Magjarsko gospodstro. Leta 1848. ia 1849. siao zvesti avstrijski Barodi, zlasti slovaaski, komaj potlačili laske izdajalce, nemške rogovileže ib jibove zavezaike — magjarske puntarje. Toda sedaj se je v 30 l«tih stvar močao predrugačila. Magjari v'zvezi z aemškimi astavoverci so na vrhu ia gospodtijejo po celi Avstriji. Drugi aarodi saio v straa potisaeni in tnoramo debelo plačevati, kar aam večiaa v dižavaih zborih aa Duaaju ia v Budimpešta naložiti blagovoli. Naši astavoverci se radi poaašajo, kakor da bi oai prvo besedo imeli, a to Bi popolaem resBičao. Prvo besedo imajo Magjari. Na Ogerskem o tem aihče ae dvomi. Oadi imajo Magjari vse v svoji oblasti. Dobili so veučaaega kralja, magjareke miaistre, magjarsko vojsko lionvedov, magjarske šole, pošte, železaice, splob vse je magjavsko. Magjari strahujejo HrTatsko ia Slavoaijo; razdrli so vojaško pokrajiao, zatrli srbsko Vojvodiao m Banat ter samostojaost Sedmograške popolaem uaičili in deaela y magjarske žapaaije raztigali. Še več, Magjari eo botri ali kuaii aasih aemških ustavovercev ia jih zvesto držijo. To čutijo astavaki sami; pi av dobro vedo, da jihova raoč v tem trenutku propade, v katerem jih Magjari zapastijo. To je tudi uzrok, zakaj seje 1. 1867. Magjarom \n se bo tadi letos dovolilo vse, kar od aas pri obaovljeflja 10letne nagodbe tirjajo. Iz tega pa je zopet jasao, da Magjari tudi zunaj ogerskib dežel zapovedujejo ia aa aašo zaotraajo politiko mogočao upljivajo. RazuB tega imajo še po svojem grofa AadraHey»ju, ki je sedaj miaister vaaajib. zadev, za ce6arjem prvo be&edo tadi glede naše vaanje politike. Sploh Magjar gospoduje sedaj v Avstriji, kakor še nikoli poprej. Da uas še ai zaplel v krvavo vojsko zoper RuseJ katere smrtno sovraži,1 to ibiamo le svitlemu cesarju zabvaliti ia aekaterim zaprekam, črez katere še aiti ošabai Magjar skočiti ne more. Razai aarodi aa Ogerskem so se magjarske dobe močao bali. Da se uiso varali, to jiw sedaj potrjujejo britke skušaje. Magjari bočejo vse pomagjariti ia se poslužajejo brez ozira, brez srama vsakega s^edstva": države, Cerkve, uradov, Sol, pošte, železnic, volilnega reda in, kar je najbolj grdo in aesramao — sodaij. Naši prekmurski rojaki sloveaski se aiti sloveaskega pravopisa poslužiti ne smejo; v šolah se rabi budalasto sostavljeai magjarski pravopis. Ubogim Slovakom so vzeli vsc gimnazije, katere so si sami z težko nabraaim denarjem oiuisliH • zatrli so jim tadi Matico slovaško ia rabijo pogiabljeae denarje za pomagjareaje Slovakov; Rusiaci se se geaoti ne morejo/ številae Ramuae hudo tFačdjo, najbolj pa pritiskajo aa — Srbe. Tem so tželi skoro vse pravice, katere so jim aekdaaji cesarji podelili ia sedaj preganjajo najodličaiše srbske aarodajake po sodaijab, a. pr. dr. Miletica, nrednika ^Zastave" v Novemšadu, dr. Kasipiaoviča, advokata v PaBČevi. Obadva držijo sedaj že leta dai zaprta ia nju dolžijo veleizdajstva. Toda ae priče, n& sodaiki, ae miaistri, aibče aa sveta ae povč, kaj sta zakrivila. Bilo je laai meseca maja, ko je dr. Miletič, nekoliko tedaov pred srbsko-turško vojsko, v zadevi svojega lista ia da bi sam videl, kako so kaj Srbi pripravljefli, prišel v Belgrad. Bil je takrat tudi sprejet od kaeza Milana Obreaoviča in je temu obečal, da ae bode več zoper Obreaoviče pisal. Potem se je 28. maja vraol nazaj v Novisad. Ali čuda velika, aiesec dai potem ga dajo magjarski miaistri prijeti ib zapreti kot veleizdajalca. Iato so storili tadi dr. Kasipiaoviču. Sedaj se je začela sodaijska preiskava. Magjari so privlekli aekega Raakoviča iz Beczkeieka. To človeee je izpovedalo, da je dr. Miletič meseca junija v Belgrada v gostilaici pri ,,srbskem kralju" sklepal strašao srbsko zaroto ter obečal 30.000 Srbov orožati zoper Magjare. Ali sedaj se je po ostri preiskavi pokazalo, da je to vse ^— gola laž. Dr, Milctič ni bil nikoli pri nRrbskem kralja" ia meneca junija ie doma v Novemsadu. Tudi zoper Kasipiaoviča niso mogli aičesar najti, kar bi kazalo na veleizdajstvo. Sodnija je toraj skleaila obadva iz zapora spustiti. Ali magjarski državni pravdaik ie ugovarjal in 8e pritožil pri višji sodniji. Sedaj »e pa oglasi nek Timarčevič iz Belgrada. Ta poštenjak izpovč, da je Raakovič podmitaa hudobaež, ki je tudi njega aagovarjal, aaj mu pomaga piičati zoper Miletiča; vse, kar je Raakovič o shodu pri »srbskem kralju" sodniji povedal, je laž. To je bil stiašea udarec za aiagjarske miaistre patudi sndaike. Edea sodaikov se je ustrelil, ker ai privoliti mogel r nadalejšnji zapor. Ostali sodaiki so torej praiali magjarske miaistre, kaj jim je stoiiti. Miaintii so pa ukazali, da imata obadva Srba OBtati v zaporu! Taka je magjarska pravica, tako je magjarsko gospodstvo! Podobao je — turškemu, a ne evropsko kričaBskemu! Turk zapira nedolžne ljadi, katerih se boji! Razglas c. kr. namestnika štajarskega od 15. maja 1877, dotikajoč se streljanja z možari pri slovesnih okolnostih. nKer se opazuje, da se zaaaj mest pri slovesnib (prazaiških) okolaostih še zmiraj strelja z možari in sicer velikokrat tako, da je z eae straai za samega strelca in kdor je ž njim nevarao, z drage strani pa za stauovnike dotičaega kraja škodljiro, držim za primerno, da stareje dotičae propi8e o streljanju z nova razglasim ter ajih izpeljevaaje ojstro zaukažem. Ustaaovila nahajajo se stranoma opetovano razglašena v guberaialai okrožnici od 8. jalija 1785, v odloki (dekreta) dvorske kaacelarije od 14. febrnarja 1811 razglašeai po guberaijalaem akaza od 6. sušca 1811, in v guberaijalaem ukaza od 18. jaaaarja 1825, br. 1271 (deželae postavae zbirke zvez. 7), dalje v aamestnijskih odpisih od 14. juaija 1854, br. 211 prds. in 9. februarja 1858 (deželaega zak. in ukazn. lista br. 4), ter so sledečega zapopadka: 1. Streljaaje z možari je brez raziočka slovesae (prazuiške) okolaosti, pri koji se namerava strelba, le pod tim pogojem dozvoljeao, da žapaa za to zua in dozvolo da, dalje da za to aazaači posebao mesto ter da se strelja pod očmi moža za aadzor poslanega po župaau. 2. Streljati sme se le iz takib možarov, koji imajo propisaao zaameaje uaega, kdor ga je zlil ali skoval, koji so z dvostrakim (dvojnim) Babitkom skaseai, ter se tedaj brez nevarnost aabijajo ia užigajo. 3. Kdor kot obrtaik proda možar brez rečeaega zaameBJa (v broj 2) pride v kazea. 4. Za aabijaaje ia ažigaaje možarov smejo se rabiti le ljudje, koji to razumijn na taako, ter je pri tem paziti aa vsako nevaraost glede življeaja ia imetka kojega koli človeka. 5. Prestopke tih astaaovil kazuujejo po § 24 itev. 2 ia po § 52 občiaskega reda žapaai, in sicer po § 54 občia. reda dtžeč se miaisteri- jalaega ukaza od 30. septembra 1857, drž. zak. 198 z globo od 1 do 100 goldiaarov ali z zaporom do 14 dai." Za c. kr. namestnika: C. kr. dvorski svetovalec Kallina s. r.