oko lju. Iz klju či li
smo si ste ma tič ne pre gled ne član ke, pred sta -
vi tve kli nič nih pri me rov, pro to ko le ra zi skav,
ko lum ne in mne nja oz. ko men tarje. Z opi sa -
nim si ste ma tič nim pre gle dom smo iz bra li pet
član kov, ki so us tre za li vsem me rilom (12–16).
ana li za iz bra nih do ku men tov
Za ra zi ska ve, ki smo jih po iz bir nem po stop -
ku že le li vklju či ti v si ste ma tič ni pre gled li -
te ra tu re, smo pri do bi li do ku ment s ce lot -
nim be se di lom član ka in iz ved li kva li ta tiv no
ana li zo. Po nov no smo oce ni li uje ma nje
z vklju či tve ni mi in iz klju či tve ni mi merili.
Član ke smo opre de li li gle de na ra zi sko val no
za sno vo ter na pra vi li pre gled ra zi sko va nih
vzor cev, ci ljev in re zul ta tov ra zi skav. Za ra di
majh ne ga šte vi la vklju če nih ra zi skav se za nji -
ho vo med se boj no pri mer ja nje po fak tor ju
vpli va (angl. im pact fac tor) ni smo od lo či li.
REZULTaTI
Po tek iz bi re do ku men tov
Tri iz ve de na is ka nja pre ko splet ne baze po -
dat kov Pub Med in Coc hra ne so v pr vem
krogu (brez upo šte va nja fil trov is ka nja)
pri ved la do 374 vi rov li te ra tu re. Po iz vedbi
iz bir ne ga po stop ka, pri ka te rem smo upo -
šte va li izključitvena in vključitvena merila,
nam je za ana li zo pol ne ga be se di la os ta lo
205MedRazgl.2019;58(2):
28 član kov, in si cer 27 iz iz ve de ne ga is ka -
nja v splet ni bazi po dat kov Pub Med in en
čla nek iz splet ne baze Coc hra ne (10, 11). Dva
iz med član kov ni sta ime la do stop nega ce -
lot ne ga be se di la, iz med os ta lih pa smo iz -
bra li pet član kov, ki so us tre za li vsem
merilom. Po sto pek iz bo ra član kov je pred -
stav ljen na sli ki 1. 
Pub Med
291 virov
Cochrane
83 virov
11110
88
27 1
–10–61
–22
–23
–181 –72
članek
objavljen pred več
kot desetimi
leti
članek ni
v angleščini
članek
izločen na podlagi
povzetka
ustrezni
viri
5
članek
po pregledu celotnega
besedila ni ustrezal
vključitvenim
in izklučitvenim
kriterijem
Sli ka 1.Prikazpostopkaizbiredokumentovza vklju-
čitevv sistematičnipregledliterature.
Opis glav nih zna čil no sti ra zi skav
Ta be la 1 pri ka zu je zna čil no sti iz bra nih član -
kov za si ste ma tič ni pre gled li te ra tu re. Član -
ki so v pre gled ni ci raz po re je ni gle de na leto
ob ja ve. Pri ra zi ska vah, pri ka te rih ob dob je
206 NinaSodja,DanicaRotarPavlič Obrav na va bol ni ka z vr to gla vi co v dru žin ski me di ci ni …
Ta
 be
 la
 1
.G
la
vn
e
zn
ač
iln
os
ti
ra
zi
sk
av
,v
kl
ju
če
ni
h
v 
si
st
em
at
ič
ni
p
re
gl
ed
li
te
ra
tu
re
o
 o
br
av
na
vi
b
ol
ni
ka
z
 v
rt
og
la
vi
co
v
 d
ru
ži
ns
ki
m
ed
ic
in
i(
12
–1
6)
.
A
v t
or
, l
et
o 
ob
 ja
 ve
Sc
ze
pa
ne
k
in
s
od
el
av
ci
,2
01
1
Ya
rd
le
y
in
s
od
el
av
ci
,2
01
2
W
oj
tc
za
k
in
s
od
el
av
ci
,2
01
7
va
n
V
ug
t
in
s
od
el
av
ci
,2
01
7
St
ep
ha
n
in
s
od
el
av
ci
,2
01
8
D
r ž
a v
a,
 o
b d
ob
 je
N
em
či
ja
A
ng
lij
a,
o
kt
ob
er
2
00
8–
Po
ljs
ka
,j
ul
ij–
se
pt
em
be
r2
01
0
N
iz
oz
em
sk
a,
o
kt
ob
er
–
N
em
či
ja
op
a z
o v
a n
ja
ja
nu
ar
2
01
1
no
ve
m
be
r2
01
2
Z
a s
no
 va
 
pr
os
pe
kt
iv
na
o
pa
zo
va
ln
a
in
te
rv
en
ci
js
ka
ra
zi
sk
av
a
ep
id
em
io
lo
šk
a
ra
zi
sk
av
a
pr
es
eč
na
ra
zi
sk
av
a
kv
al
it
at
iv
na
ra
zi
sk
av
a
ra
 zi
 sk
a v
e
ra
zi
sk
av
a
V
zo
 re
c
66
u
de
le
že
nc
ev

35
a
m
bu
la
nt
d
ru
ži
ns
ke
4.
79
9
pr
eb
iv
al
ce
v
dr
už
in
sk
iz
dr
av
ni
ki
,
12
d
ru
ži
ns
ki
h
zd
ra
vn
ik
ov
v 
21
a
m
bu
la
nt
ah

m
ed
ic
in
e,
3
37
b
ol
ni
ko
v,

ob
m
oč
ja
B
yt
ow
1.
16
9
po
va
bl
je
ni
h,
dr
už
in
sk
e
m
ed
ic
in
e
st
ar
ej
ši
h
od
1
8
le
t,
s
 k
ro
ni
čn
o
42
6
od
zi
vo
v
(3
6,
4
%
)
ve
st
ib
ul
ar
no
v
rt
og
la
vi
co
,
ki
jo
p
os
la
bš
a
gi
ba
nj
e
gl
av
e
Ci
lj
•
sp
re
m
lja
nj
e
si
m
pt
om
ov
,
•
do
lo
či
ti
k
lin
ič
no
in
s
tr
oš
ko
vn
o
•
do
lo
či
ti
p
re
va
le
nc
o
in

•
oc
en
it
i,
ka
ko
p
og
os
to

•
ug
ot
ov
it
i,
ka
kš
ni
s
o
iz
zi
vi
su
bj
ek
ti
vn
ih
o
m
ej
it
ev
in
uč
in
ko
vi
to
st
v
es
ti
bu
la
rn
e
in
ci
de
nc
o
vr
to
gl
av
ic
e
dr
už
in
sk
iz
dr
av
ni
ki
iz
va
ja
jo
in
o
vi
re
z
a
dr
už
in
sk
e
po
tr
eb
s
ta
re
jš
ih
b
ol
ni
ko
v
re
ha
bi
lit
ac
ije
s
 p
om
oč
jo
v 
sp
lo
šn
ip
op
ul
ac
iji
re
po
zi
ci
js
ke
m
an
ev
re
in
zd
ra
vn
ik
e
pr
io
br
av
na
vi
(>
65
le
t)
z
 v
rt
og
la
vi
co
pr
iro
čn
ik
a
in
t
el
ef
on
sk
o
v 
ob
m
oč
ju
B
yt
ow
ve
st
ib
ul
ar
no
re
ha
bi
lit
ac
ijo
bo
ln
ik
ov
z
 v
rt
og
la
vi
co
•
do
lo
či
ti
n
ap
ov
ed
ne
d
ej
av
ni
ke
po
dp
or
o
te
rs
 p
om
oč
jo
na
P
ol
js
ke
m
•
op
re
de
lit
iv
zr
ok
e
za
za
k
ro
ni
čn
o
vr
to
gl
av
ic
o
pr
iro
čn
ik
a
br
ez
t
el
ef
on
sk
e
•
op
is
at
ik
lin
ič
ne

ne
iz
va
ja
nj
e
om
en
je
ni
h
•
an
al
iz
a
pr
im
ar
ni
h
di
ag
no
z
po
dp
or
e
v 
pr
im
er
ja
vi
zn
ač
iln
os
ti
po
st
op
ko
v
dr
už
in
sk
ih
z
dr
av
ni
ko
v,
n
jih
ov
e
z 
ru
ti
ns
ko
o
br
av
na
vo

na
po
ti
tv
e
in
p
on
ov
ni
pr
eg
le
d
na
p
rim
ar
ne
m
n
iv
oj
u
di
ag
no
z
če
z
še
st
m
es
ec
ev

R
e z
ul
 ta
 ti
•
om
ej
it
ve
z
ar
ad
iv
rt
og
la
vi
ce
,
•
po
1
2
te
dn
ih
v
 s
ku
pi
ni
•
pr
ev
al
en
ca
v
rt
og
la
vi
ce
•
pr
ib
liž
no
p
ol
ov
ic
a
dr
už
in
sk
ih
•
na
jv
eč
ji
iz
zi
v
je
d
ia
gn
os
ti
ka
,
de
pr
es
ija
in
k
ak
ov
os
t
s 
pr
iro
čn
ik
om
in
t
el
ef
on
sk
o
v 
ra
zi
sk
ov
an
em
o
bm
oč
ju
zd
ra
vn
ik
ov
iz
va
ja
re
po
zi
ci
js
ke
za
ra
zv
oj
s
m
er
ni
c
je
t
re
ba
ži
vl
je
nj
a
ni
so
b
ili
s
ta
ti
st
ič
no
po
dp
or
o
ni
b
ilo
s
ta
ti
st
ič
no
je
1
6,
4
%
.
m
an
ev
re
in
le
s
la
bi
h
7
%
v 
pr
oc
es
n
jih
ov
eg
a
na
st
aj
an
ja
zn
ač
iln
o
po
ve
za
ni
po
m
em
bn
ih
ra
zl
ik
g
le
de
•
po
go
st
ej
e
se
p
oj
av
lja
p
ri
ve
st
ib
ul
ar
no
re
ha
bi
lit
ac
ijo
vk
lju
či
ti
d
ru
ži
ns
ke
z
dr
av
ni
ke
z 
vr
to
gl
av
ic
o
in
s
e
v 
ob
do
bj
u
na
ru
ti
ns
ko
o
sk
rb
o
(p
=
0,
06
4)
kr
on
ič
ni
h
bo
ln
ik
ih
,s
ta
re
jš
ih
•
na
jp
om
em
bn
ej
ši
ra
zl
og
z
a
•
sm
er
ni
ce
n
aj
b
od
o
ja
sn
e
in
op
az
ov
an
ja
n
is
o
po
sl
ab
ša
li
•
po
e
ne
m
le
tu
s
ta
o
be

in
ž
en
sk
ah
ne
iz
va
ja
nj
e
po
st
op
ko
v
pr
ep
ro
st
e
za
u
po
ra
bo
p
ri
de
lu

•
na
n
ad
al
jn
jo
o
br
av
na
vo
in
te
rv
en
ci
js
ki
s
ku
pi
ni
p
or
oč
al
i
je
n
ez
na
nj
e
na
p
rim
ar
ne
m
n
iv
oj
u
je
b
ilo
n
ap
ot
en
ih
4
7,
8
%
o 
zn
at
ne
m
iz
bo
ljš
an
ju
g
le
de
bo
ln
ik
ov
na
s
ku
pi
no
z
 ru
ti
ns
ko
o
sk
rb
o
(p
rir
oč
ni
k
in
t
el
ef
on
sk
a
po
dp
or
a
p
=
0,
01
4,
s
am
o
pr
iro
čn
ik
p
=
0,
01
0)
.
•
ob
e
in
te
rv
en
ci
ji
st
a
bi
li
st
ro
šk
ov
no
v
is
ok
o
uč
in
ko
vi
ti
207MedRazgl.2019;58(2):
opa zo va nja v član ku ni bilo na tanč no opre -
de lje no, na va ja mo le dr ža vo, kjer se je razi -
ska va iz va ja la.
Re zul ta ti ana li ze vse bi ne
do ku men tov
Med iz bra ni mi ra zi ska va mi so bile šti ri za -
sno va ne kvan ti ta tiv no in ena kva li ta tiv no.
Vse kvan ti ta tiv ne ra zi ska ve so za zbi ra nje
po dat kov upo ra bi le vpra šal ni ke, v eni ra zi -
ska vi je bil vpra šal nik opa zo va nim ose bam
po sre do van pre ko in ter ne ta (12). Scza pa nek
in so de lav ci so po leg vpra šal ni ka iz ved li
tudi zbi ra nje po dat kov s po moč jo in terv ju -
ja (15). Step han in so de lav ci so za pri do bi -
tev po dat kov upo ra bi li pol struk tu ri ra ne
in terv ju je, ki so po te ka li v am bu lan tah ali
pre ko te le fo na (16).
Tri ra zi ska ve so opa zo va le bol ni ke z vr -
to gla vi co. Pri tem je Scza pan ko in so de lavce
za ni ma lo sle de nje bol ni kom v ob dob ju ene -
ga leta, Yard ley in so de lav ci pa so sprem -
lja li iz va ja nje ve sti bu lar ne re ha bi li ta ci je in
stroš kov no učin ko vi tost in ter ven ci je. Wojtc -
zak in so de lav ci so se osre do to či li na epi -
de mio lo gi jo vr to gla vi ce (12–14).
Dve ra zi ska vi sta opa zo va li dru žin ske
zdrav ni ke. Pri obeh so se ra zi sko val ci osre -
do to či li na od kri va nje di lem in ome ji tev,
s ka te ri mi se dru žin ski zdrav ni ki sre ču jejo
pri obrav na vi bol ni kov z vr to gla vi co (15, 16).
RaZPRava
Raz pra va o re zul ta tih
si ste ma tič ne ga pre gle da
li te ra tu re
S si ste ma tič nim pre gle dom li te ra tu re smo
iz bra li pet iz vir nih ra zi sko val nih član kov,
ki so us tre za li vsem vklju či tve nim merilom
(12–16). Upo ra bi li smo bazi po dat kov Pub -
Med in Cochrane, ker so ra zi ska vo na pod -
la gi baz po dat kov Med li ne in Em ba se leta
2015 opra vi li Bösner in so de lav ci (6). Za -
čet no is ka nje je pri ved lo do skup no 374 vi -
rov li te ra tu re. Vpe lja li smo is kal ne fil tre.
Od lo či li smo se za iz bor član kov, ob jav lje -
nih v zad njih de se tih le tih, ker smo že le li
iz ve sti si ste ma tič ni pre gled li te ra tu re naj -
no vej ših ra zi skav. Za ra di ome ji tve pri ra zu -
me va nju tu jih je zi kov, smo iz lo či li član ke,
ob jav lje ne v os ta lih tu jih je zi kih (ti stih, ki
niso v an gleš kem je zi ku). V konč nem iz bo -
ru so štir je član ki iz vi ra li iz is ka nja pre ko
splet ne baze po dat kov Pub Med (12, 14–16).
En čla nek pa smo pri do bi li pre ko splet ne
baze po dat kov Coc hra ne (13).
Bol ni ke z vr to gla vi co so opa zo va le tri
ra zi ska ve (12–14). Opa zo va ni izi di so bili
oce na pre va len ce in in ci den ce vr to gla vi ce,
učin ko vi tost ve sti bu lar ne re ha bi li ta ci je in
sle de nje po jav lja nja vr to gla vi ce v ob dob ju
ene ga leta, zato ra zi skav ni mo go če med -
se boj no pri mer ja ti. 
Wojtc zak in so de lav ci so v ra zi ska vo
vklju či li 25,2 % pre bi val cev v opa zo va ni re -
gi ji, iz bra ni vzo rec je bil re pre zen ta ti ven za
splo šno po pu la ci jo. Pre va len co vr to gla vi -
ce so oce ni li na 16,4 %, kar je ne ko li ko niž -
je od ne ka te rih sta rej ših ra zi skav, pri ka te rih
je oce na pre va len ce zna ša la 20–30 % (14,
17–19). Vr to gla vi ca je v 76,2 % pri sot na pri
ose bah žen ske ga spo la (14). Da se vr to -
glavica po go ste je po jav lja pri žen skah,
so zaklju či li tudi v dru gih epi de mio loš kih
razi ska vah, a je bila oce nje na raz li ka med
spolo ma manj ša; zna ša la je 52 % oz. 69 %
(18, 20). Wojtc zak in so de lav ci to raz la ga jo
z vpli vom po ve zo va nja vr to gla vi ce z mi gre -
no in vpli vom hor mon skih de jav ni kov. Vr -
to gla vi ca se je sta ti stič no zna čil no (p<0,05)
po go ste je po jav lja la pri ose bah, sta rej ših od
50 let, in pri ose bah s kro nič ni mi bo lez ni -
mi, kot so ar te rij ska hi per ten zi ja, hi per li pi -
de mi ja, slad kor na bo le zen, hi po ti roi di zem,
de pre si ja in srč ne arit mi je (14). Tudi Maar -
singh in so de lav ci so po ro ča li o po ve za vi
med vr to gla vi co ter bo lez ni mi srca in žilja,
ki so bili sprem lja jo či de jav nik tve ga nja pri
57% bolnikov z vr to gla vi co (21). Po leg tega
so v tej ra zi ska vi pri 62 % bol ni kov z vr to -
gla vi co za be le ži li več kot en sprem lja jo či
de jav nik tve ga nja. Wojtc zak in so de lav ci so
ugo to vi li, da je 41,1% bol ni kov po ro čalo o vr -
to gla vi ci in 38,5 % o pre sin ko pi. Primerjava
ti pov vr to gla vi ce in omo ti ce je težavna za -
ra di je zi kov nih raz lik pri opi su in pre va ja -
nju poj mov, v an gleš ki li te ra tu ri v po ve za vi
z vr to gla vi co za sle di mo raz lič ne poj me
(npr. diz zi ness, ver ti go, light hea ded ness, presyn -
co pe, di se qui li brium) (14).
Scza pa nek in so de lav ci so se osre do to -
či li na sprem lja nje simp to ma vr to gla vi ce
v enem letu pri sta rej ših bol ni kih. Pov preč -
na sta rost opa zo va nih oseb je bila 76,19 let
(12). Bol ni ki z vr to gla vi co so ime li ob za -
čet ku ra zi ska ve te ža ve pri iz va ja nju dnev -
nih de jav no sti (p=0,004), vr to gla vi ca pa jih
je splo šno ovi ra la (p = 0,001). Oce na ka ko -
vo sti živ lje nja in de pre si je ni sta bili sta ti -
stič no zna čil no po ve za ni s po ja vom vr to gla -
vi ce. V ča su opa zo va nja bol ni kov po enem
in še stih me se cih so bile vse opa zo va ne spre -
men ljiv ke sta ti stič no nez na čil ne. Ne ka te re
sta rej še ra zi ska ve so prav tako po ka za le po -
ve za vo vr to gla vi ce z ovi ra nost jo bol ni ka in
zni ža no ka ko vost jo živ lje nja (12, 22).
Yard ley in so de lav ci so iz ved li in ter ven -
cij sko ra zi ska vo z iz va ja njem ve sti bu lar ne
re ha bi li ta ci je s po moč jo pri roč ni ka in te le -
fon ske pod po re. Po 12 ted nih med opa zo -
va ni mi sku pi na mi (ru tin ska obrav na va,
pri roč nik, pri roč nik in te le fon ska pod po ra)
ni bilo sta ti stič no zna čil nih raz lik, se je pa
učin ko vi tost in ter ven ci je po ka za la po enem
letu opa zo va nja. Obe in ter ven cij ski sku pi -
ni sta se bolj iz bolj ša li na les tvi ci za oce -
no vr to gla vi ce v pri mer ja vi z ru tin skim
zdrav lje njem (p = 0,014 v sku pi ni, ki je upo -
rab lja la pri roč nik in te le fon sko pod po ro,
p = 0,010 v sku pi ni, ki je upo rab lja la samo
pri roč nik) (13). Po dob ne po zi tiv ne učin ke
ve sti bu lar ne re ha bi li ta ci je po dalj šem ob -
dob ju opa zo va nja so opi so va li tudi En ti cott
in so de lav ci (23). Yard ley in so de lav ci so
oce ni li, da je vpe lja va ve sti bu lar ne re ha bi -
li ta ci je s po moč jo pri roč ni ka, brez te le fon -
ske pod po re ali z njo, stroš kov no učin ko vi ta
me to da zdrav lje nja. Pri tem so iz po sta vi li,
da je tre nut na do stop nost ve sti bu lar ne re -
ha bi li ta ci je na pri mar nem ni vo ju sla ba,
kar po dalj ša tra ja nje simp to mov in pri po -
mo re k več ne po treb nim na po ti tvam na se -
kun dar no ra ven (13). Van Vugt in so de lav -
ci so v ra zi ska vi med dru žin ski mi zdrav ni ki
na Ni zo zem skem ugo to vi li, da jih le 6,8 %
pri zdrav lje nju upo rab lja ve sti bu lar no re -
ha bi li ta ci jo, Brandt-Da rof fo ve vaje pa bol -
ni kom pri po ro ča 50,2 % zdrav ni kov (15).
V kva li ta tiv ni ra zi ska vi, iz ve de ni v Nem -
či ji, so dru žin ski zdrav ni ki kot glav ni iz ziv
iz po sta vi li do lo či tev diag no ze, na kar vpli -
va po manj ka nje ča sa, fi nanč ni pri tisk in po -
manj ka nje po treb ne opre me (16). Da je do -
lo či tev diag no ze te žav na, po tr ju je jo tudi
Scza pa nek in so de lav ci, pri ka te rih je v ra -
zi ska vi pri 29 % pri me rov prva oce na bol -
ni ka vklju če va la dve ali več mož nih diagnoz,
v še stih me se cih pa je bilo 47,8 % bol ni kov
us mer je nih na se kun dar no ra ven. Od tega
je pri 18,2 % bol ni kih konč na diag no za bis -
tve no od sto pa la od za čet ne diag no ze družin -
ske ga zdrav ni ka (12). Ugo to vi tve so skladne
z ra zi ska vo Ge ser ja in so de lav cev, ki po ro -
ča jo o sta ti stič no po memb nih spre mem bah
med na pot no in konč no diag nozo pri bol -
ni kih, us mer je nih na ne vro-oto loško spe cia -
li stič no obrav na vo (24).
Pri obrav na vi bol ni kov z vr to gla vi co so
ni zo zem ski dru žin ski zdrav ni ki Ep le yev
ma ne ver upo ra bi li v 57,3% obrav nav, Brandt-
Da rof fo ve vaje pa sve to va li v 50,2 % obrav -
nav (15). Ra zi ska va, oprav lje na v ur gent nem
cen tru v Dohi leta 2014, je pri ka za la celo
bis tve no niž jo oce no upo ra be re po zi cij skih
ma ne vrov. Upo rab lja jih le 11 % ur gent nih
zdrav ni kov (9). V obeh ra zi ska vah so zdrav -
ni ki iz po sta vi li nez na nje kot glav ni raz log
za nei zva ja nje re po zi cij skih ma ne vrov in vaj
(9, 15). Upo ra ba Ep le ye ve ga ma ne vra v am -
bu lan ti dru žin ske me di ci ne je var na in
učin ko vi ta (25). Dru žin ski zdrav ni ki po leg
smer nic, ki bi bile pri la go je ne pri mar ne mu
ni vo ju zdrav lje nja, iz po stav lja jo tudi po tre -
bo po izo bra že va nju (16). Za ni miv pri stop
k iz bolj ša nju ka ko vo sti iz va ja nja re po zi -
cijske ga ma ne vra so pred sta vi li Or gan in
sode lav ci. S po moč jo i Pho ne a pli ka ci je
Dizzy FIX (Clear wa ter Cli ni cal Ltd, Ot ta wa,
208 NinaSodja,DanicaRotarPavlič Obrav na va bol ni ka z vr to gla vi co v dru žin ski me di ci ni …
On ta rio, Ca na da) so sta ti stič no zna čil no
(p < 0,0001) iz bolj ša li iz ved bo ma ne vra štu -
den tov me di ci ne na zdra vih po sa mez ni kih.
Me ni jo, da je a pli ka ci ja pri mer na tudi za kli -
nič no upo ra bo v am bu lan tah dru žin skih
zdrav ni kov (26).
Ome ji tve in do bre stra ni ra zi ska ve
Me to do loš ka ome ji tev ra zi ska ve je ozek
izbor ključ nih be sed in iz lo či tev član kov
v je zi kih, ki niso an gleš či na. Pred vi de va mo,
da bi z raz ši ri tvi jo is kal ne ga niza za je li šir -
ši na bor pri mer nih član kov. Ker so med iz -
lo če ni mi član ki za ra di ome ji tve ra zu me va -
nja je zi ka pre vla do va li nemš ki član ki, bi
z vklju či tvi jo nemš ko go vo re če ga ra zi sko -
val ca v ra zi sko val no eki po lah ko iz bolj ša -
li ši ri no za je te li te ra tu re. Za ra di majh ne ga
šte vi la vi rov li te ra tu re, ki so us tre za li vklju -
či tve nim merilom, smo se od lo či li, da član -
kov ne oce ni mo po ka ko vo sti, tem več v si -
ste ma tič ni pre gled li te ra tu re vklju či mo vse
iz bra ne vire. Do bra stran ra zi ska ve je, da
vklju ču je ra zi ska ve, ob jav lje ne v zad njih de -
se tih le tih, in s tem pred stav lja pre gled naj -
no vej ših ra zi skav s po droč ja obrav na ve
bol ni kov z vr to gla vi co v dru žin ski me di cini.
Mož no sti na dalj nje ga ra zi sko va nja
Gle de na majh no šte vi lo vi rov li te ra tu re, ki
so us tre za li merilom za vklju či tev v si ste -
ma tič ni pre gled, je po droč je obrav na ve vr -
to gla vi ce v am bu lan tah družin ske me di ci -
ne v zad njih de se tih le tih malo ra zi sko va -
no. Mož nost na dalj nje ga ra zi sko va nja vi di -
mo na epi de mio loš kem ni vo ju, pri ka te rem
bi za po droč je Slo ve ni je oce ni li pre va lenco
in in ci den co simp to ma vr to gla vi ce ter po -
go stost obi skov am bu lan te dru žin ske me -
di ci ne za ra di te žav z vr to gla vi co. Smi sel no
bi bilo iz ve sti tudi ra zi ska vo med dru žin -
ski mi zdrav ni ki, da pri do bi mo po dat ke
o upora bi re po zi cij skih ma ne vrov v Slo ve -
ni ji. Gle de na kli nič no prak so skle pa mo, da
bi bili re zul ta ti take ra zi ska ve pri mer lji vi
z re zul ta ti ra zi skav iz na še ga pre gle da li -
te ra tu re (15, 16).
ZaKLJUČEK
V si ste ma tič ni pre gled li te ra tu re smo vklju -
či li pet iz vir nih član kov, ob jav lje nih v zad -
njih de se tih le tih. Ugo to vi li smo, da je vr -
to gla vi ca po gost simp tom v am bu lan tah
dru žin ske me di ci ne, epi de mio loš kih ra zi -
skav pa je malo. Po go stej ša je pri žen skah,
po ve za na pa je tudi z dru gi mi zna čil nost -
mi bol ni kov, kot so npr. kro nič ne bo lez ni.
Za zdrav ni ke naj več ji iz ziv pred stav lja po -
sta vi tev na tanč ne diag no ze. Iz va ja nje re po -
zi cij skih ma ne vrov in ve sti bu lar ne re ha bili -
ta ci je se v kli nič ni prak si pre ma lo upo rab lja,
glav ni vzrok pa je ne poz na va nje pra vil ne iz -
ved be po stop kov zdrav lje nja.
209MedRazgl.2019;58(2):
LITERaTURa
1. NeuhauserHK,RadtkeA,vonBrevernM,etal.Burdenofdizzinessandvertigointhecommunity.ArchIntern
Med.2008;168(19):2118–24.
2. KuoCH,PangL,ChangR.Vertigo-part1-assessmentingeneralpractice.AustFamPhysician.2008;37(5): 341–7.
3. DommarajuS,PereraE.Anapproachtovertigoingeneralpractice.AustFamPhysician.2016;45(4):190–4.
4. LeeAT.Diagnosingthecauseofvertigo:a practicalapproach.HongKongMedJ.2012;18(4):327–32.
5. WelgampolaMS,BradshawAP,LechnerC,etal.Bedsideassessmentofacutedizzinessandvertigo.Neurol
Clin.2015;33(3):551–64.
6. BösnerS,SchwarmS,GrevenrathP,etal.Prevalence,aetiologiesandprognosisofthesymptomdizziness
inprimarycare-a systematicreview.BMCFamPract.2018;19(1):33.
7. KuoCH,PangL,ChangR.Vertigo-part2-managementingeneralpractice.AustFamPhysician.2008;37
(6):409–13.
8. HiltonMP,PinderDK.TheEpley(canalithrepositioning)manoeuvreforbenignpraoxysmalpositionalvertigo.
CochraneDatabaseSystRev.2014;(12):CD003162.
9. BashirK,QotbMA,AlkahkyS,etal.Areemergencyphysiciansandparamedicsprovidingcanalithrepositioning
manoeuvreforbenignparoxysmalpositionalvertigo?EmergMedAustralas.2015;27(2):179–80.
10. PubMed[internet].Bethesda(MD):NationalLibraryofMedicine(US);c1996-2019[citirano2018Mar26].Doseg-
ljivona:https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed
11. CochraneLibrary[internet].UCLInstituteofEducation;c2000-2019[citirano2018Mar27].Dosegljivona:
http://www.cochranelibrary.com/
12. SczepanekJ,WieseB,Hummers-PradierE,etal.Newlydiagnosedincidentdizzinessofolderpatients:a fol-
low-upstudyinprimarycare.BMCFamPract.2011;12(1):58.
13. YardleyL,BarkerF,MullerI,etal.Clinicalandcosteffectivenessofbookletbasedvestibularrehabilitation
forchronicdizzinessinprimarycare:singleblind,parallelgroup,pragmatic,randomisedcontrolledtrial.BMJ.
2012;344:e2237.
14. WojtczakR,NaroznyW,KuczkowskiJ,etal.EpidemiologyofdizzinessinnorthernPoland-thefirstPolish
neurootologicsurveyofthegeneralpopulation.AnnAgricEnvironMed.2017;24(3):502–6.
15. vanVugtVA,DiazNerioPM,vanderWoudenJC,etal.Useofcanalithrepositioningmanoeuvresandvestibular
rehabilitation:a GPsurvey.ScandJPrimHealthCare.2017;35(1):19–26.
16. StephanAJ,KovacsE,PhillipsA,etal.Barriersandfacilitatorsforthemanagementofvertigo:a qualitative
studywithprimarycareproviders.ImplementSci.2018;13(1):25.
17. YardleyL,OwenN,NazarethI,etal.Prevalenceandpresentationofdizzinessina generalpracticecommunity
sampleofworkingagepeople.BrJGenPract.1998;48(429):1131–5.
18. HannafordPC,SimpsonJA,BissetAF,etal.Theprevalenceofear,noseandthroatproblemsinthecommunity:
resultsfroma nationalcross-sectionalpostalsurveyinScotland.FamPract.2005;22(3):227–33.
19. BeneckeH,AgusS,KuessnerD,etal.Theburdenandimpactofvertigo:findingsfromtheREVERTpatient
registry.FrontNeurol.2013;4:136.
20. GarriguesHP,AndresC,ArbaizarA,etal.Epidemiologicalaspectsofvertigointhegeneralpopulationofthe
autonomicregionofValencia,Spain.ActaOtolaryngol.2008;128(1):43–7.
21. MaarsinghOR,DrosJ,SchellevisFG,etal.Causesofpersistentdizzinessinelderlypatientsinprimarycare.
AnnFamMed.2010;8(3):196–205.
22. GrimbyA,RosenhallU.Health-relatedqualityoflifeanddizzinessinoldage.Gerontology.1995;41(5):286–98.
23. EnticottJC,VitkovicJJ,ReidB,etal.Vestibularrehabilitationinindividualswithinner-eardysfunction:a pilot
study.AudiolNeurootol.2008;13(1):19–28.
24. GeserR,StraumannD.Referralandfinaldiagnosesofpatientsassessedinanacademicvertigocenter.Front
Neurol.2012;3:169.
25. MunozJE,MikleaJT,HowardM,etal.Canalithrepositioningmaneuverforbenignparoxysmalpositionalvertigo:
randomizedcontrolledtrialinfamilypractice.CanFamPhysician.2007;53(6):1049–53,1048.
26. OrganB,LiuH,BromwichM.AniPhone-assistedparticlerepositioningmaneuverforbenignparoxysmalpositional
vertigo(BPPV):a prospectiverandomizedstudy.JAmBoardFamMed.2015;28(1):18–20.
Prispelo28. 5. 2018
210 NinaSodja,DanicaRotarPavlič Obrav na va bol ni ka z vr to gla vi co v dru žin ski me di ci ni …