St. 30. V Gorici, v eetvftek 25. julija 1872. II. tec JSoia" izbaja vsak totvrtek in velja —- p . » poito prejemana ali v Gorici na dom ^^-^«^^ ^^^^^^ ^^^^^ ^^ "n oraanilih so plaSuje za navadso la druzabnike }>olit. oj-tistva ^^^^^^^^-^ ^^^H^^^ .^n^LnnnnTiW JfJnVa. ...... ^r^^"n\ ^B1^Bnn\ ^""^"nV ^K ^"nTnnTnnnw nTH nTH nTH ^nTflnTnTnTI Z:l ^rko P° in Ysat ^^^^^ nH nH LH M^Lf UnW ' , NaroSuina se blago- *Wb*»........ HB ^nHI nVH ¦¦ m mnV ^B uvednikn: ttj-forjtt Do- *'«tri Ms..... ^H ^^H ^H ^H ^H |B ^B ^B Icmc» uGortei, Contmda dolla croce 233, te^^in^s^^^1 ^DL^ ^^ ^^ IV m ^^^^z^^ Giasilo slovenskega politienega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. ..'¦ ¦'.......'If......¦•-"''"¦¦¦• " - * .....¦¦' ; ..... "¦•' • -~ ¦»¦ - ¦ -_........- - -,.......— -------....._____ ____......... Siovensko Ul^dovanje. odlmru iu w j* zarad neeega slovimskoga dopiia i Niaprotno pa gre goriAko glavarstvo ocividno propir tiicI. tmuia auno „pro lormu- glasoval z ; rakov.i pot. Slovenski odioki in spisi sploh po- (KuHf.t Lavrioem, v »voj.Ii govorih pa malo da no spod- ¦ stajajo od doe do duo redkeji in kolikor iih fie Hal in *pudbij.d nj^n- prjMllog, po katerom bi ; izlaz., pisani so navadno vprav siromafiki filo- 0Lrimo to I. koncu m> |M> n.'katonli drugih '^ »Uii Jtf uko ivknr u»trirna uldait- , . . » L . R , 2 . P.' aJ •' l,a i yunitvo odgo|.>vabAO..i plemonitaAev za viSe posle; M».;aprava ah autonomy ra^tnt: pu .tr..g.. »-; ^\f" vt-^ u,^nou ^^^^1 of dt^ n ¦ (1,U^ °»,r,lvilS ,0 bo,J PW^nikailMr imajo plo- mnou :n m..vMj.il., daiu4..j!ni opiav.l. o •„,' iu Jf1» »^ *• ^ »»^^ K^0 "^j" ko 1 l1™?1 H'«U"«i menda mrxlo iroe za Ijudske tad^urU hi d.v..!w ..dbir k»t v ;.i do.v-lm, ^ „*; hlii. !t,t?o L J^ ( iViia Jv! uaSSva^f 1 *,!^es k«r j-i oillaAnost nekaterih ftupanof ope- pobt ;ka «»b!aiti.Ui. ZUj .m\m.. p-> t,iu caknu '^Xu oko t , o o ' *** '" M dru«i *BBIlBi "^^ Z'„UUtortbanigBte neti in *t, «i pertain* druga drugc ua pot.. \»"«;^ 1 S .JT lb ,m! I kJl!r W moriiU vsle(l powbnih etawfllMtfonih sklo- Tu.la o tem *.« uij^nio uumruili dan«» govomi «n ^),,V,,IJ0 "J"M»^ °»',B«» mn^w mkakoi no ulnjo . elovemko portovatl & leer nil nri fila- l»*Mn. u,llN.r je «eud:i /aCI pm na tier- u^l .ij ,? ^Vade » 11^^ iu v i ,kcr ^ tu,li m) mmm" otl 8odft»J0 vl«^0 P»M»- krni v !epi( g'a-lki ^»v.M.Cr-«i ru,:.i%uti. Se v.., wj«- mw»* m la^ado mul MoM'n.sko Ijudatvo. k)V1|t, (loklor bodo nafii olifiinakl prodatojniki tU .bv,»km. ubfi- »p»jwnj« na dn^evni in matorijalni ra/.voj Ijudntva. | vJnsk.h >u,an K t^ tLCmo ^h^ato^ nam in .traokan. br« ra*b,,ki. imj bmlc njihovt » aicor uplj.v.jo «bk. prav pospeHjivo, pa ^S11 i^J w, Jbl Zumi BlolSe ob «!ugt to-Ii p.i n*u,;b.> ah itulihiMk-. p-satio, kIo- tudi xebi zadr/.ljivo, kakorsna so in kakorAni S,.^ Vrt.^M^ir fS^i rSTSfflhlr ttMin in Mrniik^m njihovo tlww po i!a!y;insko Na cSonAkom imamo d taka gbwarstva; v | so bmalo no odtrgajo dosodanji aveai. Cesar bi Teg* pravjh so /1«| 2ve>tu dr/i d<-/*dm o!- sl,,venskoin dolu dczele tri in v italijanskom eno. ; v ta namen trebalo. anregovoriino o Bvaiem casil. bor in j« v tvm n'ltu prav i/j;U'dna obiastnijii 3oditi, »li no^nosuioio in /a koliko nosnesuioio a . i» •• « • i , *> a n» «*«« «i k,... i ¦ - !i' JJ, i '¦*,M",fcW p«»p»-!»uj,j« Znpanstva obcuieio kaj inalega tud s sod-no »an.v na u «r»>K» .n ampak n.i .>iOieu»Ronu jcv b bilo uriiv to/avno bi se snloh tudi no ' n:ja'1 In ?. f,ntt1M,Mmi u5Jvl.dV Tud.1 P0",^ 8 MtbimtiPntn ,*,»;.„ «h;,|.>.d„i „i!b*ir ;.. t«. i V i ! • I i » L «¦ tviini j m nj treba po ttij5tv;iui segaH, ampak pov- *u ,., nhr«nii-i «»>»1 vi.>ini *! .1 ..t^Lmh it .rAi'-o. I i "i » • ¦ • i « i a°d '»:«. so di/o strogo toga, da so vse uradnno ua jc za»ra»iia itai. \c*/m.i Mi\>.anik.iu piroo.- Cl,r ^uj, ni,t0 nas „ainen; mi s» jo boo-omo oglo- . „i. ' l.#m „rt Gi>.„«rt«i ^„ ;. „iA^o ^A o/» e„r, ,,,. ,?-,„«„.»., >,,ii vi.imrn »«!,nn %• wt.tvnn i •¦ • i » I-" »r . • • ' na slovtMisKcm va blovcnce, da io vJaoa, da so faic» tu «opi«a»au tu n vi,i-niint tinviotti * hiovon- dijiti s.aino \/ ttannlnoca sta'isca V tern o/ini 10 •¦ , ., . ,. , . ;. . .J .> I . .!.*•» :.-»L,i W^-i^iJ k,» i.» •», A i i,-»!n «. /.. U*".6*,IW i/.uaHMii!:b» nia.iMd. v iun oaiuji , uradniki za judstvo postavliem in ne lmdstvo za wi L' lihivVk, 'rJJ. »m\ tXi nn4it k, S,taV,m° ?° v:rltl{,st,lvt0 »° vrslM-..nlann v,.,idi., v if.pi/lohko ia,u,nijiv! «loven- i ?v«jo ..arodnost, poguir, in dos ^^jf*"* »men./» r.ko Lr./om dr/.,: x an a. an. auip.k u, .. j ||ok ... (1>j»^k t|;l sln,,^ko urado. , in Instnem delovanj. monyo podreti vso ov.re, l^moram-. f^u n, n,.^,, d-saf. novd*.., ,n: vw;j,. nj tuU .op,rJllija kakor si j,. mi8,y0 ne. Ijndobiti nas,mu jenku ^K0^'10^;^- na;i m •/:•». kut-rs nis Sl.v»-i,ii» v d /A ,om n.l- k.aJre .;i„,loskc ; ,liir )(i se n?Jm,l» narodu pa cast in spaStovanje, born ?a«»*' pa*r». " , " . D»tb*dn^ m ol'.Vno nij po,t-.pa'.» in no Sv.iiiiko glavar.Uo s; tali v novojsom «asu _________ mla.'no :« matoniirri,.. kakor »m ^^.-jisk, od- -^ I>.....'I I»"/.a lov.i v^rc/.iti zoljam rmloljubuib _——. Iwrmk. k.tors jo, k-» j.: bd >• uli dr. Li\ru v Krase^ iv :u iiaprcluje v t-m o/.iru redaije bolj. LLSTBK. SPOMiNi. II. Nasl«doje rrtice nijso, kakor bodo vsaki vide!, iz mtjegt U^tiogi zivijoaja, amp.*k stare gospe, ktere /api»n:k sem jaz po nakljurj: v roke dobil. Zakaj i.je ;e spoantii; se svojiiai vred pri-obcajetn, tega mi pae nj treba praviti, a da sem je 57.vnr.ka ve&tuo prepi&al, teganaj bodo osobito Jjubeznjive C-itateljic? prepricane, da ne govorim 0 citateljib, kteri mi uze tako verajejo. Bila sem v tisti dobi, - * tako stoji pisano f zapisniku zdaj uze stare gospe, — 0 ktcri svet nravi, da se clovek zacenja zavedati, da je ciovek. Stela sem Stirin&jst spomladi in gledala setn svet a taciru oOesom, s kakorSnim ga more neisredeno dekle gledan. Pazila sem na take stvari, ktere ncbenega druzega ne zanimajo. Sosedova bci se 89 je moztla, in moje naj?eee veselje je bilo, ako «em jo mogla zalezorati. Oaa se je pogovarjala se stojiin zeainom, z njim se zabavljala in ga tudi po'j'ibljala in jaz sem ju skrive gledala, a moje m*<¦¦* bdu jo \,u tacib pri/.orib So zalostnejc. Z-ikaj. to n»j ve bog »am. Mnji n anosttii ^tarisi, — prav«* bila sem u/.e davao izgubiia. — ho 1111 namerovuli dati hisnega urttelja, da bi in» dalje izobra/. :val. Po svojib izvrstmh sprieevabh 111 poseb.10 po stricu nam jo bil prip >r«?oen Ljudevit Svetek, ktorega so inoji stansi tudi z ve&eljem sprejoli, Ljudevit se je posebno odbkoval se svojitn /.nanjem, pa tudi se ¦jvojm vrlim obiiu3anj'*m. Gledala sem ga izprva hladtiokrvno, a tupoded se mi je tako pnkupil, '< da ga nijsem le mocno spostovali, nego tudi o- ! trocje rada inula. In zakaj ueV Ysaj on mi je 5 sel vedno na roke. in debl mi jo tako dusno j brano, kukorsno sem do te laj veduo pogregala. j B.l je ponizen in pohlcven, a vendar ponosen, in ! zaradi tega sem Se-vecezanpanje do njega imela. j Ljudevit *pa nij kazal posebaeg.i zaupanj.i do 1 mene, nego do vaeh enako. Minoli so nekteri meseci. Zacela sem bo-lebati, a ne da bi zacela v ineni razburjeiosfe vihrttti, ampak polastila se je moje notranjosti mehkoba in nelnost proti vsaki stvavi. Cvetiee, za ktere sem prej le malo porajtala, sera si ogledovala po eele ure; z golobieami sem doiivela najlep§e trenutke. Ah, dejala sem, cve- tiee zive kakor golobice, in oboje obeuti kakor jaz. Cvttice in golobice imajo v sebi en iu isti dub: duh dobrote, ljubeznjivosti in sprave. Moje truplo je malo potrebovalo, in vendar nijsem pouutila nobeac pomanjkljivostij; spala sem malo, in nijsem bila zaspana. Ako sem se v zr-, calo pogledala, nijsem videla sicer prejSaj'.b ru-decdi in polnib be, ampak bi da se mi je na obrazi ncka bjlest, in vendar mi je to neizmerno dopadalo. Sosedovo beer jo bog odblagodaril, .imela je : lepega sinceka. Dr'zala sera ga v krstu; nosila ; sem ga tudi veekrat v narocji, in moi trud je i bil obilno poplacen, ako se mi je blagovo^jno ; nasmejal. . Tudi moja noSoja nij bila do tedaj preyec izborna; se le zdaj sem se skrbneje obla&la. Pazila sem na vsako malenkost, in hotela sem na vsak nacin dopadati. Ako bi me bil pa ke-do prasal, komu velja ta cedneja nosnja, komu posebno hocem dopadati, ne vedela bi mil odgo-vora. StariAom je bilo to po volji, a opazih so tudi moje bolebanje. Teta so mo 0 tem mnogo pra§ali, ali nijsem se upala se jim izpovedati, akotudi sem jih rada imela. Prifiel je iz niesta tudi znameuit zdravnik; on me je pra§al in prasal, a jaz mu nijsem mogla drugaCe. odgovoriti, Dopfei. V Goricf 24. julija, Vrocina je zaeela pritis-kati; soparao je, 'kakor v naravi, tako v sedajnem politicr.em polozaji skoraj vseh evropejakih drzav. Na NemSkem se je zaeela prisedati pruska osab-nost; Knska brusi orozje, vsaj tako cencajo uem-ski casopisi; na Francoskem tavajo med repub-liko in monarhijo, ne vedeali jinije setreba vla-darskega vodatva, ali so ze zreli za syobodo; Italija iraa nod in dan te§kc sanje o smrti p ipe-2evi in ngiba z vsem svetom, k«j potem, kedar ae sanje nresnicijo? Bolni moz na Turskem kira; na Spaojskem se je zaoelo po krvavih homatijatt vedreti, a te diri je po&la strela iz jasnega ter malo da ne zadela kralja in kraljico. V Avstrii ae kuha takraj in unkraj Litav*s a kaj se bode sinhalo, je tesko uganiti. To je istina, da mj v na§i drzavni polovici zdaj nobeua strank» prav zadovoljna. Doba Auerspergov, od katore so si vsaj u-atavoverci pricakavali zlat«h jabelk, je vsbudiin gplosno .nezadovoljnost in vozcl nasih iMavnth t&zmer je zdaj tako zraeden, da g i ne mow men-da nihce, naj bo se tako moder ah zvit, z lepa razmotati,-,pravi gordiski vozel, katen'ga more samo mogocna vladarjeva beseda presekati, nik do drugi ne, Sedajoi nrinistri, i;as dizavni zbor v sedanji sestavi, veeina de/.Htaih zborov, voljenih na podlagi neprimernih in n«pravifoiih volilnih postav, bodo zmesnjavo le fr-daljc veeo naredili in miru ne bode med narodi, dokler ne obvelja in se dejansko no izvrsi ennkoprav-nosfc v vsakem oziro in sicor tako, da bode vsem postavam glavno nacelo: enako praviee za vsel Tudi v Slovenii je nenavadoo soparno; prav neprijeten in ce!6 nevaren zrak viada, ki zavira vastinrazvoj dosedajnim dragocenim setvaro,kiduS» narodu naj bo^jSi in potrebni& raoii; zrak, kateri zbira bnda vremena, da razsajajo na do-maLt zemjji v narodnih krogih, kakor ne davno v Ljubljani v maticnem odboru, ko se je govorilo in glaaovalo o tiskarnici. Kaj bi govorilt o dotfcni sejiV Nic! kajti ako bi hoteli izreft svojo odkritosriino mneuje o nedoatojnem nacinu, pokaterem se je prepir za-netil in gojil, o malocastmh namerah, katere iiij-ao mogli popolnma zakriti nekateri gospodjc v svojih govorih in predlogih, vzbudili bi glasoo nevoljoost in splosoo nezaupnost pri praviii ^(>do-]jubih,-i)asi nasprotniki bi ee pa v pest smejah. Sicer so huda vremena tudi koristna in celo potrebna, ker cistijo zrak in odvracajo bole2ni. Bog daj! da bi pri nas Siovencib ne imela dru-gih nasledkov! Izcistiti pri nas, kar je gnjilega in nezdra-vega: iz nekaterih krogov sebicnost in castiblep-noat, iz dragih farizejstvo, iz tretjih neopraviceno zavest Hterarne nezmotljivosti, in iz vseh sk-.ipaj pogubljivi doh nesloge io nestrpljivosti, bila bi velika, neprecenljiva dobrota. V Gorici ni6 kaj posebnega, sicer pa s o-parno, kakor povsod. Italijaoski stranki poci-vate na videz. Zapana se nij, oiti ne se mini--sterske razsodbe zastran mestnih volitev. Vse je radovedno, kako se bode glasiia in kaj bo po-tern. Nam se enkrat „vsecko jedno!" 7 Goriri, 23. juKja 187.2. Vsi avstrijski in nemski easop si so se zad-nje dni peMi s potovanjem ditnajskili strelcev v Hanover k shodu neuiSkih strelcev. Kcli sa ne spominja shoda nemSkih strelcev na Dimajn lota 18U8> Tistikrat so se na Dunaju zbirah sam» taki Nemci, kateri s* bili nexadovoljni s nmsko nad-vlado: dunajski shotl strelcev bila je demonstm-cija proti Ilismarku in le gled« na to so je skle-nilo uze tistikrat, da ima biti ]irih«Mlnji shod neinskih strelcev v Bismarku in Borasbmn ne-prijaznem Hanoveru. A nasi ustavoverei so se od leta 1868 sem tako prednii?;iCilir kakor xnani goriSki kanieleon: postali so- iz sovraMkov fana-ticiii malikovalei BLsmarkovi, knkorsaih j»» na Nemskem in se eelo v Prasiji jako mai». In ^lejte prejeli .;o zasIuiSenih biv vse polno od vstdi strani. Nad -AOt) Rtreleev je pntovalo iz Ihinaja v Hanover njim na cola znani prusoman, novega str»-lisea; ondotni stroH so jim to odwvtovali. a ko so videli, da Dnnajrani ljubijo kmnwliji), so jih pnstill, da se blamnjejo. V resnici marsirajo Dunajrani po Lei|K*ij?u, pa nolienn okno se n« (Hlpi-e, nobeua l»»|w sak-snnka ne pokuka na nlieo; noben rlovek w n»' briga za slavozeljne gostc. To sr j«; l)uiuijianf»ii# strasno v nos kadilo: ,\eue freie Presse*^ s.s je jokala, noaiski uasniki pa so so iz Diinajennov prcsneto norca delali. Se slabse jim je slo v Hanoveru. kder so s«' k veiT«m nekteri Bismarkovi agenti okolo njih trudili, da nijso bili popolnoma v kot p'>tisnjeni. in tSpencrscliG-Zeitnng*, katero v.-ak o nadaljc P. L. in za njim tudi „Osscrvatore Triestino," vladni organ primorskih kronovin. In v resnici, drznost nstavovercev uze pre-seza vse mejo; izdajalstvo driave ocitno zagovar-jajo njih listi; njih prvaki ga pridigajn i)ii vwiki priliki: pa ti nesramna klika ima drzavne vajete v rokab, ona si hoce prisvojiti gospjdarstvo nad vso Avstrijo, da jo bode potem loiej pjdala I»is-marku. In ministerstvo, v katerem tnboru stojiv nego da se dobro pocntim. Zdravnik je odsel, in meni je bilo to drago. Odslei naprej sem si zelela vedno le sa*.aote in vdala sem se popolnoma mi&ljenju in sunjar-stvn. A vseh mislij in zelj, ktere so mi po glavi yedno in vedno rojile, bila je eua, ktera se mi je vedno vracala in ktere se nijsem mogla nike-dar zoebiti. Zelela sem si namre& „prijatelja*, 8 kterim bi se raxgovarjala in sprehajala. Zakaj 8t nijsem raji Bprijateljieett zelela, tega ne vem. Gospod Ljadevit Svetek je bil sicer prijatelj, s kterim bi se razgovarjala in sprehajala, a vendar se mi nij dozdeval pravi in pogresala sem na njim marsicesa. Vstvarjala sem si potem v moz-ganih podobo tega neznanega prijatelja, a do prave podobe nijsem mogla dospeti. Najcudnejse pri wi atvari je pa to, da sem si posamezne i»jc-gotre dele se dobro predstavljala, —- a ko sem je hotela v celoto spraviti, ko sera hotela njegovo, ^e tndi ne lepo a simpaticoo truplo z ztvo drzno in junaSko duso spojiti, mi je to vselej izpodletelo. . Ta missel me je se vedno napajala: da, tako dafefi je pri^lo, da, kedar sem se sama po vrta sprehajala, sem misiila: on mora ticati takej za grmom, za dreyom, ho^e me le ostraSiti. In res, stopila sem bojece naprej, in akose za grmom nij nikedo oglasil, bila sem zalostna, zalostna do smrti. Moja aestricna se je omozila. Bda sem tndi jaz na svatovScini. Pri mizi sem bila vsa raz- ¦ stresena in plesala sem po tern nenavadno mnog;> in strastno. Kesno smo se peljali dornov. Utru-! jena se takoj vlezera in tadi zaspim. a kmalti se j probudim in straSno hudo mi je bila. Truplo in | dull, oboje je pesalo. Po fantizii so se strasne | posasti vlaeile, in veudar sem bila tog.t, — bog ! ve, zakaj, — prav ve.se!a. Kmalu zopet zaspim, ! ?n moja domisljija se je peeela s prijetnejs:mi j podobami do pozoega jutr.i. J Vzbudila sem se, ko jo solace uze visoko na I nebu stalo; leze 5e se sopet tega neznaneg.i pri-; jatelja domisljam, po ktorem toliko hrepenim. ' Strinjala sem se enkrat nj?gove posamezne po-; teze v celoto, in sedaj se mi je posrecito. Ko ! sem si namrec natanjeno ogledala polobo, ktoro j sem si v mislih vstvaijala in sedaj vstvarila, bil ! nij nikedo drugi, nego sam - Ljudevit. Do tukej prinasa go3pejin zapisnik ujeae , spomine; sledeci listi so po nesreci. izpali. Kaj | se je pa po tem zgoddo, vtegnes prasati, Ako . bode stara gospa tako uljudua, da mi bo svojo j povest dalje razlozila, je tudi teb», ljubeznjtva bralka, in blagovoljoi bralec, ne odtegnem. Do tedaj si mis'liy, kakor hocis. Da je bila gospo- dicina v svojega ueitelja zaljubljena, to je goto- vo, ali se je pa tudi on v njo zaljubil, tega sam ne vem; upam pa, da mi bo blagodusua gospa tadi to razjasnila. si. m. Nij skoro verjetno, da more biti ministerstvo na strani izdajalcev. Pa vsaj smo v Avstrij uze marsikaj v:deli in se zmerom vidimo in slisimo se celo v Gorici, kako se nekteri nemski profe-sorji in drugi nemski naseljenei prav po veliko-nemsko sopirijo, Bismarku napivajo i. t. d. . , Po vsem. tem, kar se jegodiio in kar se go-di, sniein:) vprasati: katera je prava avstrijska strankaV tiotovo je to federalisticna, katera zeli inira v dezeli in raogocnost Arstrije. Da se nij to uze spiznalo v visokih krogih, to je velika skoda Avstrii. A tudi o visokih krogih se je menda nxe zacelo spoznavati. da je treba zaeeti pravo; posteno avstrijsko politiko. Cv s*» dams slisi, da je ministerstvo na skibih nr»gahf se teiau nij t'uditi. saj je uie same urtavov< ru.' liste stnih pred nastedki slabega in nepravit'iiesa dejanja. in slabo dejanje s«» samo kaziiuje, Iz goriike okolice. jl/.v. dnp.j Se precej -n>ki okr *j, k'^ri nalu^a j •, /, 'm'j;sri vu divki na-U»/.li, ii.i tuotda ze oontojeri ztnaiij>iii. MislI, >« j.>, kr nj bilo od nj-* toliko Oa»pod:i, ki njive, vinogra-•i»% travu.k** . t. d. prav -ikrbuo pregl^duj**, in pm-ti-kt' t h z« inj s<- pri prjiO/:io^ti t*»ko mo» dio popr.i-iij-' o ijthovdi prultikih, da si je /.« m ti.-».kt<»ii m.*>iA iai-(i opraviti /. g>np»Io. ki ua-':r»ruje s; po^ stvo kup»t», t.t da Hi* y. /.ifadi tegt <> doUrott ia-i'uili z<<:uij:sc ia o ob.liuh pn-delkih hvalil, »*» n:j cuditi. i*a kmah »c jw videlo, da nij tako, ampak d i je to In odb»r <>;niliio kidutsije (di.itojer jz vhi-lneg» rs svoji ruiogije istinrt, in ako se ti gospodj? zi kVoje^4 goipokirji. za viado, po inot'i in vestno poU/ajo, da so )e ua drugi pktti tudi tle/.eli pravujui, jitn tega uu mo iviiiD v $nirt»i greh ASeti, — k,»j p» da hoce gon-poil ri'fort'Ht v T . . ., kt*Ti ps>*>eduje v Hib«rnber> gu vinogr ul okoli 2 oraiov povhrja, n tem do-set", ila se je proti dez>dni ceiuhii komtsoi v Gorki hurokoostii, da on pridela v svojem no-graiti 100 kvincev viua, je nam zastavjca. Da omenjetn gospod n»j se ce/. itXl kvmrev ftua pro-dal, od kar ta vmograd poseduj«% dasitudi ga vsako Icto (» tigatvi od MmoHtijh kinetov v«r ali manje nakupujri, je gola resnica, in dokazov nam ne m.uijki. Pa je ze t.*ko. Kadar se kdo /eni. aii pa kadar ktj proJaja, budi si pa, kar ho»*t% gleda svojeimetjf vedno skozi poveksevalmk, ter se livali in hvah v t vs>i ineje: uni, da bi si dobil z«ni'*o bogato in po voljf, ta p.», da bi ua prodaj pns-tavljeno ivc tt»hk> drazji oridal. Gonpodu rete-reutu p.i / niti, mora no mu na ruko iti; ako bi pa ves trud nu* ne zdal. tt*r bi vi*oka viada njegove *a-slage tnlosirao prezrla. pnporoe >je se pa vain diagi Ip»vei in Brici, da mu eno priskrbite v ribniski lont'arnici. ker vi bote mrbivj delezni saiu njego\>'gi sirokoustenja. Iz RavnJee due 21. jul. [U\\ dop.| Pri na« smo imeli spet s\oj pies, a kakor se sploh pri taeih prihkah goii. je bil zvt-ter tep-i. Naj o- m^njam pri tej prdiki sitnosti, katero »ms«jo 2a- pani v tat-ih prilik«h z gla*antvom: ee pridejo fantje vprasat dovoljenja za pies isijtni ga zupan ; glede na bojazeljnost nekterib rkordova!cev* ne ,; da, grejo vpvasat dovo!jenja k glavarstvn. J To jim pies dovoli nepoznaje ktikor zupanstvo ! razmer v obi-»ni: zalosten nasledek so poboji, ki j nam spravljijo najboljst moei v jeco, kar jih je - vojascina d./eli pustila, Cas bi vendar enkrat bil, da bi ghivarstvo ne efusa!o- v delokrogu zupan- : stevbrez potrebe, innajbiprenarejaloodloke, na- i rejene od zupanstev v postuvnem delokrogu le l kadar je njihova neprimernost dokazana! j Iz trzaSke okolice, 22. jul. [Izv. dop.] Na§i j zupani se zmiraj nijso postali za toliko modri, | da bi euttli svojo sramoto zarad laskega nrado-! vanja v svojih pisarnieah. Med temi naj za zdaj i omenim samo zapaaa iz Barkole, gosp. Marte- lanca, ki je dal neki 2eni, kateri je 14. t. ra. pogorela hisa, sprxevalo, kojo bi dal pajesti stcklema psu, Lu hi ga hotel usmrtiti. Pismo je bilo takole pisano: -C-rUtlMlo P vvita Certifio sotto scrito eh li 12 Lnjo H12 &r>piato un in : cendio d» loco in Ilarcola N. 105 li Luka Mar- . tellanz la Casa Bruciat* lata Vestiti e leto tuto ' gelo die aveva non aveva a I tro kegeli Caseta adeso e riinssto in una tmda Com tre Prole a-nioliato la suva pro lidoiu* savorrantu eon niisane fuctice si ptvga siniori di iatvao:!a. Barcola \ 17. tojo %1> Mattt) Martidhinz IMrgato Comu-nale.- Yboga 2-,*ua, s takrin jtismoiii hudi buJit-zuilusrcJH in b-.idi sm-di! XaS.i ok >I:ea bi mora'a sploh bin bo!j mo;ka in' tijit; *v\>j.h prtv.c, iii In ne snv la. prosit?, kar j j giv zdi se mi pa, da vedno bdj p»s j • i:-»*j prej ur»« *» koli tr/¦.!$-ke okohcp. „____,. V LJuMjam 22. jalija. |Uv. dop.| Kakor una skandaloznt ,Tagid.itt* u*e v»ojo rnvado. da vs«» tnkfat obrn* in potrni ?u-j.v> p-iv.. tako je tudi p'sat o /adj.j-m S>.k4mt'.n i/>tu Neki ifint-iirdii pahtiiu;. k* ri s» y. i/.b sit poipit ,M>di!tLv Uurii-t" iM'O !tii*^ai4«i'.i. -u uuVtkdi pod ?;ii%Im*oin ,1'mvI iUti-* v *k.nd.sim \M <* a\«-k, let 'y lak'» btago-dmlj-ti h Miliar., luoifvr.t.im tn ikm love»k:ini i/r.t/ , da bi p«i;t-u r'.ovfk moil miskti, tla y ur«dfi*tk • i?» tiphdi «vH mj, rigir kU1*!!'* J«» .la^blitr, hUi-ova. u Avitraliji* pnlf-p*«n:i, m' ic'.i!iM';a dmk.d. NV-»ramrd pw.ttdj tf-ga I'tai.k* .us'itsj" g d.ra /arinka, t*:atoilo „So-ko!a\ k«*ju- dijajstii dtiu*ihi -.m /l-orai in g. .I.iiipa Nuil).i( i[m Utar ¦»•L * ,>.t/nda*.i lei^-'iega kuu»*-iljja.ta. 7. tnt :ik tut pitmk, rnpala tul* g. d.ra Uloi-wtMv-a it* j;fi*i, tla :t*j U d».kt *r pa-«!i to druUwi i Rf 'VMj'«;a p<»i'i »¦ tp;*»!•, Li/0 m\ d* j»v Itil I?, df. lilfwei-ii v s 'k.i!o«-k*'j »fbii»k . p-»t"in. d-» mi v,4 ii,|jQ rsjuk*>-1* j u/:i'» v i.tn-i pr« top »'.aU p» r\>:Ai m t:« isi i»« t u i*i?,rov..lj, 1 bogt kir»inik:' h t:»k i u •» ti tn »i tu pi*ai»'« i»jf«i mi%l?jo ufifrtii nagtij* ni'St iKirt«d,i do na*. s ttkov.ru btc/i" ntn-ni Mimi:»!»ji!:Mf /, l-i/nu in obiv-kovntij(.Mi),-tomtit n»i f»«»<*jK»'l /tip a n Ih'/maiu to * mi d*-"a i"-n*t-"A nlit »bi h!«« u/• o^oj»Liv:, «la <»«io Vjh »p>s;(«*a^ kol tn 'u -jji rt >v?:k i, t'«'ia\in» hojjit* ol r.a'«» ra/'*-.1 p »*., M »i'." *' ai^.l lu-lt|ivo drab-1 pJ.i^'ssitlo^u" »:» s«• *ai«i pom»git« grd.ti io tjlt'kmi? n t; 3.;»r ,!. in** I ktvruit nte •ami r»»)i«,k5, 7\ k j«v*-* <¦' -»1 am: p»t*/ali! I.a/vM%; KUak< r .'lajjola'.*-!.- * y vulid na-tm^tu p-t.h p>H!«»_ia« v ;/, |.i«dtt:«<>tj:i krakov-*k»g?i S4f»:tiVw'«* v rabfdi *.;.»]\iii s p.a *Posla« mi' -» n«4|> «• »::i „M hr»r.' T^rrufr* j^ v »auio tern tT»«i::b;?it!u.s* 1» ^o «ti/hriit /..* ^..idi-.j in-roir.o 4- M-n><*, p>»V-ra f.».-k-.i dr,i/.V> t.a.-t.lrn, z;t-lujaj :i»* v ^-j»strt-i .k i-Jat^j /apvif tn zoj:-c»t .Si»k-d-.»t- i/-»!. Z.u:' rafi ^rtkNati .'.*/ !'? d t» j; . i*?>=p. k? rSokola* !»"«*a v h.^** oih-- ni 'Iciaja \I.v.is i.»/b««. Kakor ?»• *\j". j- h'i-'i f.u.i d«/«-ii.j \ti' S^'ia.k gro? Au**rsjw»r^ )*..!«« t<- !.=»'..k # od/oitt.mh sa/ j -\ svo-»» Mraiik^, Lt. r. *,i ^p.^i,; li/.j.^t* i-l.uik« v ^Tagblaiitt * N'adtojtt >h Aibutbt. zinac&l^c pri Kontoti I«*ta istii;. bi: j.. n,ko't>ki) did v L;ab'jitii t;i se je ptljal v ncdi*^» 2 5. t. in. p»> gore-.j-k-j >.olv/.-lues v 'Uthil m *«\ tod v l.V:*>vo\ li Rftge. I.", -td 1}i72. ?I/v. dop.j Xuvega aa:«r w:i go p »i >citi, »ii dea<*» V.«m v pr>«j *rMi om^njam j/i-I v-4itev obrtf»j*ke i tr^ovmske i?l»or:KC« pru>ke p^skvluph Auu Sedanja urav-nara trgovin-kth zbotitic tw k-«ri*ti sicct tnnogo t>&kemu trgotsUa j ohttniji, vi-ndar vj biio pamemo, da .«<• rnn'j > trg«>vr*»v in obrtnikov n«j odeU-2iU. \oktrp, k*r n j-f» iwslctlnjkrat /3«gah v pm-m r a-k' k'.J. He b le'o*. tida propozno. seje videl-i, d»j«: zranga inoguri, le rok »«» srntmo kriL»m dr/ati. Vsled te^aso «mag.iliT vebkem obrtu i trgovinslcpin oddeSku jndi a SeWi. toda x milo v« rino. CVhi m brez i«g.ticije inudt manj^ina oi> glasov, kar jn&iio ka?.»», da je \>nzuo ovo baba::jo, vtl ki obrt je v nem>k h rokah. V pnboditje gotovo po3ta*ie i* manjsme vt*cna, kajti n kjtr nij zmage bre2 boja, L? v III. razreda, kjt^r imajo teski obrtuiki preva^o, je zin-, da jo Schwar/.eoliL'rg svetoval svojej duuo\&iiiinHJ8prcjiM!snlgko postavo kot dognano stvar ti»r na naspiotigA vcfi tcj por znnnro oni opomiu konstiti lo k.inm prdiitom, ker ni/. t iliihovsriiii stoji, kj'T je bda, in le vi^a diiliOvstiiia ne je od ni/.o looila, re je postala ustavovcrhka. Dunaji'anr z »pot strani misK'iika o nrQ8koniM ininiBtarntvu; b»»jrt so, ka bi no prineslo nradno novine n^ocga -Awe, k>> za Iloheim'.irta, imeno-vanje kacega fvub'ralistit'nega inini»torstva, kojo bi /aptdo j»a vek« ustavi *. requivin! BtraU jo Hta-r prawn, toda vsakako nij pn'zrcti tzjave lVfhsin'\ da s^ v f'O^kdt krogih snujo postedttji, toda tajiu .(icneralsturm" z Iriii'Mi s celo dr/.av-nopravno opozicijo proti Aucrspcrgovuinii minis-stcrstvu. l*nsi*bno so t-i trije visji uradniki ceski pri tniniiteriik'Mn kabin*>tu. koji miiiisterstvu ved-no ve/.i'jo roko, da jiai je ucinogoou svojevoljno vladati. To strasiio na/.ivujo ustavaki „cesko kamanlo.tt Mogor* jo vse, da se po hrva5ki poravnavi zjh'iio zopit s Cehi pogujati, in da se ci'.sar nckobko dmj v ta uamcu pomudi v Pragi, pri priliki potovanja v Kerolin raeseca kimovca. V torek obi"5t*o naso Prago znameniti g dalo nstavovornim casni&om tnnn^i) pisati jobil ©dirovor na skofovsko spo-menicu. Ungcr jo uze bit napravil prav u-j»tavovcren in ost^r odijovor, govorilo se jo tudi, da Strcmavfir pado in da ua mosto njega pride n*«k druiji ustavflveiVG prve haze, prof. Neumann, kar naenkrat je ustavovereem satn cesar pot zapn'^'l in up je Sel po vodi. — Cesar nij ; hotfl o lobriti odgovora in jo nek r«?kol ministrom: Hali ne znate nic drnzoga. nego vecno drazenjc ; duhovstva". — Tako je ostolo vse pri starom ) in ministerstvo brez prepricanja ostane se zme-| rom na krmilu, dokler ga cesar ne odstavi, kar ; je lehko vsak dan mogofe pri takem rainister-; tvn, ki nima nobene zaslombe in ki no nore ! izvrsiti svojega programa, Potovanja neni-i sko-avstrijskih strelcev in njih tamosnje za-j drzanje obsojujejo vsi kolickaj Avtsrii vdani j listi; posebno pa jili klestijo ogerski listi, vsled ! ^esar je nastala polentika med tomi in ustavo- vernimi Casopisi, To je jako pomenljivo in bode niorda imelo celo upljiv na notrajno naso poli-tiko. Danes ogersM casopisi uze bolj mirno govor^ v Slovanih, kakor so pred enim mese-cem. Nadyojvoda Yiiheltn je na Ruskem; ruski dvor ga je s posebno prijaznostjo sprejel. Bog -(Vaj, da bi se njemu posre5ilo slabe razinere mod naso in rnsko drzavo v odkritosreao pri-jaznost sprcnieuiti, kar bode na korist Avstrii in avstrijskim Slovanom, kateri zele* mogoenost -AvstrijiV Nas cesar je mislil potovati v Berolin; tudi c;sarica je bila posebno vabljena, pa je na-ravnost ortrokla, Federalisiicni in ogerski listi so vsi nasprotui temu potovanja in, kakor se slisi, so je cesar odpovodal potovanju, Na Hrvatskem gredo refii svojo mirno pot naprojj; obn stranki so kazeti jako pomirljivi; zdaj ilclajo poslanci po odsokili; posebno pa so trudi fmanrni odsok s prorafiunom, 0 lirva§kih zadovali prinesemo prihodnjio obsinieji dopis. V Bolgravlu m delajo velikanslie pripmve za dan 22. avgusta, ko bodo knez Milan pol-noleten proglaSon. Obfiina belgvadska je po-vabila nad 40 slovanskih obnin, udeMiti se z deputaeijami te srbske svcCanosfci, 2eloti bi bilo, da bi bili tudi Slovonci zastopani pri o-noj svc.'anosti po -kakih veljavnih mo2dht in to v iiitoresu slovansko vzajomnosti. Saj se Srbi za uos ssanimojo in mis fiislajo, tako ,je skoro nusa dolznosfc, da se i njimi bolj seznaninio. Huski genornl Fadejev je zopot v wRub-kwn Mini" priobfiil obsiren spis o vojni sili ruski. On pravi, da bode prihodnjifi zmago-vala oiia oblast, ki bode {imela najve5 jozdeiSke infantorije in artilorijo, in te more Rusija naj-v«« inudi, kor inia uajvofi kon,j. Na NemSkem jV vsega vkup samo 2 milijona konj, vfitevfii tudi siara kljusota; na Ruskem pa jih je 20 milijonov in 250.000 bojevnih kozakov, ki so od mladega na konjib. Rusija naj torej inia v vojski 300.000 moz, ki bodo na konji in pes labko bojevali. Na Nemskem so Jezuite iz degele pre^ guali na voliko veselje uasih ustavovercev, .ka* teri zabtevajo, da bi ludi Avstrija kaj tacega storila. Biemark je zmerom bolj 'brezobziren; tako da ga na Nemskem vsak dan huj&i crte, posebno pa pravi libcralci, katerim nij po go-du tako absolutni cesarizem. Bismark je v svoji osjibnosti skoro tiran postal, zarad tega ne bode kmalo imel druzih prijateljev, kakor naso ustavovoiT.e. Na Francoskem so bilo zaduji cas v zbo-ru na dnevium redu skoro samo fiuancne reCi; Thiers je povsod zmagal se svojimi nacrti. Tndi je obljubil starfok, da ho6e zdaj Se le republiko za trdno ustanoviti. Francozje so lcliko posebno stimani na la-edit, katerega vjiivajo; posojilo, kakorfinega svet se ni poxnal, M 2000 miljonov goldi-narjev so Francozje v kratkem 6asu dobili in to v kljub veliki 'nesreou Stavili bi, da ga mogofina Nemska ne dobi tako hitro. Razne vesti. Ii«>m) uapravi ha-janska eitalnica 28. t. m. besedo z govorom i» deklamacijanii; tudi se boste predstavljnH glediski, igri .Domaei prepir" in rSam no ve kaj lioce." K udelezilvi pricakuje gostov iz Ljuljane in Go- ; rice, pa yabi v obilnem Stevilu vse p. n. rolo-Ijube uitalniski odbor. Vsled prosnje dezelnega od-bora je dovolilo rainisteratvo, da se smejo dijaki tukajsnje kmetijsko Sole, kakor vsi dragi srednje-in visokoSolci sprejcniati kot enoletni prostovoljci j k vojakow. ! (Toaelka inert vojafci.) V Ljuhljani se je vnela pret nede^o ob 7 uri zvecer vibarna te-poska med raadjarskuni vojuki Huynovega polka in Ijudstvoro. V kr^mi so se prijeli in ker je , tarn monda manjkalo prostora, sc se hmalo na ; na javni ulici razpasli. Pairola, obstojeua iz treh j moi, istega polka, je potegnila se svojimi rojaki. j Nazoci vojaki domacegu polka in lovci so pa ; branili domacine surovosti razkaeeuih Madjarov. -Se le pomnoieni patroli lovcev se je po dolgem f (l'/t uro) ravsanji posrecilo, da so prvo panolo ; 2 uaimi vojaki vred vjeli in ndgnali, ter ivSdi tako svoje rojake. Govori se o mnogo ranjeiiih. , (Dunajtklh lunelov) Stritarjevih jo prise I ! tretjizvezek na svitlo,— Oblika je klasicna; ub-iezeh razkriva rane naSoga naroda, katere pozmiti je i potrebno vsakemu redoljnhu. Mati, ki vmori otroka pri poro'u. (Detomor.) Mati, ki pri povodn otroka vmori ali ga nataSd sapitsti brez pomoci pri porwtu po-trebm% tM da pogine, je kriva hmhiMslm detomora; ako je bit otrok zakmsk ima hiti zavoljo vmora taka matt zaprta v teSko jam sa celo Hvljenje, ako je bil nezakonsk, pa za 10 do 20 let. Ce je bil otrok nalasc pn&ccM brez potrelme pomoci in je poginil, je kazan tega Jmdodelstva leSka jeca od 5 do 10 Id. Tako govori nasa kazenska postava. Porodi sploh so tlovolj gosti iu 1110-ritve detet pri poroda nijso tako redke, da bi se bile odtegnile raorilke opazevanju zdravnikov, ki trde\ da je zenska v porodnih Mestih veckrat kakor iz sebe in da je pri obsojenju taeih hudodelek tudi na to obzir je-. mati.Zato pa je ze tudi postava satna na-pravila razliko med umorom splob in med de-tomorom, ter je za umor postavila viso kazen, namree smrt. ? ldjub tega, da porodne bo-lesti v casih pripravijo mater v nek motjen (alteriran) duseven stan, ne moremo tega je-mati za pravilo; tudi se zamore porodnica se ob ^su preskrbeti s potrebno pomoCjo, kakor-sno dajajo babice, ker narava sama je preskr-bela, da imajo nosefie dovolj casa pred porodom aanesljiv opomk. Da je postavil zakou raz-lieno kazeu za umor zakonskega in nezakou-skega otroka, na] se ne isce vzrok v tern, ker ima nezakonsk otrok v drustvu in drzavi in cerkvi brez svojega zakrivljenja maiy\pravic, ko zakonsk otrok: in de bi se ta okrutna raz-lika tudi delala gled6 vrednosti zivljenja taeega cloveka, je treba vendar pomisliti stan ne-zakonske nasproti stanu zakonske matere. Ko ima zakonska mati pricakovati cast iz tega, da ima otroka, mora nemozeno dekle bati se zraven druzih tezav le hudega ravnanja od svojih in zasramovanja od ptujib Ijudi: „Oce so Heli, tepli me, mati nad maao jokali se, moji se mene sramovali so, ptuji za mano ka-zali so. On, ki je sam bil ljubi moj, on, ki je pravi o<5a tvoj, sel je po sveti, Bog ve kam. , tebe in mene ga je srarn," tako nedosegljivo slika nas pesnik Presiren misli nezakonske matere, ki v narofy'i nosi sad svoje ljubezni in nepremisyenosti. Vprasanje nastaja le, kaj je krivo tolikih dotomorov, ki se po svetu skoraj le po nezakonskih materah godd. Jeli sama ona duSevna aiteracija? ne! Jeli skrb, ker ima mati in vsled obstojecih postav posebno otrok revscino in preziranje trpeti? ne! Jeli more-biti materno sovrastvo in je;:a do otroka? Tudi ne!! Kar je najrei-i nzrok dKoinorov, je hiulo ravnanje od strani doma«*ib ljuili, naj si hojo ze starisi ali gospodarji, in slalia o«lgc»ja ljud-stva, ki vidi vef- greha in snun«ite v tern, ako je katera zenska vslfid nenstib dfjanj postala mati, kakor T:e je znala proti b«zjtm in na-ravnim naredbam in vkljub pr**j inif*iK.»vanili dfjanj ohraniti 'svojo fast pre»l swtom. Zato jft bilo ixdano ver. ukazov od vwib oUla^ti, naj s»k Ijudstvo ]K)dnmijV o zalostuib na>»Mkih in tr-iiih kaxnth detornora in je j>osebii<> najvisi «-sarski o.Uok o«l (J, okt. IH40 nula^il dub«>v* «riui iu ljudskim uriteljem naj m swHaj \*Tt' memo skrlM», da s«» ne zadusi mat^ritisko r-uf-Htvo v srni njihovih odgojeuk. Mi ntxvino na torn meshi swtovati niti dubovsnni niti uriU'ljfin nir pmitiviu'fra, o«t-svetovati j»a jim nioranio neiismilj»*si<» pro^kri-birunji' padlili w*nsk, Ki i>(»trt*buj«»ji> v»*«n poini-lovanjV in podpon», ko javnr gr.ij'c. Spioh >*• nam ne ssdi prinipriin. ako I»i >¦> »j*itrfJM jrra-jale take zenske, ki w[ enai-ih dfjanj postanal* milovanja vrcdne matere, kot tak»«, ki oilprav-Ijaj'o pokon* svojib ]»rrirri'li za pribo-lnji sv»*t. i Dobro je tadi, ako se kovci, predoo se zasa- I de, v vodi naruoco, ker z vodo napite kovci pie-| je in lepse rasto; ako imamo kovci v peska, ali j v rabli zemlj*. zakopane, je dobro jih pred za-| sajenjem veckrat z vodo zaliti, kjtr potfej tudi 1 rade rasfo. Mlude tite v trtnici ne tirjajo drugega deja ! mtd prvim Iftom, kitkor da jih poleti od plevela t «'istima Ako horemo po prvem letu b»If<» presadi- tf. jiorc'/omo korenike na en palec dulgosti in ] zgoraj jMiguano mlad-ko uaeno oko; ako bocemo >i diugo b-to Wife v trtnici iwftit je tudi dobro ; p-iznane inbid.ke porez:iti. I*ri t/.kopavanji mbdih trt je dobro paziti. la se rtep >;k Mbivuue u z»*mlje u«l»Vji)f pottdmo n.ij *«* ta spifldj** p ighmtfitf k'Uviiike pa?i. da m; !•»• potr^ilj ». Onik raxneffa blaga, na f/ori. inorajo tudi kovci od takih trt v tako zi'inljo vsaditi, ako horum i Icjh; iJkstlino iz njili iui'ti, ;ili tudi pri trit /emij.i ne sme bili pruvei': tisk;i. Mno/X'iije vinsko ti'tt- s k.vi'uiii ali ImICuiu ju vse eno. Kovci se Ichko prcccj na odloceai kr.ij v vir.ograd vsarli*, all tm iz njih bilt't; zrede, ktt'it* se potein v vinograd prenado. Ako se inorajo irtu v vinogradu v kuinnito zemljo v^aditi; jo bolje da se kovci ral»«% v duht'lo zeniljo pa je boljso eno ali dvolctny billu vsaihti. Boljse je, ako gre v suheui vrumonu en d«i kovc v lahki zeiulji pod /lo, ker tistf, ktere osfa-nejo, v vsaki zeinljt prav dobro rasto. IJilk* p;i v tezki zemiji zrasle, pri prc-s.iditvi v luhko. re*tko-krat mocno rasto. Najboljst; je kovci s uomladi, precfj po re-zatvi vsuiltfi: ker p.i to pri vecih trttiicah ni m-»-g.»ee, so v siioplcih povuzane kovci p(> koaci v zcmljo zakopljejo in sieer, d:t zgi>rnja ocesa - .'5 palee p >d zutnijo pridejo. Ako zadnjc kovc», kt'.»n» sino v zemiji Zakopane uucl<, prav po/.no sadituo, tako da s.) oco.>a ze uialo pognala, sc mora prav in skrbno 7. njimi r.ivnati, d t s« ocesa ne polumc, ne smejo na solium lo/ati. kor so Miko p«»?»uio To se mora ne le pri kovnh. ampak tudi pr» bd-t'ah paziti. da na mi'.iicc ne pridejo. Ako boce n. p. kdo svoje v vita /.cj »tte bil-ie v vinograd presaditi in jib ze pri i^kupav.inji na cohici pusti, jiti potem zvt/e in wa lirbiu v v vinograd nese. da jih po poti solace pari. j:h, v vinograd pnseds:, tudi tain na solnci pu>tt, ker na enkrat ne more Vseli v>aJ.ti, naj bo zasMov-Ijen, da, ako so tudi bdfe pra» lepf bilt». jth lv> prav malo r.islo. Zit-gadej naj se mlade trte pri sajenji solnca varujejo in to tako, da vsak delavec svoj snopic trt v mokro ruto zavsj»\ m vsako trto, ktero hoee zakopat*. naj spr-ti iz nje v/ame. Pri zasajenji trt se veckrat vehk pogn-s k naredi s tern, da trte se svojimi konci :*a trdo, ne prekopano zomtjo pridejo, |xj..r spoduje poglavitno korenike rasti ne moreji. Mora st- tedaj skrbe-ti dase v trtnici ali v vinogradu. kamor trte vsa-diti hocemo, globokeje koplje. in s.ctr tako, da zgornja rodovitna zeuiija spodaj pride, da vsajene trte se svojimi koni na njo pndfjo iu v uj-jj rasto. Pri zasajtnji kovce? bi naj bolje bilo. ako bi jih po konci v zeniljo zakopali, ker tako bi se naj mocuej.se korenike spodaj napravile. ali ker navaduo tako dolge kovci sadimo. da, akobi : jdi po konci vsadili, bi zunajni zrak, kteri im!* na rast trte velik npliv. do korenik na ptisel; moramo jih tedaj bolj nagujeno vsaditi. da tako globoko v zemljo pridejo. Cim laj§o i rahtejso zemljo imamo, tem bolj po konci jib smemo saditi, in narobe, dim tezjo zesnljo imamo, bolj nagojeno inorajo trte vsajene biti. !';. iisV.i p.loaik \m gl. S.IO do gl. li/. w n a.:t«i # (•gt*r»ka „ .. '..'.'20 . .h'run'u. piditii r „ 3/20 . - -v! . :. 2. i'Vi*»i „ . ;;. <>%«•* „ „ i.;is » Aj,h „ „ 2.20 Haj/. prvc vi>*c cent „ 10 h*i , drug* ,. p , «.».2:» -Seno ,. , t. . Slattma is^'h) „ n IVJ — „ Kromptr n«»\ w ,. 2 ;"*» r Vino, belo brisko kvim „ V6. - r vrno tarbtnvku v „ 13.50 dfnik }>i'>f:e mlinov r Strariraft. Mnka pviiu'iia A (Au«zttg) 3 cent. \m g!. 3.20 2.50 tM, 2.3»i 3.40 3.50 1.40 2.3*» Mi. '6. n IV Moka. rh'tA cent po gl. 6.60 do gl. n tursjcim n . 5.76 „ n ajdova . „ «).— t Otrobi drobui „ „ 2-*«'» , m debeti . „ 2.-0 . 14.30 12. Ni ll.io Sl..r»0 7..?0 *».;>0 10.- LIEBICW ^ Knmvs - ckstrakt *mI dunaj*k»» zdravninkt* iddastt kot Xilra-Vilo prizuau iu i«l krako\,4k»* uren*» druL(M» ih*scbuo prijM*r»»:aii, p«> soglatmrm 1'ritrjt'nji tiiiHlioiiis>kih fukultt't prv> vwh do zdaj proti plju*:ni mhIh poxnaitih in rabljenih zdravil. TaiVto M/.dravlja br^ in sricuni<«: Je-liko. i»vbf v ra/.vit4*ni stanji) ttibcr-klllozo (prika/ki: kailjanje krvi. hek-tinia trrozni»*a, xmanjkovanje sap) fce-lo«ldni. ^r«-viil in bronklalni kaliir, a nam i jo (ukntvo krvi) vsled dol-rih boleznij in nade\jevanega ntb-Ijenja merkurijala, chlorosis (bledo-krviu.st). asthma, suSenJe* bo lenje hrblueipa mozg;;i hy stcrljo in slabe ilvce. Za stekleairo 1 gold. a. v. Kistice otl 4 steklenic do!i do vsake mere. Kaz-posiljanje na vneoje oskrbljuje generalni zaloc „Kumys - Heil - Anstalt" Wieo, M»riahilferstr«.«e 30. Bern (S. Friedli jun.) NB. Doidaj brez vspeba z medi-cino zdravljeni bolniki naj zaupno % Lie-bigovim ekstraktom zadnji poskus narede. Izdavate^ in odgovorni nrednik: YIKTOB OOLENEC. — Tiskan PATERKOLIiI ? Goriei,