rokodelnih
narodskih
reci
Na svitlobo dane od krajnske krnetijske družbe.
V red devane od Hr. Jrinm« Iši&iiveisa*
Tečaj Ti ff.
V sredo 21. sušca fmarcjja) 1849.
List
Gosp o tlu JL. Tomanu
y
gruntov po velikosti zem
slovenskimu pesniku
liti.
Vse
druge
« v
is
y
na kterih ji lov
gre
razde
5
po prebranih njegovih
poezijah, ravno
na svitlo danih
postaví zastran lova, ki niso v tém ukazu preklicane ali njemu nawprotne, in ki se bolj krive, nevarne, ali tatvinske rabe lovstva tičejo, ostanejo v
J
popolni veljavnosti.
j m. g*
érvo k si stópíl v plan Triglava, se Kóm Ti přikáže Rój en si tam, kjer pení Sáve se bistri tecaj 5
?
dognana,
in vsa hvala in slava
V ti postavi je prostost zemljis
m la d i m u C e-
gre
Ude imas krépke, sérce je mílo, slovensko Ti bije
Vsé kar Slovana cení, Tvoja gotóva je last, Stárše zahváli in Bogá, predragih daróv si deléžni!
y
sarju, ki so takó modro prošnjam in željem svojih sve stih kmetovavcov zadovoljili.
A éci Te čáka bia
gor
?
védriga uma prostost.
Búkve odprímo svetá, naródi vsi zdájni in bivši;
Só že doségli oblast, Sláva se iména glasí;
JUjnetijstva povzcUga.
Ministri želijo, de bi se kmetijstvo bolj povzdignilo, kakor je do zdaj bilo, in vsak kmetovavec tudi sam želí
M i r n i g a mi smo
nam é na, v casov dozoru hrepénja Bómo dobili svoj dóm, súžnosť clovéstva je kónc! V hválo in část tih sréčníh poj zaželjenje naróda.
Krásni ostáné spominj, vnukám de bódeš prerók !
y
to. Pa kaj pomagajo
L
samo zelje , ce si pa zató priza-devati nocemo, in če nekteri drugač nič ne storijo, ako niso prisiljeni. Nekteri pa tudi ne vedó, kje bi nar pred
de bi jim kmetijstvo bolj od rok šio, in de bi
pričeli
Nova postava
zastran lovskih pravíc.
več pridobili. Za to hočem jez tukaj le nekterih reci
opomniti; ktere so nar potrebniši.
1) Ena nar potrebnisih reci, na ktere marsikdo cio nié
V f
V	1
Ze Cesar Fer din and so v postavi 7. kimovca p. 1. ne porajta
y
je
?
de se póti popravijo, po kterih se
z deržavnim zboram sklenili in ukazali, de imajo vse dolžnosti nehati, ktere iz podložtva izvirajo, in podložno zemljiše zadevajo. Kaj bo pa z lovam ali jago na naših zemljiših? so se takrat kmetje vpraševali. Odgovorilo
y
v
vinograde
ali
na polje, njive Ce boljši poti in mostovi so laglej
di ; ljudjé , živina in vozovi toliko ne terpijo.
od njih domů vozi.
, po kterih se vozi, toliko in več se peljá, in se toliko nesreće ne zgo-
Res
>
de
se je jim, de lov ali jaga na Krajnskim ne izvira iz nekteri kmetovavci to dobro vedó, pa storiti nočejo padložtva, temuč de je bila nekdaj kakor cesarska
y
drugač ne,
kakor če so persiljeni. Še jih je gosposka pravica prodana. To ni bilo kmetam zlo všeč, kér se k temu silila, pa so to neradi storili; kakó bo pa zdaj je njih zemlja bolj teživnih dolžnost oprostila, zakaj bi ko jih gosposka ne bo več silila, ko bojo imele sre
y
ravno zastran lova vse pri starim ostalo? Gosposka v nje ali soseske same govoriti? Ali se bodo sami kme-jajcu dlako iše, so rekli, in v marsikterih krajih so se tovavci brez sile v to podali, de bi svoje pote in mostove
kar slišati
• V
Zdaj
je vsaciga pravicniga
popravili, de
bi laglej po
njih vozili ? Ceravno nekteri
y
ljubi kmetje Í imamo tudi pametni bodo to storiti hotli, se jim bodo drugi svojo
y
hudodelstva zgodile , hudo v serce ranilo.
postavo čez to reč, in sicer tako, de za vas ne more glavci v tem vperali, de ne bodo hotli k tem pomagati boljši biti. Svitli Cesar Franc Jožef so v ukazu da- če bi ravno po teh potih kej vozili. V takih občinskih nimu v Olomucu 7. dan tega mesca izrekli: Vse lov- rečéh se morajo vsi sosedje zjediniti, in eden dru-
y
ske pravice na leskih ali ptujih zemljiših so gimu pomagati, kteri imajo živino in vozove, ti naj po odpra vi j en e.
Odškodovanje gré posestnikn lovske pravíce le ti
trebnih reci navozijo, kteri pa take živine nimajo, nej pa nalagati in izlagati pomagajo, kér veliko rok kmalo delo
stikrat, če zamore skazati, de se je z lastnikam zemljiša končá.
Tudi za tergovino je boljši,
če so dobri poti in
v ti reci takó pogodil, de mu je za tó pravico tudi kej mostovi, kér vsak tergovc blagó dražji plača, če ga lahko
za plačilo dal.
Torej je lovska pravica tudi tam od
odpelati zamore; če so pa poti slabi, de so jame, grabni
y
pravljena, kjer ne izvira iz podložtva, kar je sploh na mlake, skale, bo pa vselej čenejši kupoval in plačeval, Krajnskim, in če bo gosposka odškodovanje tirjala, mora kér mu vožnja več prizadene, in tako mora kmetovavec ona skazati, de se je s kmetam za lov pogodila.	čenejši in dostikrat v svojo škodo blagó prodati. Pri ceni
Tudi lovska tlaka je brez odškodovanja vzdignjena. lesá iz daljnih gojzdov po slabih potih se to nar očit
Tode, ne mislite, de bo zdaj vsak kmetič loviti ali ja-
A
Cesar je dobro previdil, de bi tako le nov
niši kaže.
gati smel.
23 Kdor hoče dober sad pridelati, mora dobro seme prepir in nove napčnosti vstale, in jeukazal, de le lastnik sejati. Kakó bo pa kdo dobro seme sejal, če si ga prizemlje, ktera nar menj 200 ne narazen razločenih ora- delati nemore ali ne vé ? Postavim, nekteri si kupijo repno,
lov obseže, na svojim zemljišu loviti ali
jaga ti
, ktera ga mora v
sme. Na zelnato, vohrotovo, kolerabno seme, pa mu sami spacki
zrastejo , de ni ne repa, ne zelje, ne vohrovt, ne ko-
vsih drugih zemljiših gre lov s rej ni štant dati, ali zató zućene lovce najeti. Vsakolétne do hodke iz lova ima srejna na konec léta med posestnike s kupaj za seme odločene kocene posadijo, in kader
leraba. Od kod to pride? Od tod, kér nekteri vse blizo
L
48
cvetó, se edin od
spáči,
v r
drugîga popráší
, in takó edin drugiira
Brešijanskim, okoli Ko me in Vareze se v téh krajih motavilniee narajmajo, kjer se svila iz kokonov ali zidnih mešičkov mota ali snova. Kmetje svilo iz kokonov sami izmotajo, ali pa kokone skupovav-ne popráší. Cepa kdo nima ve- cam prodajo, kteri jih v veči motavilniee nesó in jih dajo
tukej zmotati in osnovati. Motavci so v nekterih krajih

pogostama
cvetja edin od
drugiga
, de iz takiga semena sami spački zrastejo. Kdor tedej dobro seme pridobiti hoče, ta mora take kocene ali sajenice delječ eno od drugih posaditi, de se ob času

likiga prostora, de bi vsako deljec narazen posadil
ta
naj saj za en sezen (za eno klaftro) vmes med eno in posebni ljudjé, kteri manjsi motavilniee obiskujejo in ondi
léta zmotajo. Nar imenitniši svilni
— ■
lik; zřaste, nemore prah od ene sorte na drugo preleteti,
drugo sorto graha nasadí, in kér grah na kolih in ve
drugo preleteti
celi pridelk eniga
ter se med
graham zgubí.
Ce se tedej dobro seme
pridobi in poseje, se bo tudi dober sad přidělal, ki bo kmetovavcu veliko vergel ali zalegel, kér se dobra reč ali dober sad lahko in dražji prodá, kakor slab sad.
3) Kjer so njive v takih krajih , de pri povodnji milijonov funtov kokonov, iz
m mm	mm	m	• #1	« f	i	•	V •	ll	ťk ^ /\	A A	____i _____*
motavci in predivci na Laškim so: v Ko mi, Milani, B e 1 u n i, B e r g a m i, K r e m o n i, B u fa 1 o r i in V a r e z i.
2) V sedanjih časih se na Beneš kim kmetje svilniga pridelovanja nar bolj deržé in jim tudi nar več dobička prinese. V srednji létini pridelajo okoli 3 do 4
kterih namotajo 250.000
?
roki in visoki o go ni ali kraji ali zlogi delati, kakor
voda do njih pride, in na njih stojí, tam se morajo ši- do 350,000 funtov srove svile. Svilo, ktero okoli Belu n e proti tiroljski „Sugani" pridelajo, zavoljo lahkote
iz 20 do 25 brázd narejeni, veliko obrajtajo, in jo radi za tanjke svilnate řečí po-
so v nekterih takih in visoko zaorani,
lahko voda z njih oceja voda jih nemore tako lahko pretergati kakor vozke
5
oceja
r
rabijo. Svilo iz Furlanije stejejo pa Vičenska je dobra za zamet in atlas; Palezinška pa za močne in težke priprave ; Veroneško in tisto, ki jo na bregovih Agi d e inGardškiga jezera pridelujejo de se na nih več přiděla, večidel pasarji zavoljo nje terdnobe in teže v razne traje veliko razorov ali jamčev, v kterih kove in pasové porabijo. Svila, ktero Konelijanci,
I I Pa
tudi prekopi ali grabili naj se naredijo, de se laglej voda
Tudi na drugih krajih , kjer je mogoče , naj se
j
kraji delà jo
>
voda vse zaduší, ali pa zavolj slabe Baza ne i in Pordenonci pridelujejo, je tudi veliko
- obrajtana.
široki ogoni ali kér pri vozkih nič ne zřaste,
in terde zemlje vsaka reč majhna zřaste, kakor se vec krat vidi, de na vozkih krajih samo po verhu, ko še-	Svile so v Lombarško-Beneškim kraljestvu v zad-
tine na herbtu svín , žito zřaste, v razorili ali jamčih njih 30 létih skorej na pol več přidělali, kakor poprej; pa ga nič ni. Tukaj postavim en izgled. Ko je gosp. in sicer v létu 1S00: 1.800,000 funtov; v létu 1805: fajmošter J. K. v C— bil přišel, je začel široke kraje 2.200,000 funtov; v létu 1810: 2.600,000 funtov; v
ali ogone po svojih njivah orati, ali drugi kmetje, ki létu 1815: 2.900,000 funtov; v létu 1820: 3.340,000 »o bili navajeni le vozke kraje ali ogone koniaj na 4, funtov; v létu 1825: 3.500,000 funtov; v létu 1830:
ali 5 brázd delati, so rekli : „to ne bo nič pri nas zdálo,
pri
nas ni grunt
' — * w..... "	r* —
za tóa i. t. d. Ali komej je to
4.300.000 funtov: v létu 1835
?
9
ali 3
létu 1840: 4.630,000 funtov.
4.500,000 funtov;
v
léta terpelo, so že začeli gosp. fajmoštra posnemati, in	Veliko laških kmetovavcov terđi, de se je v po-
široke kraje orati, kér so vidili, de se na njih več slednjih létih še več svile přidělalo, kakor smo tukej
pridela , in zdaj je ravno tišti grunt dober za široke povedali.
kraje , kakor so
ga popred na vozke kraje orali.
Ne
Lahi pa ne pridelujejo samo vec, ampak tudi ve
kteri kmetovavci sami nič ne poskusijo, dokler pri kte- liko boljši svile, kakor so je pred nekterimi leti pri
rim drugim ne vidijo. Zató je dobro, če kdo kaj noviga
delovali; tode so vender le v ti reci se veliko za Fran
in boljšiga
ve, naj začne
de se kaj bolj siga navadijo.
(Dalje sledí.)
skušati in kmetovavce podučiti, cozi. Laski svilopridelovavci so veci del kmetje, kteri
se še starih šeg močno deržé in se nočejo zboljšanju
novih časov ukloniti, temuč vedno pri svoji stari termi ostanejo. Ravno takó, kakor pri pridelovanji svile je tudi pri veliko druzih rečéh , stara navada nar veči overik
ta globoko
Svila (zida) im hup é U a z njo
Našim kmetovavcam nekoliko pokazati, kakó ime- v napredovanji in izobraženji kmetijskih reci
?
nitna je reja murbinih dreves in sviloprejk, jih ukoreninjena narodna navada je kriva, de so kmetijski
hoćemo enmalo po svetu peijati in jim povedati, koliko ljudjé pri svojih opravkih še dan današnji na takó nizki
stopnji, zató kér jim ni mar v mladosti z njimi soznaniti
si ena in druga dežela s tem pridelkam dobička
in
denarja privabi. Ne moremo sicer reci, de tudi naši se. Pri vsakim zboljšanji se mora člověk z velikimi řečmi
kraji bi ravno tako bogate pridelke dali mo, kar kdo hoče, de posebno Do len ska stran bi si
to pa stavi- vojsko vati, predin kaj korist niga h koristi pripravi
Kér se je pa na svétu toliko
r e č i
po novi ustavi ,
lahko veliko pomogla, ko bi se kmetovavci pràv pridao s ktero so nas presvitli Cesar Ferdinand I. susca
in na debelo murbe- in ž i dor ej e vinorejo sèmtertjè opustili.
poprijeli, ce
bi tudi mesca p. 1. oblagodarili, spreobernilo, se morate tudi
vi dragi svilopridelovavci, kar je moč, spreoberniti in stare
Nar več sirove svile po kupčii pride iz Azije.
neukretne navade
stariga kopita popustiti in
se novih
Kitajska svila, posebno tista, ki pride iz Nankinga koristniših poprijeti ; berite od novih znajdeb in skušinj
in Trohekianga, prekosi vse druge pleména. kupčujejo Angleži in severni Amerikanci, ter jo v francozke fabrike po prodajo.
v kmetijstvu in pogovarjajte se radi od njih , in gotovo
Ne
Z njo
večidel v kratkim času se boste od boljših létin prepričali.
ostanite pri starih navadah uniga neumneža , ki pravi: Tudi Evropejci, kjer se je od léta do léta več moj oče so ravno takó dělali, in práv dobro se jim je
v razne obleke poděla, so jo jeli sèmtertjè z velikim vedlo; zakaj bi se le jez
ira
druziga ucil ? in ni jim Tvoj oče so bili pa zado
dobičkam pridelovati. V tém pridelovanji so pa vender kruha manjkalo nikdar î —
le Francozi pervi ; pri njih je že več kot v 20 kan- voljni z domaćim suknam — tvoja mati niso nosili žida-tonih murbeno drevó zasaj eno , in Lahi, posebno na nih rút. Ti jih pa nosiš, ljubi prijatel ï si jih tudi pridelaj !
Lombarškim
i
bogatijo
in po svilnim pridelovanji in kupčii veliko dobičkov v deželo privabijo.
Na Lombarškim ima pri pridelovanji in zboljšanji svile grof Dandalo nar veči zasluge, prizadeval
JWehaj ml derzavnih dohod hov
za pričijoce léto 1^49.
Vsaka derz
si je, kolikor je mogel, pridelovanje svile na višji stop- svoje strošk
ali
a, mora dohod ke imeti, ce hoee zdajke poravnati
njo povzdigniti,
de bi več obresti dajala. Lahi pridelu- ne more izhajati
jejo nar boljši svilo okoli Br i ance, na B erg ama š kim, dei
pred
nati in poplaćati, sicer sako léto se mora pa v vsaki storiti: koliko ima po davkih de-
Za
%
49
narja v cesarsko ali deržavno denarnico priti, de se po
téh stroški poravnajo.
Vsim našim bolj omikanim bravcam bo vseč
y
ce
nekoliko zvedó, kakó ta rec stoji; torej jih v tém so- na 87 milijonov in 27,443
V vsim vkupej so tedej prevdarjeni stanovit ní davki na 26 milijonov in 929,205 gold.; premenljivi pa na 60 milijonov in 98,238 gold. ; — obóji skupej pa
stavku popeljemo po
mnogih
deželah
našiga
cesarstva
Se
in jim bomo pokazali stan za tekoce léto namenjenih ne more davkov.
V
ZiCmeljni davk (gruntna štibra, fronki). Ce ska
dežela odrajtuje v deržavno denarnico zemeljniga davka
čistih 5 milijonov in 533,496 gold. Za
vé, de je réči, de bi bila vsaka
gold.
V
to le splosni pre v dark, in de se
številka pri pičici gotova.
Porubilo.
nar
vec, namrec
Dežela krajnska nima lepš'ga kraja, Ko je z okoljšno ta — podoba r'ja!
česko (pemsko) deželo plača nar več Mar ska, namrec čiste 3 milijone in 49,998 gold.; nar menj pa majhna
Kdo
ne pozná tega
kraj a
y
Dr. Prešerin.
kterimu je rajnkiPre
deželica
Salcburg,
namrec čistih 116,047
?
gold.
Cisti znesek zemeljniga davka vsih deželá skupej (zu-nejOgerskiga inLaškiga, kteri deželi se tukej ne
serin tako hvalo pel ? Kdo, če še ravno tam ni bil, ni od njega saj kej slišal ? — Od Bleškiga jezera in njegove okraj ne! Kdo, ki je le enkrat tamkej
bil
stejete), je na 19 milijonov in 556,809 gold, prevdarjen.
Hisni davk. Hišniga davka nar več plača E s t r a j h pod Anižo, namrec: 2 milijona in 94167 gold. Potem pride Česka dežela z 856,646
y
si ne želí
(Poljsko) z 587,344 gold, je skapej na 4 milijone in 928,172
in Galicija Cisti znesek vsih deželá
gold.
gold, prevdarjen.
Dedišni davk (Erbsteuer). Cisti znesek iz vsih
deželá je malo čez 70,000 pod Anižo 25,000 Česka 15.000
gold, prevdarjen.
Tje na otok z valóvami obdani,
V	današnjih dnevih Bož jo pot Marije !
V	dnu zad stoje snežnikov velikáni, Poljá, ki spréd se sprostí lepotíje , Ti kaže Bleški-grad na levi strani; Na desni gričik se za gricem skrije.
In tukaj želí neka družba , potrebo prostorne go-stivnice za popotnike spoznavši, novo veliko in krasno
gold.,
Galicija 20,000 gold.
Est raj h poslopje sozidati.
y
gold.
ga odrajtajo nar
»
vec.
Sej imamo ze pri Petranu prijazno gostivnico ktera že davnej po deželi slovi in kjer smo se že več
y
Osèbni ali životni davk (Personalsteuer). Dal- krat pràv veselo po slovensko
macija placa čistih 11,720
gold.
gostovali :
sej imamo
Obertniški davk (Erwerbsteuer). Nar več
tega
Malnerjevo in Majerjevo pràv pripravno, tudi vse
hvale vredno
gostivnico ,
ktera zamore veliko gostov
davka je prevdarjeniga na Es trajh pod An i zo, namrec sprejeti; sej je tudi še pri Jamarji in pri Vidi c u v 875,000 gold.; po tém na Česko z 490,000 gold. Bledu kaka izbica za popotne pripravljena — čmu še
old.
po tém na Ces ko z 490,000 gold.
Bledu kaka izbica za popotne pripravljena
emu se
Cisti dohodek vsih deželá je prevdarjen na 2 milijona Več gostivnic ?" nam zna kdo
gold.
vgovoriti.
To je vse res
in 372,715
Stanovitni davki Krakovské dežele na Poljskim so prevdarjeni na 144,634 gold., pri kterih je opom-niti, de Krakovska dežela samo za d i tunike 57,600
ali Bleški kraj bo od léta do léta bolj
gold.
davka odrajta ; po tém takim ima ona nar dražji
dimnike.
Teržaško m es to plača (aversuale) 60,000 gold. Živežni davk vsih deželá skupej je prevdarjen na 14 milijonov in 200,000 čistiga dohodka; Est raj h pod Aniž o ga plača nar več: 5 milijonov in 57,200
milijone in 392,000 gold.
obiskan, ko
bo še bolj poznán. Zeleznica bo Bledu še marsikte-riga gosta in še marsiktero petico privabila, če si bomo
Krajnci tudi po vunanjih časopisih prizadevali, ptujce soznaniti s Krajnsko Švajco! Naša skerb mora biti za po znanje rajskiga kraja pripomagati.
Ko bo pa od léta do léta več popotnih v Bled za-
gostivnice najti, de jim
_ Ptuji
y
gold.,
potem Česka dežela 3
Mitni davk ali col je prevdarjen na čistih 11 mi
lij on o v in 300,000
gold.
Est raj h pod Anižo in
hajalo, morajo tù tudi pripravne ne bo treba, preveč po domače za dobro vzéti. ki pridejo v toplice in enake kraje, imajo večidel polno mošnjo denarjev— zató pa tudi terjajo priročne in prostorne staniša. Ptujci so večidel kočiji vi in zberljivi.
Česka dezela odrajtata nar vec.
Kér pa
V
ze
zdej večkrat prostora zmanjkuje
kaj
Za sol je prevdarjen čisti dohodek na 12 milijo- Bled hodilo?
pa bo še le po tem, ko bo še veliko vec
gostov
v
nov in 700,000
gold.
Za tobak na 11 milijonov in
165,000 gold.
Za
tobak pride^ iz Marskisra ,
Ceskiga
Šlezkiga
in iz Galicije.
milijone in 970,000 gold.
Za stempelj na čiste 3 Za takse na čistih 550,000 Od loterije ostaneta deržavni denarnici le čista 2
gold.
milijona in 507,500
gold.
čeravno ljudjé na léto blizo
8 milijonov v loterii zastavijo, kér so stroški silno ve liki. Dobro delo bi
bilo, ko bi loterija prec pri
sla, v
ktero
le večidel ubožni ljudjé svoje krajcarje nosijo in se srečo išejoči, zmirej bolj na beraško palico spravljajo. De kdor v loterijo stavi, nima od lotorije veliko pričako-
y
y
vati
y
se že očitno iz
tega
vidi, kér je prerajtano
y
de
y
ce se v loterijo čez léto v vsim skupej 7 milijonov in
68,000 gold, zastavi, le okoli 3 milijone in 993,420 gold.
ljudjé iz nje dobiti (zadéti) morejo. Denarstva minister
gosp. Kraus je tudi že enkrat nekaj spomnil, de bo loterija preč prišla.
Pošta prinese deržavi čez vse potroške 1 milijon
Od pošte na Kraj n s ki m, K oros kim
m
08,420 gold.
in v Dal mac i i pa deržavi clo nič ne ostane, ampak ji še clo okoli 36,000
gold.
vun nese.
o
Za cestnino% mostnino, brodnino sta prevdarjena
čistiga dohodka.
milijona in 465,318
Gosp. Guz eli, Mal
in M
vitez P
y
Evzebi R
nar vec, potem iz Estrajha, ^
i
Ruard, Stroj, Ulrih, Dr. Zoff in
Alfo
Z
d r u ž b
ois so tedej vkupej stopili in hočejo praviti, ktera naj bi denarje vkupej vèrgla, gostivnico sozidala, in potem posestnica te gostivnice
bila.
Ta z
Po prevdarku bo k ti napi
32.000 gold, treba
k
vsaka akcij
pei spi
se bo 320 akcij napi
y
bo
veljala 100 gold. Kdor tedej hoce v to družbo stopiti, in deležnik noviga pohištva in njegovih
dohodkov biti, vzame eno ali vec akcij. Do konca pri hodnj
«•a
y
meeca m ali ga travna (aprila) naj se oglasi za
to pri gosp. Malnerji in Majerji, kupcama v Lju
Mj
danja pana
z besedo ali po pismu.
Če se vsih .320 akcij ne bo spečalo, ne bo iz zi
in sleherni je konec mesca vé li ci ga ser usta) svojiga deležtva odvezan
• V
I11C
y
cr »
Ce se bo pa
kar j
pati, dovelj deleznikov
zbralo, bo mesca maliga ali véliciga serpana velki zbor
deležnil do goto
v Bledu ali v Ljublj i sklenila.
y
de se bo ta
Upati je, de bo tù naloženi kapital gotove in dobre
obresti (čimže) nesel.
JLjublfuna nu Mioroéhhn
f t
Kal
bi bilo to mogoce '
Ali se je L'belj omajal
Ali je sivi mejnik med Krajnskim in Koroškim zdivjal
y
Beríte Cesarjev razglas v poslednjih Novicah, ki
in «e cez nase
glave in
zidove premaknil, de smo pri- natanjko razloži, zakaj de je zbor sak sebi šel
in ne
tisnjeni k edinimu ner a z d erlji vimu korotanski- verjemite praznim in clo neumnim kvantam, ktere bi se
mu voj vodstvu? 8 to burko bi še cio našim Nemšku
utegnile zavoljo
te reci po svetu širiti. Beríte pa tudi
tarjem ne vstregel, kteri se zmirej hvalijo kako dobri vstavo, in prepričali se boste , de imajo Cesar oblast,
Krajnci de so, kako za krajnšino živé in
gore,
de si deržavni zbor razpustiti, kadar hočejo. Tudi P raj s o v ski
tudi le besedica slovenšine njih ušesa hudo razžali. kralj je deržavni zbor razpustil in sam vstavo dal.
Vender smo to novico že večkrat brali, in vredništvo
poglavniga
Dunajskiga
časopisa „
W i e n e r
Z ei tung"
kaderkoli kaksen spisek iz Ljubljane prinese, tudi ne pozabi zraven natisniti, de je Ljubljana na Koroškim.
V ravno tištim časopisu v listu od 14. sušca nek
gospod iz Koroške-Ljubljane svoje misii zavolj volitve
Noviéar iz KJuhljane.
Včerej je pričel gosp. A. Maž gon postavne bukve
pravdoslovcam v slovenskim jeziku v bravnici slov. dru-
in jih bo zaporedama vsaki dan po 2 uri
žtva razlagati, razlagal.
ali bolj receno nevolit ve za Frankobrod v Krajnji na znanje da. Od začetka zlo hvali prebrisanost, dobro obnašanje in besedvanje naših Gorencov, proti koncu pa
, in reče de je bil veči
Noviéar iz fnnogjih kraje v
v to hvalo
grenko kaplico meša
del pričijočih kmetov v ta preklic ali protest od slovenske stranke (sio venische Parth ei) našuntan in podpihovan ! !
Gorenci ! kaj čemo na tako natolčevanje odgovoriti ?
Mi ne spoznamo na Krajnskim nobene slovenske stranke, mi le spoznamo slovenski narod, ki na
Novica razpuseniga kromeriškiga zbora je avstri-janske poslance v Frankobrodu zlo prestrašila, veliko druzih nemških poslancov, ki so popřed ž njimi zavoljo
prihodne Nemške
poglavne
oblasti enake misli bili
i
Je
zdaj od njih odpadlo. Frankobrodčani so zdaj skoraj vsi te misli, de morajo nemško vstavo brez dolziga be-sedovanja berž poterditi, in Pruskiga kralja za nemški-
ga Cesarja izvoliti. Sliši se
de
y
ako bi se to

odilo.
Krajnskim stanuje. Ce se Slovenci v Novicah z goreco
besedo za svoje potegnejo, če njih
većina
rece in po
kaže, de noče za Frankobrod voliti, je ta
glas
slovenskiga
tudi
naroda, ne pa slovenske stranke.
p i s a rj a
tega
glas
Mi
spiska vprašamo ali so bili tudi krajnski stanovi od slovenske stranke našuntani, ko so edi-noglasno sklep napravili, Cesarja prositi, de naj vse Avstri-janske poslance iz Frankobroda nazaj pokličejo?
Ko je huda burja na Dunaji divjala, in svoj rep clo v Koroško in Stajarsko vihala, se Slovenci nismo
bode Ruski Car Pruski mu kralju vojsko napovedal. Zmirej smo rekli, de se bo v Frankobrodu še prava smešnja-va skuhala! čičem in knezam
Med patrijarham serbske vojvodine Raja-
so zavoljo prenaredb
Vindi8grecam
v vojaških zadevah razpertije postale. — Po celim istrijan
skim primorji so postave vojske
razglašene,
kér bodo
gotovo Pijemonteški brodovi zopet Terst in naše primorje
— Boj s Pijemontezi se bode zopet vnel,
nadlegvati začeli.
ne bo laz
ce rečemo
y
de
v
se
dali
zmotiti, zvěsti smo
Pijemonteško čez reko Tičino 12.
na
ostali svojimu Cesarju. Tudi nasi nasprotniki so nas tistikrat hvalili rekoč : Ver li Slovenci! ne pave rla slovenska stranka naKrajn-skim! Mi pozdravimo preklic Gorencov kakor znamnje
duha med Krajnci. Mi dobro
naši vojšaki že , Izdal jeRadecki dan tega mesca v Milanu vojniški razglas. Pri takim branji mora nam pogum vsercu narašati, kolikanj bolj naše junaške brate in sinove naLaškim hrabrost navžiga, če zasli-
las častitiga vodja. Beritega dragi kmetje in presodite :
sijo g
f
predramljeniga narodniga ve m o, de je n asa narodnost
v
se
dete
?
pa krepko je
y
m
Vaše
gorece
I Ojaki i
želje so dopolnjene. Sovražnik nam
ako
mo braniti ne zamore
Bog
da verli junak bode postal, zdaj pa ko se sa
stegniti
y
ga
bomo z besedo
i
s pisanjem
naši
in djanjem branili, in nikakor dopustili, de ga nasprotniki
po ptujih časopisih psujejo in natolcujejo kakor po-stransko dete, njega kér je nadepolni pravi Sin ljubljene matere Slave. _
ljazi po Unietih.
je mir preklical. Še enkrat se prederzne rokó po kroni Laške dežele; ravno zató mora pa tudi zve diti, de se v šestih mescih Vaša zvestoba , Vaša hra brost in Vaša ljubezin proti svojimu Cesarju in kralju kar nič zmanjšala ni.
Kader ste se iz Verone podali, in sovražnika naglo
mejo pregnali , ste mu
y
od
zmage
do
zmage
na
njegovo
velikodušno bojni pomirek dovoljili, zató kér se je hotel
V sredo sim stal v Ljubljani na voglu špital- za mir pogoditi
y
kar je sam izrekel
skih ulic in sim bral na zidu nabito oznanílo. Blizo mene
s t oj é
trije
metje in se pogovarjajo od vstave, ki so nam
tega
kteriga
ee je k novimu boju pripravljah -
ste mu Vi velikodušno ponujali,
pa namesto K miru tedaj
hoćemo z
y
ga
jo Cesar dali, in od de bi bili vstavo dodělali.
poslancov, de
so vsi domu šli, brez orožjem v roki v njegovim
poírlavitnim

mestu prisiliti.

Véste, kaj sim jez slišal"
pravi eden izmed
nika
Vojaki ! boj bo kratek, pred ravno tistiga sovraz
kteriga ste pri sv. Lucii, Soma-Kam
greste,
njih, ki se je bolj
modriga
dělal
p odkup i li, de so domu šli." „Sej res zna biti"
n
de so vse poslance panji, pri Kustoci, Volti in pred
pragam
Milan
en
drug
na to odgovoril in z
»
glavo pokimal.
prijatli, kej taciga ne verjemíte
je
„Nikar,
sk i g a
města junaško premagali.
Bog je z námi ! Naša reč je pravična. K orožju
segel
sim jim v besedo tedaj vojaki ! Še enkrat poslušajte svojiga siviga vodja
V	• .	_	^	%/	____~	•	1	t V	V f 1
kar je cez in cez neumna laž, ki vam jo je in pojte ž njim v boj in
z m ago,
jez bom prřca Vasih
le kak suntar natvezel. Cmu bi Cesar zató le en kraj- serčnih del, in to bo tudi poslednje djanje mojiga dol car plačali, kar imajo po vstavnih post a va h oblast ziga vojaškiga stanů, kader bom v
P°g
lavitnim mestu
vselej storiti, brez de bi Jim smel kdo to braniti. Kar pa nezvestiga sovražnika persa svojih pogumnih tovarsev s poslance vtiče, jih tudi ne smete vse pod en koš kervavimi in slavopolnimi znamni njih junaštva in serč-djati. Verljivo je, de je eden in
d rug
s Ko s ut ovim ali nosti kinčil.
Las kim denarjem mesca kozoperska kej opraviti imel
y
Naprej tedaj vojaki! V Turin je naš
namen, tam
kar so Novice ob svojim času večkrat v misel vzéle in bomo mir storili. Slava Cesarju, slava domovini ! ojstro grajale — ali vsih poslancov ne smemo tebi nič	R a deek i, vojskovodja.
V
meni nic nepostenosti dolziti, kér je znano, de jih je bilo
veliko modrih, poštenih in slavnih mož med njimi rim so satni Cesar v Svojim
raz glasu
kte-
zasluženo hvalo
Vganjka zastavice v poslednjim listu je:
Kasino
asino
smo
ino
no
o
dali in jih „visoke časti vredne možé" imenovali.
Oanašnjimu listu je pridjan li. do klad ni list
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljanu