ielisUi Tovariš m , j iy¿___ ,............ r ____ r___XIXI____„«.„ .. / r — _ ., _____________«.J___ Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. • I« Od Soče do Vardarja je zadonicl mogo» čen klic: »Velika Jugoslavija je ustanovljen na!« Narod, ki je komaj mogel verjeti, da je končana svetovna morija; narod, ki je težko pričakoval konec suženjstva in rojstvo svobode, je enoglasno pozdravljal novo 13 milijonsko državo »Veliko Jugoslavijo«. Deset let je minilo od onega dneva, ko je doruel ta mogočen klic po vsej državi. — Deset let je minilo od dneva, ko je takratni regent Aleksander izrekel zgodovinske be« sede: V imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra I. proglašam ujedinjenje Srbije z de« želami neodvisne državic SHS v enotno kra« ijevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Ni dolga doba deset ldt, a vendar moremo ravno v tej dobi zabeležiti mnogo lepih in veselih, .i še mnogo več žalostnih dogodkov. Oglej« mo si jih z našega učiteljskega stališča. Ujedinjena domovina nam je dala čisto narodno šolstvo, ki je preje moralo biti hote a'i nehote v službi pOtujčevalcev našega na« roda. — Dolgoletna učiteljska borba za gmotne pravice in stanu odgovarjajoče plače je bila prvo leto v ujedinjeni domovini do« bojevana z 'ureditvijo učiteljskih plač, a je danes ob desetletnici obstoja države zopet aktualna. — Slovenski učitelj je postal v svo« bodni in ujedinjeni domo.vini državni uradnik in ima vse pravice istega zagotovljene v urad« niškem zakonu. Ni ravno mnogo takih veselih dogodkov, a vendar bi jih lahko naštel še nekaj, a kljub naši skromnosti moramo priznati, da so ve« seli dogodki v naši državi za uradništvo, še posebej pa za učiteljstvo, zelo redki. Mnogo več pa bi lahko našteli žalostnih momentov, ki ravno nas učiteljstvo, ki smo mnogo — mnogo žrtvovali za ustvaritev ujedinjene do« movine, pretresajo in nas navdajajo s stra» hom. ko se zamislimo v bodočnost naše države. Komaj deset let... Otrok, ki se jie rodil istočasno 2 našo IVeliko Jugoslavijo, hodi komaj v četrti razred osnovne šole, ne pozna nesloge in partizanstva, le ljubezen in za« upanje do součenca ga diči in z jasnim oče« som zre v bodočnost. — In država? — Kaj 'kmalu so se polegli navdušeni klici in narod pijan navdušenja se je prebudil in začel z delom. In ravno delo ter ustvarjanje je za« vedlo narod do nesoglasij, do prepirov in ne« sloge. — Značilno jie za nas Slovane, da ne moremo biti složni pri skupnem delu in ta nesloga se prav v veliki meri kaže ravno pri nas. Komaj je bila ustvarjena skupna država, že so se začele načelne in nenačelne poli« tične in plemenske borbe, ki so se stopnjevale in dosegle kulminacijo ravno ob desetletnici našega ujedinjenja. Besede kralja Aleksan« dra ob proklamaciji ujedinjenja kraljevine: .»upam, da bo naš narod za vedno ostal složen in močan, da bo v novo življenje šel vedrega in ponosnega čela, vreden sreče, ki ga čaka«, se niso uresničile. Nesloga razjeda našo državo, partizanstvo se je povzpelo do viška in na'rod ne mone spoznati sreče, ki ga čaka v slogi in bratski ljubezni... To so žalostne reminiscence ob desetlet« niči našega ujedinjenja. Učiteljstvo, ki se jc vedno zavedalo svoje naloge med narodom, tudi tega važnega momenta ne sme prezreti. Ne z blesltečimi napisi na svojih programih in na svojih praporih, temveč v dejanju po« kažimo, da nam je ujedinjena domovina vsdno pri srcu. Kot je sodelovalo učiteljstvo pri ustvarjanju in kot se je Tadovalo ob roj« stvu Jugoslavije, tako mora stopiti danes ob desetletnici zopet na branik ujedinjene do« movine. Partizanstvo je zelo veliko zlo, ki ne upropašča samo društva in organizacije, mar« več je zmožno upropastiti tudi mnogo večje narodne pridobitve. In ravno to strankarstvo se je, v mnogo večji mieri nego doslej, raz« paslo med našim narodom in neti zdaj z ene, zdaj z druge strani strankarsko in plemen« sko sovraštvo. Učiteljstvo, ki je spoznalo kvaren vpliv strankarstva na svojo organiza« cijo in ,ga radi t'ega iz nje popolnoma odpra« vilo, naj sedaj dobro premisli, do kake meje sme iti strankarska borba med narodom, da ne postane ogabna in tudi nevarna. Ta bor« ba naj ostane vedno v mejah dostojnosti ln kjer pa teh ne pozna, je dolžnost učiteljstva, da blaži strasti med narodom in brzda parti« zanstvo. Skušajmo odpraviti neslogo in vpli« vajmo pomirjevalno na narod ter ga pripra« vimo do tega, da bode vreden sreče, ki ga čaka edino le v složni domovini. Še. druga je bol, ki jo mora ravno slo« vensko učiteljstvo ob desetletnici ujedinjenja prav posebno povdariti. — S plebiscitom smo izgubili del naše Koroške in z njim zibelko Slovenstva Gospo Sveto. Boli nas ta izguba, a mnogo težja je izguba celega Primorja. Pred desetimi leti srno še verovali v pravic« nost, verovali Wilsonovim točkam ter pre« pustili 333 slovenskih in srbohrvatskih šol v upravljanje Italiji. £Ia teh šolah je ostalo 816 učiteljev(ic) v dobri veri, da bode ¡kmalu zmagala samoodločba narodov. A prevarani smo bili mi in prevarani so* bili oni, a našemu nad pol milijona broječemu delu naroda ni ostala po desetih letih niti ena šola — in niti en učitelj. Nastane pa zdaj vprašanje, ali ni ravno naša nesloga v veliki meri kriva, da je trpljenje naših zasužnjenih bratov tako ve« liko? — Preglejmo in pazno premislimo do« godke prvih desetih let obstoja naše države, pa bomo videli, koliko smo zamudili s svojimi nesmiselnimi prepiri, s svojo neslo« go. Poglobimo se v naloge učiteljstva, sto« pimo med narod s pomirjevalno in blažilno besedo, opozarjajoč ga na nevarnost, ki je posledica nesloge, pripravljajmo ga za lepše življenje, da bo bilanca drugega desetletja veselejša in proslava dvajsetletnice prisrč« nejša nego proslava desetletnega jubileja na« še ujedinjene Jugoslavije. V. M. Vse državno uradništvo se pritožuje nad mizernim gmotnim položajem - železničarji, profesorji protestirajo. Protest železničarjev. Na protestnem shodu, ki se je vršil v Logatcu, so železničarji sprejeli naslednjo resolucijo1: »številni zbrani železničarji na protest« nem shodu v Logatcu dne 25. novembra t. 1. in katerega je sklicalo UJNŽIB, ugotavljajo, da se njih pravice- dan za dnem kršijo. Naj« odločnejše protestirajo proti krivicam, ki se jim godijo in ki so posebno, označene v re« soluciji, ki je bila sprejeta na delegatskem zborovanju UJNŽIB v Ljubljani dne ' 14. oktobra t. 1. Ponovno opozarjamo merodajne črnite« lje, da ne morejo železničarji izhajati z ne« sramno nizkimi prejemki, ki jim ne zado« ščajo niti za vsakdanji kruh, kaj šele za osta« le življenske potrebščine, kar je v kvar težki in naporni službi, ki jo imajo vršiti železni« čarji. Ogorčeno dvigamo svoj glas proti re« dukcijam osobja, proti znižanju ur in pre« jemkov, uveljavlje.nju delavskega pravilnika. Zahtevamo, da se to premoženje uporabi v dobrobit železničarjev ljubljanske direkcije kakor tudi, da se železniška uprava v Ljub« ljani končno zgane v obrambo pravic želez« ničarj.v, da postopa po zakonu o prometnem osobju in po pravilniku železniških delavcev. Ako uprava tega ne zmore, naj prepusti me« sto sposobnejšim. Slednjič pozivamo centralni odbor UJNŽIB, da sondira teren v svrho rešitve našega nevzdržnega stanja.« Protest profesorjev. Dne 25. novembra t. 1. se je v II. mfoški gimnaziji vršila konferenca profesorjev sred« njih in strokovnih šol, na kateri se je vršila razprava o novem srednjenšolskem zakonu. Po daljši razpravi je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da je srednja šola ena najvaž« nejših kulturnih ustanov vsakega naroda, da pa je pri nas ta ustanova radi nezadostnih srcdsttrv v zelo težkem položaju. Resolucija povdarja tudi težko gmonto stanje srednje« šolskih profesorjev, ki vpliva kvarno na učne uspehe in demoralizira srednjo šolo. Profe« sorsko udruženje apelira na vlado in Na« rodno skupščino, naj ukreneta vse potrebno, da se z uveljavljenjem novega zakona o sred« njih šolah izboljšajo sedanje razmere. Sred« nješolski profesorji iz Beograda in bližnjih krajev zahtevajo naj se izpremeni in izpo« polni zakon o srednjih šolah, kakor je bilo to sklenjeno in predlagano na izrednem kon« gresu profesorjev 30. maja in na rednem kongresu na Sušaku, ter novi zakon čimprej uveljavi. Iv. D. Predlog zakona o narodnih šolah predložen Narodni skupščini z 0. N. br. 86.433 od 30. oktobra 1928. i. (Izvleček iz vladnega projekta.) I. Obče odredbe. Obče odredbe obsegajo smoter narodnih šol, določajo obveznost osnovnošolskega pouka, njega brezplačnost, prevzemanje plačevanja učiteljstva in nameščencev na teh šolah s strani države ter oproščajo učence teh šol vsake vpisnine šolnine. (Čl. 1,—4.). II. Vrste narodnih šol. 'Predlog zakona omenja sledeče vrste narodnih šol: osnovne šole, zabavišča, pripravljalne razrede, nada» ljevalne šole, šole za nedovoljno razvito (de« f.ektno) deco ter ustanove, ki podpirajo so» cialne in ekonomske potrebe za napredek šole. V zabavišča se sprejema deca, ki dovrš' četrto leto. Za narodne manjšine se otvorijo pripravljalni razredi, ki so obvezni in se ne štejejo v redno šolanje. (Čl. 5.—7.). Šolska obveznost. V večjih mestih n industrijskih krajih je obvezno osnovanj.e zabavišč ni pa obvezen pouk. Otvori se lahko tudi v ostalih krajih, kjer se vpiše 30 otrok. Obvezno šolanje v osnovni šoli traja osem let. Vendar se deli ta obveznost v redni pouk, ki traja celo šolsko leto in skraj» šani pouk, ki traja en dan ali dva poldneva v tednu. Reden pouk je obvezen za nižje štiri razrede. V višjih razredih se lahko vrši redni ali skrajšani pouk. Olajšave predlaga krajni šolskf odbor ter odobruje prosvetni inspek» tor. (Čl. 9.). Kjer se rabi deca višjih oddelkov za poljska dela, predlaga lahko krajevni šolski odbor skrajšani pouk v zimskih mesecih od začetka novembra do kraja marca ali skraj« šani pouk v tem času šol. leta. (Čl. 10.) Šolske oblasti se hočejo potruditi, da se izvede osemletna šolska obveznost povsod, kjer ni nepremagljivih težkoč. (Čl. 11.). Nižja in višja osnovna šola. Prvi ^ tir je razredi so nižja, a ostali štirje razredi višja osnovna šola. Čl. 12.). Olajšave po dovršeni nižji osnovni šoli. Po dovršeni nižji osnovni šoli prestopi uče« nec lahko v meščansko ali srednjo šolo. Čt dovrši tam dva ¡razreda, se oprosti nadaljne šolske obveznosti v osnovni šoli. Enako se oproste oni, ki gredo v Obrt in hodijo v nada« ljevalno šolo. Kdor pred tem časom izstopi se mora vrniti v osnovno šolo. (Čl. 13.). Šole za nedovoljno razvito deco. Šole za nedovoljno razvito (defektno) deco obisku» jejo otroci, ki so nesposobni napredovati v osnovni šoli, t. j. slepa, gluhonema, telesn > ali duševno zaostala deca. Te šole se vzdržu--jejo ob državnem ali samoupravnem strošku. Program in načih dela v teh šolah predpiše minister prosvete s posebnim pravilnikom Te šole so internatsko urejene. Država lahko podpira tudi šole te vrste, ki so ustanovljene od samoupravnih teles, po privatni iniciativi ali od humanih udruženj. (Čl. 14. in 15.). III. Otvarjanje šol. Osnovna šola se mo» ra otvoriti, kjer je v obsegu 4 km 30 šoloob« veznih otrok od dovršenega sedmega dc do» vršenenga enajstega leta. (Čl. 17.). Šolske občine. Vsak kraj, kjer je ena ali več šol, tvori šolsko občino. Ime ima po kraju, kjer se šola nahaja. (Čl. 18.) Krajevni šolski odbor. Vsaka šolska ob« čina ima svoj krajevni šolski odbor. (Čl. 20.) Dolžnosti politične občine so dati zemljišče, dvorišče, igrišče, šolski ( v vaseh tudi za učitelje) vrt in stanovanja za učitelje. Šo'a mora imeti učilnice, delavnice, po možnost dvorano za prireditve in telovadbo, pisarne in zbornico ter stanovanja za učitelje in slu« go. Občina mora dati denar za učila, samo« učila za revno deco, kurivo za šolo, učitelje in slugo itd. Prosvetna uprava lahko prisili ob« čino preko upravne oblasti do izpolnjev inia zakonitih dolžnosti. (Čl. 21.). Šolski proračun izdela šolski odbor in gn potom sreskega nadzornika predloži oblast; nemu šolskemu odboru. Po odobritvi ga pied« loži pripadajoči občini, da ga uvrsti v občin ski proračun. (Čl. 22., 23. in 30.). Šolske zgradbe. Min. prosvete predpiše v sporazumu z min. javnih del in min. narod, zdravja ugledne načrte in pravila za šolske zgradbe, učiteljska stanovanja, ureditev v-tov itd. (Čl. 24. in 25., 27.-29.). Stanovanja za učitelje. Vsaka vaška šola mora imeti toliko stanovanj, kolikor je na šoli učnih mest. Brez predpisanih stanovanj za učitelje se ne more otvorti šola ne nov l.azred. (Čl. 26.). Državni šolski fond. Državn'. šolski fond v Narodni banki znaša 150 milijonov dinarjev, iz katerega se daje posojila in podpore siromašnim občinam za zidanje šol. (Čl 30. in 31.). Šolska imovina. Šolska občina se more vknjižiti na vso šolsko imovino, ki jo našte« vajo čl. 33. in 34. (Čl. 35. in 36.). IV. Pouk. Učni predmeti (čl. 39.) so ist' kakor sedaj, le deška ročna dela ne tvorijo posebnega predmeta. (Čl. 39. in 40.). V v;šjib razredih na deželi mora pouk razvijati zmisel za poljedelstvo, v mestih pa za obrt in trgo< vino. (Čl. 41.). Pouk se vrši v državnem je« ziku, le v krajih narodnih manjšin se dopv» šča po senžermenski pogodbi na željo roditeljev 'v nižjih razredih pouk v tujem jeziku, izvzemši nacionalnih predmetov in državneg-i jezika, ki se mora vršiti na državnem jeziku. (Čl. 42.). V višjih razredih se uči tuji jezik le kot predmet, vse drugo v državnem jeziku. Kjer ni čistih narodnih manjšin se za 30 otrok lahko otvori odedelek v tujem učnem jeziku. (Čl. 43. in 4L). Verski pouk. Vse predmete poučujejo učitelji. Kjer nti učitelj enake vere z otroci, poučuje verouk duhovnik. (Čl. 45.). Učiteljice morajo poučevati ženska ročna dela in go* spodinjstvo v razredih, kjer so nameščeni učitelji. Število otrok. Razred brez oddelkov ne sme imeti čez 60 otrok, a z oddelki ne čez 45 oitrok. (Čl. 48.). Učne knjige. Min. prosvete predpiše pra> vila za izdelavo učnih knjig. Učne knjige so ne morejo monopolizirati. O uvedbi učnih knjig odloča učiteljski zbor dotične šole. (C*. 51. in 52.). Šolski vrt mora biti pri vsaki šoli in mora služiti v učne svrhe. Min. prosvete predpiše vzorne načrte za šolske vrtove. Dohodek pri» pada učiteljem po predpisih. (Čl. 53.) Zbirke in knjižnice. Vsaka šola mora * imeti potrebne zbirke, učila ter mladinsko, učiteljsko in javno knjižnico, (čl. 54.). Šolsko leto traja 10 mesecev, od začetka septembra do kraja junija. Praznovanje dr» žavnih in drugih praznikov odredi minister prosvete. Velike počitnic^ so v juliju in av« gustu. Izjemoma, kjer to zahtevajo poljske .ali klimatske razmere, sme minisier piosvete na predlog oblastnega šolskega odbora izpre» meniti začetek in konec šolskega leta in ra?» deliti tudi drugače šolske počitnice. (Čl. 55 Olajšava zaradi gospodarskih potreb se lahko izvrši s strani prosvetnega inšpektorja na predlog šolskega odbora ter se v višjih razredih prekine v enem letu lahko pouk iz tega razloga za en mesec. (Čl. 56.). Šolske svečanosti. Ob sklepu leta se pri» rede šolske svečanosti, na katerih se rodite» ljem pokaže uspeh letnega dela v šoli, da ga tembolj spoznajo in cenijo. (Čl. 58.). V. Učenci. Učenci vstopijo v šolo z do» vršenim sedmim letom, a izjemoma, če je prostor in so dobro razviti tudi z dovršenim šestim letom. (Čl. 59.). Vpisovanje vrši krajevni šolski, odbor najdalje do 1. julija. (Čl. 60,—63.). Privatni pouk. Sreski šolski nadzornik la» hko dovoli, da se poedini učenci poučujejo privatno in delajo izpit koncem leta. (Čl. 63.1. Šolske zamude. Zamude se dostavljajo vsakega 1. in 15. v mesecu krajevnemu šo'» skemu odboru. Kazni so opomin in denarna kazen 10 Din od dneva. Pritožba proti kazn: jo dovoljena na sreskega šolskega nadzorni« ka. Če občina ne iztirja kazni, jih plača pred» sednik. (Čl. 64., 65. in 66.). Klasifikacija se izvrši dvakrat v letu, in sicer meseca januarja in meseca junija. Na» predek je odličen (5), prav dober (4), dober (3), zadosten (2) in nezadosten (1). Vedenje: vzorno, dobro, slabo. Čl. 67.). Prestop v višji razred se vrši koncem le» ta. Za prestop je vzeti v obzir celokupen uspeh. (Čl. 68.). Prestop v drugo šolo se vrši s posebno »prevodnico«. Upravitelj sme izbrisati učen» ca iz vpisne knjige šele tedaj, ko drugi upra« vitel j javi vstop v novo šolo. Isto velja za prestop v meščansko, srednjo in drugo šolo ter v delo. (Čl. 69.). Odpust iz osnovne šole. Po osemletnem obisku osnovne šole dobe učenci odpustnico. Upravitelj rtiora voditi evidenco o otrocih, ki so prestopili v druge šole. (Čl. 70.). VI. Nameščenci — učitelji. V vseh šola« in ustanovah po tem zakonu morajo biti na» meščeni učitelji in učiteljice, ki se lahko z?» posle tudi v administrativni službi prosvetne strdke. Učitelji so lahko začasni ali pa staln'.. Začasni so po zrelostnem izpitu, stalni p • usposobljenostnem izpitu. Usposobljenostn: izpit polaga lahko učitelj po dveletni služb" v osnovni šoli. (Čl. 75.—77.). Zabavilje so nameščene v zabaviščih (otroških vrtcih) ter morajo imeti poseben izpit, ki ga predpiše min. prosvete s rioseb nim pravilnikom. Stalnost dobe po usposob< ljenostnem izpitu za zabavilje, ki ga polagajo po dveh letih službe. (Čl. 78.). Imenovanje in napredovanje se vrši po predpisih uradniškega zakona. (Čl. 79.). Dolžnosti učiteljev so položiti pr sego (Čl. 82.); poučevati deco v zmislu čl. 1. it: 39. tega zakona; imeti toliko ur, kolikor jih je predpisanih za dotični razred; v redu imeti uradne spise; pravičen biti napram vsem učencem; v dneh, ki jih odredi minister, vo< diti deco k službi božji; naznanjati upr v te« lju neopravičene zamude (Čl. 83.); prevzemati razredni inventar za katerega je materijalno odgovoren (Čl. 84.); vsi učitelji se morajo ob' našati v službi in izven nje, kakor je to pri» merno izobraženim ljudem, vzgojiteljem mla« dine iti naroda, dolžni so dajati primer verske, politične in kulturne strpljivosti ter se ne smejo pečati s posli, ki se ne skladajo z učiteljskim stanom (Čl. 86.); podpirati mo« rajo vsako delo izven šole, ki se podvzame za širjenje prosvete naroda v duhu tega zako« na ter se vnese v proračun posebna vsota za nagrade učiteljem, ki se bodo posebno odlis kovali v tem oziru — nagrado za tečaje dolo» ča oblastna prosvetna uprava. (Čl. 89.). Pravice učiteljev — materiialne: Vsi uči» telji so državni uradniki po uradniškem za« konu. Učitelji osnovnih šol se razvrščajo v vse grupe II. kategorije, a zabavijle v vse grupe III. kategorije ter napredujejo avtoma« tično z omejitvijo po čl. 48. uradniškega za kona. (Čl. 92.). Učitelj za defektno deco, v drugih strok, zavodih, vadnicah, ki imajo še posebno strokovno izobrazbo dobe 10%. Uči« telji, ki delujejo v šolah pod posebno težkim' razmerami v učnem, nacionalnem ali terenskem pogledu, dobe posebno doklado v /mi* slu čl. 40. čin. zak. ter se jim služha ra-"una v zmislu čl. 137. čin. zak. Klasifikacijo teh mest določi Glavni Prosvetni Svet. (Cl. 93.1. Stalnost učiteljstva. Učitelj, ki je dobil službo po razpisu je stalen (nepremestljiv) izvzemši slučajev po tem zakonu. (Čl. 94.). Tak učitelj se lahko premesti: le po njegov-prošnji na drugo razpisano mesto, po služ« beni potrebi v prvih dveh mesecih šolskega leta, če se razred na šoli zatvori vsled pre-malega števila otrok, to če .ni začasnega uči* telj a na šoli; aiko dobi »nezadostno« oceno; z disciplinsko sodbo; ob prostovoljni me.Ise--bojni zamenjavi v prvih dveh šolskih mese« cih. (Čl. 95.). Stanovanje in ogrev. Vsak učitelj ( nde« želske (seoske) šole ima pravico na brezplač« no stanovanje po čl. 26. teg,a zak. in na ogrev v zmislu čl. 21. tega zak. Stanovanje "nora imeti najmanj dve sobi, ikuhinjo. pritikline in vrt. Količino ogreva ali odškodnino določa po razmerah ¿oblastni šolski odbor. (Čl. 96.). Službena dela in upokojitev. Po dovrše* nem 32. letu službe ima uc'telj ali zabavilja pravico do upokojitve s polnimi prejemki in 15% dodatkom. Predčasna upokojitev se la« hko izvrši po 15 službenih letih s 60% plače in nadalje za vsakega pol leta procentialn1 povišek po čl. 140. čin. zak. Prostovoljno la« hko ¡zdravi in sposobni učitelji služijo čez 32 leto. Celibat učiteljic. Učiteljica, ki se poroči z neiučiteljem ima pravico do odpravnin^ Po 5 letih službe dobi odpravnino enoletnih nje* nih rednih prejemkov, za vsako nadaljn. leto po 20% več, a največ do višine dveletnih prejemkov. Učiteljica, ki si je pridobila pri: vico do penzije se lahko odreče odpravnini in prejema penzijo, ako se bo morala sama vzdrževati. (Čl. 99.). Disciplinski predpisi so isti, kako: v uradniškem zakonu, X. poglavje. Med disci' plinske kazni čl. 165., točka a pride kazen »premestitev, eventuelno brez selitvenih stro« škov«; na kazen pod 2. a) čl. 165. se odnosi odredba predhodnega odstavka čl. 165. :t. nos slednji odstavek čl. 210. čin. zak. (Čl. 101.). Nameščanje in premeščanje učiteljstva. Namestitev je začasna ali pa stalna po raz* pisu. Abiturijenti učitelji se nameščajo v p*« vem letu, učiteljice v prvih dveh letih na šti< rirazrednice. V 15 največjih mestih (določi Glav. Prosv. Svet) se nameščajo abiturijenti z odlično oceno. Po preteku teh let se obvez« no premeste vsi ti na manjše podeželske šole. (Čl. 101.). Razpis služb. Vsa mesta, ki niso z ri-zp som popolnjena, se popolnjujejo z razpisom, ki se objavlja v »Služb. Nov.« s strani obl. prosv. uprave. Na večjih šolah se postopoma rezervirajo izpraznjena mesta ¡za abiturijente. (Čl. 102.). Na razpis se lahko javi vsak uc'telj v 'kraljevini. Glede veroizpovedi imajo pred* nost kompetenti one vere, kateri pripada ves čina učencev. Mesta se razpisujejo dvakrat v letu. Prvi razpis obsega kraje z visokimi, srednjimi in strokovnimi šolami, drugi raz< pis obsega vsa ostala mesta in po prvem razpisu izpraznjena mesta. Največ se lahko prosi na tri mesta istočasno. {Čl. 103.). Prednost imajo kompetenti v zmislu čl. 62. čin. zak. Vpoštevati je v prvi vrsti točko 1. tega člena ter nadalje: uspeh v šoli, uspeš* nejše delo na podeželskih šolah, delovanje na narodnem prosvečiv,anju, družinske potre» be, službena leta. (Čl. 104.). Na razpis se lahko javi po 3 letih službe. Nimajo pa pravice se javiti, če je povprečna ocena poslednjih treh let dobro (3) ali imajo v poslednjem letu nezadostno oceno (2), ozi« roma tudi oni, ki še niso štiri leta na mestu dobljenem po razpisu, izvzemši slučajev poe roke. (Čl. 105.). Na prvi razpis se javijo lahko le oni, ki imajo 12 službenih let. (Čl. 106.) Namestilna komisija. Predloge izdela ob« lastna namestilna komisija in osrednja ko« misija pri ministrstvu. Člani oblastne komi« sije so: prosvetni inšpektor, oblastni nadzor« nik, najstarejši upravitelj s sedeža, ena uči« teljica, izvoljtena od učiteljic s sedeža komi« sije, en član oblastnega odbora. (Čl. 107.). Komis'ija stavi dvopredlog. Na isti šoli sta v rodbinskem odnosu nameščena lahko le po dva člana. (Čl. 108.). Osrednjo komisijo tvorijo: načelnik za osnovni pouk, referent dotičnega oddelka, najstarejši upravitelj učiteljišča v kraju, iz« volita se še od učiteljstva en učitelj in ena učiteljica, ki jih izbere Glavni Prosv. Svet. Centralna komisija sme izpremeniti dva« predlog, ako s« oblastna komisija ni držala določil čl. 103. t. ¡z. V zmislu čl. 52. čin. zak. izbere minister iz teh predlogov onega, ki ga imenuje za iz« praznjeno mesto. (Čl. 110.). Oblastna komi« sija mora biti gotova do kraja marca, a cen« tralna do 'kraja aprila. Drugi razpis mora biti izvršen v oblasti do konca maja, v Beogradu do junija. Do 'konca .aprila morajo biti ob« učitelj in državljan. Na podlagi tega izdela končno oceno. Ocena je odlična (5), prav dobra (4), dobra (3), dovoljna (2) in neza« dostna (1). (Čl. 118.) Upravitelj dostavi izpi« sek oceno sreskemu nadzorniku, ki isto javi obl. prosv. upravi za vpis v Uslužb. list tam in pri ministrstvu. (Čl. 119.). Proti nezadostni oceni j>e dovoljen priziv v treh dneh. V tem slučaju se 'izvrši ponovni pregled. Stroške nosi tožilec, ako je uspeh negativen. (Čl. 120.). Skrb za zdravje učiteljstva in učencev. Vsakih šest mesecev se morajo učitelji in učenci podvreči zdravniškemu pregledu. (Čl. 121.). Ne more vršiti službe, kdor je bolan na akutni tuberkulozi ali drugi nalezljivi bo« lezni. (Čl. 122.). Za lečenje obolelih učiteljev bo min. prosvete vstavilo 'primemo vsoto v državni proračun. Min. prosvete hoče osno« vati in vzdrževati domove ¡za bolne učitelje. (Čl. 122.). Za zdravje učiteljev in učencev skrbe šolske poliklinike in šolski zdravniki. V kra« jih z nad 400 šolske dece se osnujejo šolske poliklinike s kopališčem. Pregledujejo in le« čijo brezplačno učitelje in učence. Za vzdr« ževanje poliklinik izven mest in trgov (čl. 21. in 8.) prispevajo država, oblast in občina vsak eno tretjino. Na poliklinikah so name« ščeni šolski zdravniki. (Čl. 124.). VIII. Upravo in nadzorstvo nad vsemi ustanovami po tem zakonu vrši ministrstvo, oblastne in sreske prosvetne uprave ter upra« viteljstvo. (čl. 125.). Upra vitel jstva šol. Vsako šolo itd. uprav« lja in nadzira neposredno'upravitelj. (Čl. 126.). Upraviteljska mesta se zasedajo z razpisom. Izpraznjeno upraviteljsko mesto vodi do raz« pisa najstarejši učitelj na šoli. (Čl. 127.). Dolžnosti upravitelja so naštete v 21 toč« kah. Med drugim ima pravico dati učitelj« stvu do tri dni dopusta. Paziti mora, da se ohrani v dobrem stanju šolska imovina, za kar je zajedno s šolskim odborom materijah no odgovoren. Poroča ob vsakem polurne« sečju, a če treba tudi češče, obširno o stanju svoje šole. (Čl. 128.). Upraviteljska doklada. Za svoje posle prejema upravitelj na enorazrednici doklado 100 Din mesečno, a na večrazrednicah še po 20 Din mesečno za vsak razred. Ta doklada se plača iz državnega proračuna, a se ne ras ouna v pokojnino. (Čl. 129.). Sreska prosvetna oblast V enem, >za dva ali več srezov se namešča po enega sreskega šolskega nadzornika. V delokrog enega nad« zornika spada 50 do 100 učiteljev, odnosno se jih ne smejo udeleževati in govoriti na njih v svojem okrožju. To velja tudi za pro« svetne inšpektorje. (Čl. 143.). Krajevni šolski odbor tvorijo: predsed. polit, obč., upravitelj kot poslovodja, distr. zdravnik, pet občanov, po možnosti takih, ki imajo deco v šoli in so obč. odb. (Čl. 144.). V mestih z najmanj 30.000 preb. pride v odbor poleg teh tudi nadzornik, rektor viš. ped. šo« le, ravnatelj učiteljišča in šolski zdravnik. (Čl. 145.). Dolžnosti krajevnega šolskega odbora so naštete v 20 točkah. Izpadle so nekatere toč« ke iz sedanje uredbe, t. n. pr. o ogrevu in sta« movanju ter o nagradi tajniku. (Čl. 149.). Blagajnik krajnega šolskega odbora in predsednik sta materijalno odgovorna za bla« gaj no. Denar, kolikor ni nujno potreben se mora naložiti v poštni hranilnici, drugie vred« nosti pa v zavodih, ki uživajo kredit Narodne banke ali Hipotekarne banke. Blagajnik pre« jema nagrado, ki se določi s proračunom. (Čl. 151.). Zanikrne krajne šolske odbore kaznuje sreski šolski nadzornik z denarno kaznijo po 100 Din v korist šolske blagajne. Dovoljen je piiziv. (Čl. 157.). Spisi krajnega šolskega odbora z javnimi oblastmi so prosti taks in poštnine. Oblastni šolski odbor tvorijo: prosvetni inšpektor, oblastni odborniki za prosveto (?), obl. šol. nadz., obl. sanitetni in tehniški refe« rent, rektor višje ped. šole, najstarejši upra« vitelj iz kraja in to iz učiteljišča, srednje in meščanske šole, uradnik fin. uprave, 6 članov iz oblastne skupščine. (Zastopnikov učitelj« stva ni predvidenih.) — Iz tega člena je raz« vidno, da eno prosvetno oblast tvori lahko tudi po več političnih oblasti. (Čl. 159.). Konstituiranje oblastnih šolskih odbo« rov. Predsednik je prosv. insp., podpredsed« nika izberejo izmed članov, refernt je obl. šolski nadz., glede higijene in v tehniških za« devah p,a dotični strokovnjak. Za administra« tivne posle imenuje in plača obl. šolski od« bor iz svojega proračuna potrebno admini« strativno osobje. Za poslovodjo določi pro» svetni inšpektor enega od obl. referentov prosv. stroke. (Čl. 160.). Širji in ožji oblastni odbor. Oblastni od« bor se deli v širji in ožji. Ožji oblastni odbor tvorijo: predsednik, podpreds. in vsi člani iz sedeža odbora. Delokrog ožjega oblastnega odbora se določi s pooblastilom širjega ob« lastnega odbora. (Čl. 161.). Delokrog Oblastnega šolskega odbora je Veroučitelji, ki so dosedaj sprejeti, osta« nejo nadalje v tem svojstvu. (Čl. 186.). Za izobrazbo učiteljev v svrho izvedbe tega zakona se pooblašča min. prosvete, da priredi posebne tečaje in pošlje učitelje tudi v inozemstvo. (Čl. 187.). Za abiturijente se na šitirirazrednicah rezervira polovico učnih mest. (Čl. 189.). Stalnost na mestu ohranijo vsi učitelji, ki so jo dobili po dosedanjih zakonih, ali so dobili po razpisu to stalnost in če službujejo na sistemiziranem mestu. Vsa ostala mesta se razpišejo. Prednost imajo oni, ki sedaj sluz« bujejo na teh mestih, če imajo enako kvalifi« kacijo, kakor drugi prosilci. (Čl. 190.). Začasni učitelji, ki so nekvalificirani, mo< rajo položiti predpisane izpite, sicer se od« puste. (Čl. 191.). , Poročene učiteljice in zabavilje (z neuči« telji!?) dobe odpravnino v zmislu čl. 99., če to žele. (Čl. 192.). Stanovanja za učitelje je dolžna občina dozidati v šestih letih po veljavnosti tega zakona, v nasprotnem slučaju mora plačati učitelju doklado, ki jo določi odbor 3 članov izbran v to svrho. V tem času mora občina sama najeti stanovanja v to svrho. (Čl. 194.). Sreski šolski nadzornikji in oblastni, ki so sedaj nameščeni se postavijo za stalne, če jih predloži Glav. Prosv. Svet tudi če nimajo nadzoraiskega izpita, a imajo 15 službenih let in od teh najmanj 2 leti kot nadzorniki ali imajo izpit za meščanske šole in 8 let službe. Ostali morajo v dveh letih napraviti nadzorniški izpit. Dokler ne bo dobiti obl. šolskih nadzornikov po tem zakonu, se lahko postavijo na ta mesta absolventi z niž. teč. viš. ped. šole, ki odslužijo najmanj 4 leta kot sres. šolski nadz. Ti dobivajo 30% doklado na plačo. (Čl. 198. in 199.). L. VAZZAZ: O višji pedagoški šoli in njenih absolventih * Prav je, da so se absolventi viš. ped. šole oglasili v isti številki »Učit. Tov.«, v kateri je ravnatelj Kadunc tako jasno in odkrito obrazložil stališče profesorjev«akademikov v vprašanju, ki je v zadnjem času radi neraz« umljivega postopanja prosvetne uprave po* ......... _______________________ „ _______ stalo tako mučno — aktualno. S Kadunčevim razredov, zabavišč in prosvetnih ustanov, obsežen v 17 točkah čl. 163. in je povečini člankom so namreč že vnaprej ovržene razne Zavisi pa to število tudi od terenskih in pro« isti, kakor v uredbi. Ima svojo blagajno, trditve in argumenti, s katerimi operirata gg. opravilni zapisnik. Člani imajo pravico na metnih sredstev. Nadzorniki vrše samostojno svoj.e posle in so podrejeni min. prosvete, Pisarno ima v zgradbi sreske šolske uprave. (Čl. 130.). Sreski šolski nadzorniki so stalni in se ne morejo izmenjati brez lastnega pristanka ali pregreška ter se nameščajo po razpisu na predlog Glav. Prosv. Sveta. Za stalnega nad« zornika se namesti učitelj, ki je izvršil pred« pisani diplomski izpit, vuš. ped. šolo, je po« ložil izpit za sreskega šolskega nadzornika in ima najmanj 8 let efektivne službe v osnovni ali na meščanski šoli. Poleg teh kandidatov dnevnice in potnino. Blagajnik in delovodja dobita nagrado. Spisi so takse in poštnine prosti. (Čl. 164,—167.). IX. Učiteljski zbor (konferenca) ima vsa mesec najmanj enkrat svojo konferenco. Zapisniki se pošiljajo sres. šolskemu nad« zerniku za odobrenje sklepov. (Čl. 168.). Konferenca rešuje: o enotnem poučevanju in redu na šoli; skrbi za izlete z otroci, za tekme, svečanosti i. dr.; predlaga nabavo učil, knjig za 'knjižnice i. dr.; določa razde« litev nagrad učencem ob sklepu leta; določa Jeglič in Čopič. V naslednjem nimam name* na ponavljati, kar je že itak jasno povedano, marveč hočem nekatere reči malo bolj pod« črtati in ostreje prikazati, ker se mi .zdi, da je to potrebno. Tako .n.. pr. trdita oba član« karja, da odrekamo absolventom viš. ped. šal. z zahtevo po ukinjenju čl. 14. pravil o dipl. izp. ter čl. 161. fin. zak. »zalkonsku kva« lifikaciju za prvu kategoriju činovničke službe«, ki jo jim daje citirani »zaključak« Glavnega prosvetnega sveta — in sicer se« veda iz zavisti. Res je, da imamo načelne pomisleke o vrednosti študijev in izpitov na postavlja lahko min.' prosv. one kandidate, pri(J?e. siromašne učence, ki jih je treba pod* viš. ped. šol., toda zaradi tega še ne odreka-ikii ima i o diplomski izpit na nižjem tečaju Pr,et,1 12 šolskega fonda; razdeli po razredih mo absolventom pravice do I. kat., če jim jo ki imajo diplomski izpit na nižjem tečaju višje ped. šole, izpit za sreske šolske nad* zornike in najmanj 10 let efektivne službe. Izven teh lahko postavi učitelja, ki ima redno učiteljsko usposobljenost, ima izpit za sre« skega šolskega nadzornika in najmanj 12 let efektivne službe v osnovni šoli ter se je po« sebno odlikoval s prosvetnim delom ter na pedagoški književnosti in ima povprečno oceno prav dobro. (Čl. 131.). Dolžnosti sreskega šolskega nadzornika so naštete v 29 točkah. Med drugim mora najmanj« dvakrat v letu nadzorovati šole. Kaznuje predsednike in člane šolskih odbo* rov (čl. 162.) za neizpolnjevanje njihovih dolžnosti. Dovoljuje dopuste do 10 dni uči* tel je m. (Čl. 132.). Doklade nadzornikov. Poleg svojih pre« jemkov imajo nadzorniki doklado v izmeri 20% rednih prejemkov, ki pa ne spada v pen« zijo. (Čl. 133.). Oblastna prosvetna uprava. Na čelu ob« šolske pripomočke s posebnim ozirom na siromašne učence; sodeluje s kraj. šol. odb. za ureditev šol. fonda in ostale imovine ter nje povečanje; srkbi za napredek in ugled šole; pretresa predloge upravitelja o poraz« delitvi razredov; prireja roditeljske sestan« ke. Učiteljski zbor uporablja lahko šolske prostore v vse svrhe, ki služijo širjenju pro« svete v narodu. (Čl. 169.). Sreski učiteljski zbor (konference) se sestaje enkrat v letu, kadar ni šole. (Čl. 170. in 171.). Sreska konferenca pretresa pedago« ška vprašanja; sestavlja dnevni red za pri* hodnjo konferenco, pretresa vprašanje ovir v-šolstvu in 'kako jih odpraviti; pretresa, kako naj šola pospeši narodno prosvečivanje; raz« pravlja o šolskih izletih, tekmah in svečano« stih; določa učne knjige, ki se uvedejo v šole. (Čl. 172.). j Oblastni nadzorniški zbor tvorijo vsi nadzorniki, ki jih poziva enkrat v letu na daje zakon, in tega tudi nismo nikjer trdili; odrekamo jim samo prednostno strokovno kvalifikacijo za pouk naučnih predmetov na učiteljiščih in protestiramo proti nezakonitim privilegijem, ki jim jih dajeta omenjena čle« na. V svojem referatu, ki izide v Glasniku Prof. dr., podrobneje dokazujem, da more izpit dati kandidatu samo neko strokovno kvalifikacijo, ne more mu pa zasigurati no« bene službe in tudi ne dati »prava« za stalno nameščenje, kakor to hoče ominozni čl. 14. Kako se doseže služba in kako se more v njej napredovati, to določa uradniški zakon, ne pa kak izpitni pravilnik — in sicer za vse enako. Uradniški zakon določa, da ni ¡za pre* stop iz II. v I. kat. potrebna samo naknadno pridobljena višja šolska kvalifikacija, tem« več tudi predhodno opravljeni državni stro* kovni izpit, če je tak izpit predpisan za sku« pino, v katero hoče kdo prestopiti. Za pro« fesorje je tak izpit profesorski izpit, in sicer že za I./8. Mi ne branimo .absolventom viš. konferenco prosvetni inšpektor. Posvetuje lastne prosvetne uprave je prosvetni inspek* se o vseh vprašanjih prosvetne uprave in ped. šole delati profesorskega izpita, mar* tor, ki je neposredno podrejen min. prosvete. šolstva. Ima le posvetovalni značaj. (Čl. 173.). več to naravnost zahtevamo, seveda ne samo (Čl. 135.). Obl. prosv. uprava ima poseben Državno veče za osnovni pouk in narod« »za nadaljnje napredovanje«, temveč za na* odsek za osnovno šolstvo, ki mu je na čelu no prosvečivanje tvorijo vsi prosvetni in* Predovanje sploh, in seveda tudi ne pred spektorji ali oblastni šolski nadzorniki. Se« staja se po potrebi. Poleg teh so člani tudi načelnik za osn. nast. v ministrstvu prosv., inšpektorji za učitljske, meščanske in osnov« ne šole, referenti oddelkov ¡za osnovno šol« stvo iz min. (Č. 174.). Dnevnice in potni stroški za vse člane teh konferenc se odmerjajo v višini, kakor ostalim drž. uradnikom. Za sreske 'konferen« ce na teret proračunov krajevnih šolskih od« borov, za oblastne konference na proračunu obl. šol. odbora, a za državno veče na teret državnega proračuna. (Čl. 175.) poseben šef za vodstva teh poslov. (Čl. 136.). Šef odseka je oblastni šolski nadzornik. La« hko sta pa po potrebi tudi dva ali več obl. šol. nadz. V tem slučaju je najstarejši šef. (Čl. 137.). Oblastni šolski nadzorniki so stalni in se nameščajo po predlogu Glav. Prosv. Sveta. Za oblastne šolske nadzornike se nameščajo oni učitelji, ki so zvršili višjo ped. šolo z di« plomskim izpitom, imajo /nadzorniški Izpit za oblastne šolske nadzornike ter najmanj 12 let službe na osnovni, meščanski, srednji ali strokovni šoli. (Čl. 138.). Dolžnosti oblastnega šolskega nadzorni« kako nalašč ¡za viš. ped. šolo prikrojeno ko* misijo, pač pa pred komisijo, ki je ustanov» 1 jena po zakonu o teh izpitih za akademike. Zahteva po ukinjenju čl. 14. in 161. v sedanji obliki je popolnoma utemeljena, pouk o raz* umevanju zakonov pa si naj g. čopič prihra« ni zase. — Kam dovede nespoštovanje naj* primitivnejšega čuta za pravico in dostojnost, za to je najboljši dokaz uprav situacija na moškem učiteljišču v Ljubljani, kjer morajo trije absolventi viš. ped. šole, ki je z njimi prosvetni minister »po mili volji« razpolagal, vsak čas nadlegovati ravnateljstvo z vpraša« i avl i ena oddana mesta no prvem razpisu do dolžnosti oblastnega solsKega nadzorni« . XI. Privatne šole se lahko ustanavljajo »Jj so vendar že izpraznjena mesta, do iuniianodru2emrazDisu rčl HiT ka so naštete v 17 točkah. Sme dovoliti 40 'Stimi pogoji, kakor so predpisi za dr* katerih imajo on, »pravo«, ali so torej dose« 3 Priselitev" e rorPa1zvrSi med 15. in 31. dni dopusta, (čl. 139.). «J™ šole. Ob sklepu leta so zavezane pri* ^n,i pro esor^akademiki ze pobral, svoja Položai in nlače imiio ohlasi-ni šolski reclltl lzpite Pod nadzorstvom org. prosv. sna m kopita in odšli drugam uvom o tem, flace imajp oblastni solsici (Cl. 179—182) ali bi sploh kak »pedagog« dobil mesto na - n ^lP!4i 7 C1J1 t£'r UWS ltV1 P VTI n , učiteljišču v Sloveniji, če bi s pedagogi »raz« zak. v<-i. iti-)- XII. Prehodne določbe. polagale slovenske prosvetne uprave«, je za Dnevnice sreskih 'in oblastnih šolskih šblska obveznost se izvede postopno z t0 vprašanje samo časten, kajti po privilegije nadzornikov za službena potovanja odreja ozirom na razmere v poedinih pokrajinah, take vrste je res treba iti naravnost tjiekaj, cin. zok. (Cl. 141.). . Sedanja, obveznost se ne more zmanjšati v Kier se lahko dosežejo z amandmani o fin. t . „ ... - ,Za nadzornikov veljajo isti nobenem primeru. /Sedanji ponavljalni raz« zak. in z navadnimi pravilniki spremembe z o petni namestitvi afco »e Javijo en mesec predpisi kakor za učitelje osnovnih šol. redi, dokler se ne preustroje v višje razrede dosedanjih zakonov »po mili volji«, po odsluzenju na službo, (čl. 110.). _ _ (Čl. 142.). osn. šol., se izpremene po tem zakonu v raz! . ..Vprašanje o značaju viš. ped š, (Von lovan i i» T Iptfol ha ~\t cnli m i n m T*\n*« nI < ini»^ ! ^ J ¡L------____1__t .. A ,, n „1__• y___■ 1 /xi < o« \ ir rajo profesorji habilitirati, da gojijo svoje stroke v prvi vrsti kot znanstvene in po znanstvenih metodah in da njih znanstveni instituti niso zgolj tvornice za fabrikacijo profesorjev, 'kakor so to v viš. ped. šol., ka* terih edin namen je izražen v uredbi iz leta 1920. z besedami: »za izobražanje (t. j. fabri» kacijo) učiteljev in učiteljic na učiteljiščih, šolskih nadzornikov...«. Bistvena je za uni» verzo tudi svoboda znanosti, ki jo garantira avtonomija z voljenimi, ne pa po predlogu ministra imenovanimi rektorji. Sicer pa či» tajte na drugem mestu objavljeno resolucijo ljubi j. filozof, fakult.! Smešno pa je fakultet» ski značaj viš. ped. šol. dokazovati z aka* domskimi dijaškimi društvi. Tudi samo po» slušanjie predavanj na fakulteti ne zadostuje, kajti odločilno je še to, kaj se zahteva pri diplomskih izpitih, in teh absolventi viš. ped. šol. niso delali na univerzi pred znanstveno komisijo in ne po izpitnih pravilih in zahte» vah, ki bi bile enake onim za diplomske iz» pite na univerzi. Če bo treba, se o tem še la» hko pogovorimo. Zavrniti pa moram takoj kot popolnoma deplasirano primerjavo di» plomskih izpitov pod c), pri čemer mimogre» de ugotavljam, da so skoro vsi letošnji slo« venski absolventi usposobljeni za pedago» giko kot glavni predmet [a) oziroma b)], ki bi ga pa vsi nikdar ne mogli poučevati, ker to* liko mest, kakor je »pedagogov«, sploh ni. Poučevati bi torej morali predmete, za katere so usposobljeni pod c), in sicer namesto iz* podrinjenih akademikov, ki imajo te skupine za glavne predmete. — G. Jeglič z opazko o svojih študijah dokazuje samo, da s-e čuti šele zaradi gimnazijske mature in 5 seme* strov fakultete bolj trdnega v primeri z aka» demiki, v čemer mu nihče ne oporeka, sicer pa ne dokazuje nič drugega, kot to, kako absurden je štatut viš. ped. š., ki daje filo» zofu 5. sem. s pedagoškim izpitom možnost, da se sprejme komaj v I. sem. nižjega tečaja. To se da primerjati samo še s pravili o di» plomskem izpitu, ki milostno dovoljujejo tudi diplomiranim absolventom univerze, da sme» jo1 delati dipl. izp. na viš. ped. šoli. In res bo najbolje, če naši mlajši profesorji gredo de» lat še diplomski izpit na viš. ped. šolo, če hočejo vzdržati konkurenco s privilegiranimi p-edagogi iz Zagreba. Pa pravijo, da smo se spomnili učiteljske izobrazbe šele sedaj. To seveda ni res. Pač pa smo bili mnenja: Če učiteljstvo misli, da je prava in edina pot do višje izobrazbe skozi viš. ped. šolo, »neka mu bude«. Mi pa smo drugega mnenja, namreč, da vodi pot do resnične višje iz« obrazbe edino skozi vseučilišče, da torej de» lamo v interesu učiteljstva, če mu dvigamo učiteljišča na nivo srednjih šol, in tako ustvarjamo možnost, da se nekoč odpro vra» ta univerze tudi abiturijentom učiteljišč. Jasno je, da bo to mogoče edino tedaj, če se bodo učili glavni naučni predmeti na učite» Ijiščih po bistveno istih učnih programih ka» kor na srednjih šolah, če bodo dobivali uši» teljiščniki enako občno izobrazbo kot sred» nješolci in če bodo za ta nivo pouka na uči» teljiščih garantirali fakultetno izobraženi profesorji, kakor store to na srednjih šolah. Da bi se kdaj našla fakulteta, ki bi odprla svoja vrata učiteljskemu naraščaju, čigar vzgojo so »učitelji sami«, t. j. seveda absol» venti viš ped. š., vzeli v svoje roke, o tem si pač nihče ne bo delal iluzij. In tako smo tudi z veseljem sodelovali, ko je prosvetni minister pozval učiteljske zbore učiteljišč, naj sestavijo predloge za no» ve učne programe vseh predmetov, in ko jih je posebna komisija (tudi ljubljansko moško učiteljišče je bilo v njej zastopano po svo» jem ravnatelju) končno redigirala in uvelja» vila (ni res, da jih je sestavil Glavni prosv. sav.). Ko je torej »učiteljstvo samo mnogo razpravljalo o svoji izobrazbi in sklicalo celo anketo«, smo mi brez tam»tama delali za edi» no pravi temelj take izobrazbe. Pa se nam drzne g. Jeglič "kot .edini argument očitati »stari predsodek«, češ da trdimo: »Učitelji» šče ni in ni enakovredna šola z gimnazijo In realko«! Nasprotno, prav zaradi tega, ker mi to. enakovrednost dokazujemo, smatramo ab» solvente viš. ped. šole za premalo usposob» ljene za pouk naučnih predmetov na tem vi» sokem nivoju učiteljišč. G. M-rovlje v 15. številki »Učit. Tov.« nehote drastično karakterizira položaj pišoč: »Nasprotniki viš. ped. šole bodo oporekali: »Ako država ne plača slušatelje univerz, za» kaj bi morala plačevati slušatelje višje ped. šole?« ReSj upravičeno vprašanje, toda g. Mrovlje naivno misli, da je odgovor lahek, ko nadaljuje: »Nihče ne študira na viš. ped. šoli radi tega, da bi izboljšal svoje materi» al no stanje, ampak samo radi študija pred» metov, za katere ima zanimanje, in da si po» globi znanje.« Ko bi bilo to res, bi šli absol» venti viš. ped. šole po končanih študijah na» zaj na svoja mesta in bi tamkaj uporabljali svoje poglobljeno znanje, kadar pa bi se nu» dila prilika in potreba, da bi zasedli višja mesta, za katera njihovi kolegi, ki nimajo tega poglobljenega znanja, ne bi bili sp-osob» ni, tedaj bi se oglasili in bi osnovnošolskemu učiteljstvu priborili to, kar mu gre, p>a ma» Sari tudi profesorsko, mesto na učiteljišču. Da še nekaj omenim: V svojiem referatu po» sebej povdarjam, da nimamo nič proti temu, če se smatrajo absolventi viš. ped. šole kot najbolj sposobni za tisto delo, ki ga imenu» jemo »šolski rad«, za praktično vzgojo uči» teljskih kandidatov, nadalje za pouk posebne metodike osnovnošolskih predmetov ter za vzorni pouk na vadnicah. Končno priporočam, da si absolventi viš. ped. šole vzamejo k srcu besede g. prosvet» nega ministra (gl. »Učit. Tov.« zadnja štev., stran 4.), ki je rekel: »Tudi absolventi višje» ga tečaja bi morali poučevati na meščanskih šolah, kot poučujejo tudi profesorji v prvih razredih gimnazije.« Nekdanji prosvetni mi» nister Vukičevič pa je v svojem govoru v parlamentu dne 12. III. 1927 sploh obsodil viš. ped. šolo, in sicer tako: »Imamo dve pe» dagoške škole: u Beogradu i Zagrebu. U tim pedagoškim školama ima 500 učenika koji su učitelji, koji primaju platu i sve prinadležno» sti koji im, kao činovnicima pripadajo. Go» spodo, ja moram da polazim od toga, da ka» žem, koliko košta učenje. Dok jedan dak gimnaziski državu košta godišnje 1200 Din, dotle školo vanje jednoga študenta pedago* ške škole košta oko 26.000 Din. Gospodo, pitanje je, da li može i nekak» va zemlja u ko jo ji se kopa zlato daizade na kraj, a kamo li mi u ovakvim finansijskim prilikama i sa ovakvom privrednom i eko» nomskom krizom. Zašto se spremaju učenici pedagoških škola? — Da prošire svoje uči» teljsko obrazovanje. Niko no može biti pro» tiv toga da oni prošire svoje obrazovanje. Na protiv to je vrlo korisno, čak ako hočete i potrebno. Može biti da treba uzeti u razma» tranje i ovo: da li učiteljska škola ne treba da se poveča još za jednu godinu učenja. Ali vidite mora se voditi računa i o tome i mora se ovo kazati, da iz tih pedagoških škola na» stavnici sa steknutim višim obrazovanjem ne idu posle za učitelje osnovnih škola, nego ovi pretenduju da budu ili profesori učitelj» skjh škola ili sreski ili okružni škols^i nad» zornici. Za profesore učiteljskih škola, po mojoj oceni, viša pedagoška škola mala je kvalifi» kacija. Za profesore treba da bude univer» zitetsko obrazovanje. Za profesore učitelj» ske škole i za pedagoške predmete, koji se po učiteljskim školama spremaju, možemo stvoriti pedagoški fakultet, koji če davati profesore učiteljskih škola sa višom pedago» škom spremom. Gospodo, može se učiniti 1 to, da se dozvoli, da odlični učitelji sa do» punskim ispitom mogu steči pravo da uče viši pedagoški fakultet na univerzitetu. Ali onda če svršiti univerzitet i imače mnogo bolju i jaču spremu, nego što mogu izneti iz više pedagoške škole, da bi mogli biti profe» sori. Ja govorim o proftesorima učiteljskih škola. Gospodo, oni kao sreski školski nad» zornici mogu sasvim lepo poslužiti. Ali vi» dite, broj sreskih nadzornika, broj nastav» nika gradanskih škola sasvim je prestigao, i ovaj njihov broj 500 dovoljan je .za veliki broj godina.« Ali prosvetni minister Vukičevič tudi ni bil dobro poučen o viš. ped. šoli, kakor g. Jeglič očita nam? Ne, ampak viš. ped. šoia je »politikum«, kakor to dokazuje tudi njena zgodovina, ne pa pravo višje, izobraževališče za učitelje. II.* Na izvajanja g. J. v zadnjem »Učit. Tov.« moram ugotoviti, da ni nihče nikjer trdil, da bi se po urad. zak. ne smela šteti službena leta v II. kat. za osnovno plačo v I. kat.; da pa je dovoljavanje 4»letnih študijskih dopu» stov — in s tem tudi štetje študijskih let za osnovno plačo — protežiranje, priznava g. J. sam, toda njegovo zagovarjanje tega prote» žiranja je — milo rečeno — neresna. Za res» nično višje izobraževanje privoščimo učite» ljem vse beneficije, saj jih želimo tudi zase, za izigravanje te višje izobrazbe (s tem iz» razom karakterizira E. V. v zadnjem »Učit. Tov.« prav dobro sedanji smoter viš. ped. šole) pa nikakor ne. — Tudi je čisto v redu, da se štejejo po odbitku 4 študijskih let službena leta v II. kat. za položaje v I. kat., ni pa v redu, temveč v nasprotju s čl. 64. ur. zak., če se to zgodi, predno je opravljen pro» fesorski izpit. Tu ne pomaga nobeno bese» dičenje o stalnosti in položajih v II. kat., tudi ne izgovarjanje na »slučaje iz 1. 1924. in po» zneje«, kajti čl. 64. urad. zak. je popolnoma jasen: »Če prestopi uradnik v skupino, za katero je pogoj tudi opravljen državni stro» kovni izpit, mora predhodno opraviti izpit po predpisih stroke, v katero vstopa«. Tudi poštnemu uradniku, ki je znan g.»u Š., ni za» dostoval za prestop v I./6 samo diplomski iz» pit, temveč je moral imeti tudi strokovni iz» pit, ki je predpisan za I./6. v poštni službi. V kolikor gg. absolventi polemizirajo proti trditvam, ki jih niso našli pri nas, am» pak so si jih sami postavili, da lahko po njih udrihajo — delajo na demagoški način, v ko« likor pa so skušali omajati naše resolucije in argumente, se jim to absolutno ni posre» čilo. Čas pa bi že bil, da se škandaloznemu položaju na slov. učiteljiščih napravi konec s tem,, da prosv. minister da vseh 9 ne 6!) ab» solventov viš. ped. šole na razpoloženje. Gg. absolventi naj »nelepo akcijo« izpodrivanja končajo, pa bodemo z g. Šilihom tudi mi za» dovolj ni in eden naših kolegov n. pr. bode lahko nadaljeval svoj bolezenski dopust, s katerega se .je moral vrniti, da mu med tem ne zasede mesta »pedagog« iz Zagreba. V bodoče pa se naj prosvetna uprava prej pre» priča, ali je na kakem zavodu sploh potreba po novih učnih močeh iin ali se te morejo v okviru svojih kvalifikacij pravilno zaposliti — o kakem zasedanju izpraznjenih mest po konkurzu itak ne sanjamo. Na tem omejenem prostoru mi ni mož» no na vse reagirati, kar bi bilo še treba, pa mislim, da je za vsakega razsodnega človeka zadeva dovolj jasna — slov. profesorji so v * Vso odgovornost glede članka prepu» ščamo piscu. -Uredništvo. „Srečna sem" pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tem ne mučim, ker mesto mene RADION pere sam." Varuje perilo! sodbi o njej popolnoma soglasni. — Samo to bi še vprašal: Zakaj pa se absolventi viš. ped. šol niso dali nastaviti za šolske nadzornike, saj imajo po uredbi in čl. 14. pravil tudi za ta službena mesta »kvalifikacijo« in »pra» va«? Pač zato, ker bi pri učiteljstvu naleteli še na čisto drugačen odpor, kakor to kaže glas E. V. iz njegovih vrst v zadnjem »Učit. Tovarišu«. IVO TROŠT: „Šolski list" in borba proti „Zvončku", V štev. 16. »Učit. Tov.« sta priobčena dva članka: Alfonz Kopriva — Ali je 'res po» trebno in Albert Žerjav — Borba proti »Zvončku«. Poslednji je odgovor tov. J. L. na istoimeni članek v »Slov. Narodu« št. 256. Prvi obravnava vprašanje osnovnošolskih knjig v zvezi s preosnovo »Zvončka«Ar cen» tralni mladinski list, ki bi pa moral prinašati v primerni obliki šolsko gradivo, kakor je vršil to delo kmalu po preobratu osnovani »Šolski list«. I.z obeh člankov zvena tožba: Ni in ni primernih beril oziroma čtiva, ki bi nam bilo podlaga pr.i obravnavi realij. Celo med leposlovjem ni posebne izbire. Torej suša povsod. In drugi člankar vendar junaško završuje borbo proti »Zvončku«: saj nam ne primanjkuje tega ognja, ki nekaternikom .ni všeč: polne in ustvarjajoče in zrele mla» dosti!... Resnično smo se v 1. 1919. in 1920. raz» veselili »Šolskega lista«. Škoda, da se pod» jttje ni nadaljevalo! Le prehitro smo se zo» pet založili s čitankami, kjer je bilo in je še natrpano gradivo kar za več let. Gradivo, kakršno je zbiratelj imel v naglici najbližje. Saj vemo, da mladini ne ugaja vse, kar je v knjigi. Ne ugajajo ji niti pesmice, ne pove» stice, pisane nalašč za njo. Zakaj? Ker je težava pisanje za mladino: čvrsto, živo, ne» Ugnano, objestno. Ugajal bi ji najbrž šefe pi» sec iz njenih lastnih vrst, ki bi pa moril biti sam čvrst, živ, neugnan, objesten, junaški in odrezan kot ona sama in še nekoliko več. To mislim v leposlovju. Radi tvarine realističnim spisom ji ne ustreže nobeden — niti Erjavec ne vselej. Le poglejmo 30 letnikov »Zvončka«! Ko» liko je v njih priobčenih realnih spisov? Pre» oejšnje število. A za katere mara naša mla» dina? So nekateri s slikami iz -rastlinstva, živalstva i:n fizike, ki so ji deloma všeč, a ne vsi. Pogrešamo pa zgodovinsko gradivo in zemljepisno snov, ki je ostala do malega ne» dotaknjena,. (Tov. A. Potočniku vsa čast! Škoda, da ni takih Lojzetov več!) In viendar je naša zemlja lepa, naša zgodovina tako bo» gata, polna žalostnih in tožnih dogodkov. Toda delavoev ni, ki bi jo znali obdela» vati za otroško sroe in — oko. Težava je pi» sati za mladino realistične sestavke, ki bi se jih oklenila in oklepala z veseljem. Na tem polju nimamo- mnogo pokazati in dvomim, 6e bo kmalu bolje. Če je neuspeh že z lepo» slovjem, je prava smola z realijami v lepo» slovni obliki. Več kot knjiga mora biti mla» dini učitelj sam. Srečen, kdor ima toliko spretnosti, da je mladini živa knjiga v vseh predmetih. A redki so taki možje. Kapo- sne» maj vpričo njih! Zato pozdravljam misel »Šolskega lista« ali »Mladinskega lista« za učno snov, kjer bi se naj zbiralo gradivo, ki bi bilo zares upo» rabno za šolsko praksa .in ne le za ponavlja» nje kakor do-slej. To gradivo naj bi zbiral »Šolski list« iz o-beh oblasti, iz vseh okrajnih učiteljskih društev. Posamezni strokovnjaki: .zgodovinarji, zemljepisci, naravoslovci naj bi tu zastavili, pero in objavljali na podlagi last» ne prakse svoje najboljše uspehe. Prosvetni odbor učiteljskega društva naj bi to zbiral in izbiral ter z najbolj uspelimi izdelki zala» gal centralo »Šolskega lista«. Tu bi iz vsega dobrega poiskali najboljše — za mladino. Morda bi ostala še drobtina za »Zvonček«, ki .ga pa ne kaže obteževati s pregledova» njem in izdavanjem gradiva za realije. Nje» gov smoter je*in ostane drugačen in v tem ga je treba podpirati. Tudi on je velik po» moček za poglabljanje in ponavljanje, -za» kladnica domoljubja, resnice ... »Šolski list« naj bi prejemala šolska mla» dina. V njem naj bi bile najnovejše vesAi-rod blizu in daleč. Tudi otroški kotiček z risfeami naj bi pomagal. Z leti bi imeli zbirko zrelih sestavkov za vse čitanke. Seveda bi morali tu pomagati vsi, ki so polni ustvarjajoče in zrele mladosti. Na delo! Učiteljstvo obeh slov. oblasti je že večkrat pokazalo, da se za» veda svoje naloge. Pokaže naj še sedaj! Mno» go sreče s »Šolskim listom«! »Zvončku« pa sredi najboljših sotrudnikov še 30 let! T» T ¥1717 °Pal> sviIa> creP de chine DLU ¿ilj^ v najmodernejših vzorcih. P. MAGDIČ, Ljubljana. Velika izbira! Oglejte si izložbe! ČLANSKIH SEZNAMOV ŠE NISO PO« SLALA SLEDEČA DRUŠTVA: CELJSKO, ČRNOMELJSKO, GORNJE» GRAJSKO, DOLNJELENDAVSKO, LITIJ» SKO, MARIBOR DESNI IN LEVI BREG, MARIBOR IN BLIŽNJA OKOLICA, MA» RENBERŠKO, SVETOLENARSKO, SLO» VENJEBISTRIŠKO, ŠOŠTANJSKO. UPRAVA. SploSne vesti. KAJ PA NAŠE GOSPODARSKE USTANOVE? (Ob ustanavljanju »Učiteljske gospodarske poslovalnice«.) Brez dvoma. Idejno življenje v naši sta* novski organizaciji še ni bilo nikoli tako pestro, bujno in bogato, kakor je zadnja leta, posebno pa še v izadnjem času. Vse polno važnih in skoro neodložljivih problemov trka od dneva do dneva z večjo silo na vrata naše organizacije in terja, da se ž njimi peča, peča prav temeljito. To so problemi, ki globoko segajo v organizacijo samo kot tako, ki tan« gtrajo v prvi vrsti šolo in naš stan ter njuno bodočnost, a režejo v meso tudi najširšim plastem našega naroda in oblikujejo njegovo bodočnost. Ni moj namen, da bi sel podrobneje spu« ščiiil danes v vsa ta razna vprašanja. Pribiti hočem mimogrede dejstvo, da se v naši or* ganizaaiji še nikoli ni delalo na tako širokem in raznolikem polju, da še nikoli ni delalo tako intenzivno in z neko posebno vnemo tqlj|ka naših ljudi! Povsod se pojavljajo mla= de, svieže in idejne moči, polne borbenosti in kipečega življenja. In kdo bi se izmed nas starejših ne razveselil teh novih borcev v na« šem stanu! In če bi naša organizacija ne sto« rila drugega, kakor da je oprostila te mlade speče sile mrtvila, ter jih je 'vzbudila k no« vemu smotrenemu delu, že to je veliko, zelo veliko. Zakaj ravno samo ti ljudje so nam porok, da pojdo to delo naprej kljub in proti vsemu k svojemu cilju. Da pa pišem tei vrste imam poseben vzrok. V našem stanovskem in izvenstanovskem današnjiem vrvenju in idejnem življenju se kaj rado pozablja na materijalni temelj, na katerem mora sloneti vse drugo. Naj bodo ideje še tako dobre, času primerne in potreb« ne, naj se za njihovo uresničenje borimo še s takim navdušenjem, vse to se bode preje ali sleje zrušilo, ako nima dobre materialne podlage. Zakaj, kdor sle hoče vztrajno boriti za idejo, za njo živeti in delati, ta mora biti prost vseh drugih, predvsem pa gmotnih skr« bi. Za uresničenje tudi zdravih in dobrih idej pa je treba dolge in žilave borbe. Tako je bilo vedno in tudi sedaj ne bo drugače. Ako se ozremo na katerokoli dobro or« ganizacijo, povsod 'vidimo, da črpa svojo silo za idejni boj iz svojih gospodarskih fundacij. Le naš stan je bil doslej izjema in misli, da bo s samimi golimi idejami preobrazil svet in ljudi. Nihče pa bi mu ne privoščil izmed nas in naših prijateljev, da bi v tem pogledu doživel .nekega dne — razočaranje. Zato bi moral iti boj za gospodarsko osamosvojitev pravzaprav pred bojem za idejami. Če pa že to ni bilo mogoče, pa mora iti gospodarski boj vsaj vzporedno z idejnim. Ustvariti si moramo vse. pogoje, da ne bode naš že itak gmotno šibek stan črpal vseh sredstev iz lastnega že skoraj praznega žepa, ampak da mu bodo dovajale vedno novih gmotnih moči razne gospodarske organizacije. Danes uvi« devamo vsi, da moramo svoj tisk, svojo or« ganizacijo reorganizirati in izpopolniti. Za to so neobhodno potrebne gmotne žrtve. Na drugi strani pa nas sili naš gmotni položaj, da gremo z organizacijskim davkom navzdol. Oboje je potrebno, a si je v ostrem in nepre« mostljivem nasprotju. Kje je izhod? Izhod bi moral biti v naših gospodarskih ustanovah. Kje so? Deloma ali največ še na papirju ali pa še na tem ne. Učiteljski dom v Ljubljani se že stavi 35 let, v Mariboru -6 let. In še danes mnogi ne uvidijo njune po« trebe! Učiteljska tiskarna, ki bi bila lahko v tem oziru prav izdatno pomagala, potre« buje sama pomoči in jo bo potrebovala še dolgo vrsto let. Nekaj socialnih ustanov ima« mo tudi'— razven naše »Samopomoči« — sa« mo na papirju. In kako krvavo bi rabilo naše članstvo že v sedanjih razmerah te ustanove. In kako krvavo jih bode rabilo v bodoče, o tem nikdo ne razmišlja! In vendar! Izhod še mora najti na ta ali oni način. Temelj raznim gospodarskim in« stitucijam ravnokar postavljamo. »Učiteljska gospodarska poslovalnica« se snuje. Ako si jo prav osnujemo in se vsi zavedamo nje« nega velikega pomena za naš stan, lahko po« stane ravno ona naša gospodarska centralna u9tanova. O vsem tem bi moral razmišljati vsak izmed nas, ne samo vodstvo in par posamiez« nikov. v raznih odsekih. Imejmo vsi vedno pre'1 , očmi: Idejno delo bo imelo le tedaj uspeh, če Ibomo imeli dobro materialno pod« lago. Hren. — Seja širjega sosveta se vrši na Zida« nem mostu dne 8. decembra t. 1. po sporedu, kakor je bil objavljen v zadnji številki. Pred« sedniki, ki se seje sami ne morejo udeležiti, morajo poslati na sejo svoje- pooblaščence. — »Krščansko učiteljstvo na plan!« tako kliče »Slovenec« od srede, ki ostro kritikuje projekt osnovnošolskega zakona. Vso krivdo za ta projekt hoče zvreči na UJU te.r se trudi, da bi zopet razdvojil učiteljstvo s pomočjo tega vprašanja. Že dejstvo, da napada pro« jekt časopisje vladnih pristašev kaže, da nc« kaj ni zdravega in v redu. Projekt vendar ni izšel iz UJU in ni delo UJU, ampak je načrt, katerega je odobril ministrski svet, ki mu predseduje g. dr. Korošec in je predlog vlade, ki ji je predsednik g. dr. Korošec. V vpra« 'šanjiu verskega pouka stoji srbsko učitelj« stvo pač na svojem dosedanjem stališču medtem ko se je večina slovenskega učitelj« stva že svojčas izrekla, da naj ta predmet poučujejo katehetje. To ne povdarjamo mor« da iz kake oportunitete, ker je sedaj SLS na vladi in nam je predložila projekt, ki je na« sproten temu stališču, temveč se sklicujemo na to, ker je to istina ,in je bilo to stališče zavzeto že pred časom, ko SLS ni bila v vla« di. Vsako beganje s tem vprašanjem je ne« opravičeno ter naj gg. okoli »Slovenca« to točko v projektu osnovnošolskega zakona napišejo na svoj račun, ne pa na račun UJU ter naj v tisto smer tudi obrnejo svoje izpade! — Halo — razlike, razlike dobite, jih že imate! Izplačilo uradniških razlik je državo« tvor.no delo par excellence. Z izplačilom raz* lik je napravila naša država ogromen korak z Balkana proti Evropi, tako piše neki naš politični dnevnik in razklada na dolgo in ši« roko o velikanski zaslugi vlade pri tej akciji. Veseli nas neizmerno, da smo se slednjič prikopali na Balxanu do primitivnega pojma o poštenosti. Zal nam pa jie poJitikov, ki ra.z* glašajo, da je plačati star, umazan dolg že — državotvorno delo par excellence! Da je na* pravila vlada s tem delom (?) prvi korak z Balkana proti Evropi, ne bi podčrtali, kakor je to storil člankar v dnevniku, ampak bi za« pisali, da ima vlada šele namen napraviti prvi korak z Balkana. Želimo, da se ne ures« niči basen o žabi in volu. Bog pomagaj, v svet trobite s tako trobento, da se moramo smejati. In kaj si mislijo o nas preljubi naši sosedje? Čuje se slavospev, ko da bi nam vlada naklonila milijone za sv. Miklavža v zlati, z rdečim trakom prevezani škatljici. Iz neskončne dobrotljivosti in širokogrudno* sti! — Kaj pa naše organizacije in ves naš pritisk na merodajne »faktorje«? Oprostite — edina Vaša zasluga je v tem, da ste za naše zahteve postali dostopnejši nego pred leti. Saj so in ste vedno eni in isti na vladi! Ali ne? Sicer se pa v zasebnem življenju baha samo bankeroten človek s tem, da je plačal več let star dolg in še bresi obresti. Nikar, pa ne mislite, da smo naperili ost proti sedaj vladajočim strankam. — Izjav* Ijamo odkrito in iskreno, da bi udarili z be* torn po vsaki politični stranki in vladi, ki bi se upala hvalisati in se povzdigovati v nebesa samo zato, ker je storila svojo prokleto dolž* nost. — In še nekaj moramo grajati ter ob« soditi. Ves trgovski svet do branjevk se namreč že veseli »razlik«, ki jih dobe od nas. Famozni člankar v političnem dnevniku jih je že vnaprej znosil in raztrosil po štacunah in stojnicah. Kar trobentate v svet o blagru razlik, je samo voda na mlin špekulantov in oderuhov! Bojimo se, da je ta neokusni alarm samo poziv .za pienumeriranje vseh življen* skih potrebščin. Saj trobezljate kar o milijo* nih, ki se bodo stekli kakor srebrni potočki v nenasitne žepe lakomnikov. Kakšno veselje v Izraelu! In mi, mi pa še ničesar ne vemo o razlikah — ker se nam zdi, da jih dobimo, če jih sploh dobimo, v najboljšem slučaju šele drugo leto z novim proračunom, ki se prične z ominoznim — 1. aprilom. (Naš Glas«). — Mazsovo računalo. Po šolah ponuja nekdo »aparat« za štetje, seštevanje, odšte* vanje, množenje in deljenje za nižjo stopnjo osnovne šole, pod imenom t»Maz*ovo raču* nalo«. S takim mehanizmom se dp se že pač vse prej kot razumno računanje! 'Služil bi lahko edino le za uveritev rezultatov pri računanju; toda za to vendar ni treba apa* rata, ki stane 40 Din in se. čim prej pokvari! Zato svarim pred nabavo. — A. Osterc. — Zaradi nameščanj po čl. 71. Izvršni odbor UJU se je obrnil na ministrstvo pro* svete s pritožbo ljubljanskega poverjeništva UJU radi premeščanj slovenskega učiteljstva po čl. 71. uradniškega zakona, ki naj bi se uporabljal le v skrajnil sili in kjer to zahteva državna potreba. — Izvršni odbor prosi, v smislu gornjega dopisa, za preklic dveh odlo« kov prosvetnega oddelka in za dosedaj obi« čajno spopolnjenje teh mest. — »Neverjetna zahteva UJU.« »Slove« nec« od torka prinaša notico glede zahtev UJU z ozirom na šolski zakon. Ker apelira na slovensko učiteljstvo, ¡kakšno stališče za* vzema, objavljamo, da bo stališče glede zad« njega projekta šolskega zakona za ¡osnovne šole zavzel širji sosvet Pov. UJU — Ljub« ljana, ki je sklican na sejo dne. 8. decembra t. 1. na 'Zidanem mostu. — Novi ljiudskošolski zakon v razpravi. Dne 23. novembra je imel odbor za prouče« vanje ljudskošolskega zakona prvo sejo. Pro« svetni minister je izjavil, da je novi predlog sestavljen iz dosedanjih štirih predlogov. Upa, da bo debata pripomogla, da bo dose« žen sporazum. Kakor znano, so se proti osnutku novega šolskega zakona posebno ostro izjavili Nemei, ki so imeli za to poseb« no sejo v Banatu, dalje Madžari, v zadnjem času so na parlamentarne klube pritisnili tudi Rusini v naši državi, ki zahtevajo ljudske šole z ruskiskim učnim jezikom in rusinskim veroukom. — Uredništvu »Učiteljskega Tovariša« v Ljubljani. Naslov prosim, da vstavi popravek z ozirom ria poročilo kamniškega učit. dru« štva o občnem zboru, in sicer: »Tov. Arrigler ni zahteval piodrobnega računa za samoiz« obrazbo, ampak za naraščaj in to pri go« spodarskem odseku ob priliki pokrajinske skupščine.« — Tajnik. — Op. uredn.: Uted«-ništvo jte priobčilo društveno poročilo kam« niškega d;uštva neizpremenjeno, kakor ga je prejelo v rokopisu. — Iz poverjeništva. 1. Z okrožnico štev. 245 z dne 24. oktobra t. 1. smo prosili vsa okrajna učiteljska društva, da nam do 15. no« vembra t. 1. sporoče imena vsega učiteljstva v okraju, ki je došlo iz Primorja, pa bodisi, da je stalno ali pogodbeno nastavljeno. Do« . slej so se tej prošnji odzvala: belokranjsko, kozjansko, kranjsko, litijsko, ljutomersko, rmrrskosoboško, novomeško, .ormoško, sa« vinjsko in šmarsko«rogaško društvo. Prosi« mo, da zadoste prošnji še ostala društva, tudi negativno. 2. Mnogo društev še do danes ni poslalo članskih izkazov. Tudi ta društva prosimo, da store takoj svojo dolžnost. Poverjeništvo UJU v Ljubljani. — Pravila UJU. Od Izvršnega odbora v Beogradu je prejelo poverjeništvo nastopni dopis: »V številki 15. od 15. novembra t. 1. je priobčil »Učiteljski Tovariš« članek gosp. Dušana Priče o ideologiji in obliki učiteljske organizacije. V opombi pod člankom je do« dalo uredništvo, da je to službeno mišljenje Izvršnega odbora in dela srbskega učiteljstva, ki se ne strinja s celjsko resolucijo. Dostavljamo, da to ni mišljenje Izvrš« nega odbora. Izvršni odbor še ni vzel tega vprašanja v diskusijo, ali hoče ga vzeti po* tem, ko zasliši o tem vsa poverjeništva. Iz* vršni odbor bo ob svojem času zavzel svoje stališče in o tem poročal.« — Gibanje avstrijskega uradništva. Av» strijsko uradništvo je stavilo vladi več za* htev, med katerimi je najvažnejše ysakoletno izplačilo trinajste mesečne plače. Da se ta akcija podpre, se pravkar vrše po celi Av« striji uradniški shodi, pri katerih" je na tisoče državnih nameščencev manifestiralo za svoje postulate. (»Naš Glas«), — »Ave Marija«, za štiri moške ali štiri ženske glasove. Uglasbil Leopold Belar v Ljubljani. Založil skladatelj. Natisnil I. R. Milic. 1885. Sedaj nanovo izdal prof. dr. A. Belar, dež. šol. nadz. v pok. s sledečim po« svetilom: »Pred 43 leti je zložil Ave Marijo moj blagopokojni oče, ko je bival v Gorjah na oddihu. Takrat je popeval na Bledu in v Ljubljani operni pevec Franc Naval to pesem, katero je moj oče: zložil prav za njegov glas. Skladba je vzrasla z Marijinega, pred 100 let: tako imenovanega Blejskega jezera in je svoj čas ganila slehernega poslušalca, ako je za« donel Navalov medeni tenor. Ob 100«letnici rojstva, t, j. 27. X. 1828 skladatelja »Oče večni« še danes povsod dobro poznane slo« venske maše, izdaja to pesemeo na novo nje« gov hvaležni sin.« — »Narodne pravljice iz Prekmurja«. II. zvezek, je ravnokar izšel v založbi »Učit. do« ma« v Mariboru. Lična knjižica obsega d'e« vetnajst zanimivih narodnih pravljic ter de« set ilustracij na osmih tiskovnih polah. Do« bre pravljice so otrokom še vedno zelo pri« ljubljeno čtivo. Zakaj pravljičen svet je otroški .svet. Knjižica je j ako primerno da« rilo naši deci za Miklavža ali Božič. Izpol« nila pa bo svojo nalogo tudi v šolarski knjiž« niči. Trdo vezana stane 16 Din, broširana pa 11 Din. Sezite po njej! — Pomagajte obmejni šoli! Šole, ki imajo morda kako \Vidrovo »Prvo čitanko«, Rape« tovo »Četrto čitanko« in Ganglovo »Drugo čitanko« odveč, vljudno naprošam, da jo po« darijo obmejni koroški deci in pošljejo na naslov: Upraviteljstvo šole v Lokovici, pošta Prevalje. Obleke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. — Ali ste že naročili »Ročni katalog« za šolsko leto 1928./29., ki vsebuje vse najno» vejše odredbe in navodila in stane le 16 Din. — Požurite se z naročili, dokler traja zaloga. Skrbna mati ne daje otrokom prave ka« ve, temveč jim kuha redno ŽIKO. Ve, da je ŽIKA izdelana iz rženega slada, ki je kot hranilo neprecenljive vrednosti za rast člo« veka. Spas za domačicu je Radion. Pranje rub« Ija joj ne odnosi suviše vremena, imade dakle prilike, da se brine za ostale kučne p oslove. Sa Radionom pruže se svakome sredstvo za pranje, kojim se pere bez ikakovog truda i da se rublje me ošteti. i je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti. Danes je le ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi iSchkfif Terpentine za šolsko leto 1928/29 je izšel in stane 16 Din. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska 6 Tyjp t-pninp lastni izdelki vedno v veliki izbiri. rLtiefltfltZ Najmodernejši vzorci Naročila po meri v najkrajšem času. Velika zaloga nogavic. FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7. Prva, resnično prava knjiga o džungli Dhan Gopal Mukerdži Iv ■•<< pomeni za vsakogar močno sveže doživetje, saj je prva res pristna džungelska knjiga, ki prihaja v slovenskem prevodu JOSIPA VIDMARJA na naš književni trg. Naši mladini --- bo knjiga prinesla Miklavža in Božič, kot le še katerikrat v dobrih, starih časih. _ _ ^^ « mm Vezana v celo platno, z originalnim ^^ ovitkom akad. slikarja Božidar Jakaca, in tiskana na najfinejšem papirju, stane knjiga Din 60"—, broširana pa Din 48"—. Obrambni vestnik. JE RES IN NI RES. Tov. Kontler priobčuje popravek v 15. številki »Učit. Tovariša«, kjer navaja moje podatke o pisavi »Nepujsaga« kot neresnic« ne. Sodnijsko zapriseženi tolmač madžarske« ga jezika mi je članek prevedel v slovenščino. Tretji do peti odstavek članka Toronyi Ju« lia: .»Poplačano svoje dolgove« v »Nepujsa« gu« štev. 18. od 26. VIII. 1928 se glasi: V začetku tega leta se je stvar začela. Šolski upravitelji mariborske oblasti so imeli upraviteljski sestanek v Mariboru. Na« vzoči so lahko podali svoje prošnje, potožili svoje gorje, kje in kakšne spremembe bi bile potrebne, da bi naobrazba naroda lahko ne« moteno napredovala. Tukaj je izbruhnila z vso vehemenco tista zahteva, da je potreba vse učitelje domačine odstraniti iz Prekmur« ja. »Ven z domačini«, je grmelo po dvorani in mi nekateri, ki smo se udeležili sestanka — smo čutili, da tu ni govora o trenutnem izbruhu strasti, ampak da je to pripravljen napad, ki je hotel izsiliti odobravanje v na« vzočnosti zastopnika oblastne prosvetne uprave. Izmed navzočih upraviteljev domačinov, ki smo bili na sestanku smo nekateri odločno protestirali proti takemu nastopu. Komaj nekaj dni na to pa je prišel odgovor v sta« novskem listu, v katerem je opravičeval ano« nimni avtor tega članka — ki je kakor se je pozneje dognalo tov. Hočevar iz Kroga — o potrebi napada na upraviteljskem sestanku v Mariboru. Obenem pa se je tudi dognalo, da je bil oni napadalni članek naročen, na« pisati ga je dalo ljubljansko vodstvo učitelj« skega udruženja.« Iz navedenih treh odstavkov je razvidno, da so moje navedbe resnične. — Komentarja mislim ni potreba! V Krogu, 25. novembra 1928. Ciril Hočevar. —ob V nekem kraju Slovenskih goric, kjer so obdržali poletne počitnice, je bilo nekaj staršev naznanjenih radi izostajanja otrok. »Slovenski Gospodar« z dne 1. nov. t. 1. je reagiral na to dejstvo s posebnim član« kom. Ko najprej obesi »krivdo« za poletne počitnice na vrat »liberalnemu advokatu« in šolskemu upravitelju, zaključuje sledeče: »... Proti kazenskemu nalogu se naj ti ljudje pismeno pritožijo takoj, ali pa naj gredo na okrajno glavarstvo in dajo tam na zapisnik, da so mislili, da veljajo tudi za S. L. jesenske počitnice, kakor povsod drugod v okraju. ■Opozorite ljudi, da sem prosil pri višji šolski oblasti, naj se kazni ljudem odpustijo. — Fr. Žebot.« — Čudno, da mora ljudstvu povedati šele g. poslanec, zakaj pravzaprav ni poši« ljalo otrok redno v šolo! Kako on to svoje postopanje združuje s krščansko moralo, ostane seveda njegova tajnost. — Opozoriti pa hočemo zlasti na zadnji stavek, ki je za naše razmere žal simptomatičen. Da tukajšnje šolski? oblasti postopajo vestno po predpisih, menda priznava vsak; zato je vsaka interven« cija odveč in sq oblalsti čisto opravičene, če jo odklanjajo kot žaljivo. Z objavami, kakor je gornja, pa se pri ljudstvu- naravnost izpod« kopuje ugled oblastim; saj prikazuje uradni« štvo kot samovoljne ljudi, ki delajo, kar se jim zljubi ali kakor ta ali oni »vplivni« želi. Gest, kakor je ta, je žal našo javno življenje že polno. — Pravzaprav je siljenje k šolske« mu obisku nesmisel, skoro ravno tako kakor siljenje k ljubezni. Zato so nelogične tudi to* zadevne kazni. Dvomim pa, da bi gotovim gg. poslancem bilo po volji, da se te kazni odpravijo. Kako naj sicer ljudstvu izkazujejo svojo milost? za petje, klavir, violino i. t. d. za šolo in dom „Založba Svet", Ljubljana poštni predal 260. Za naročilo zadošča dopisnica. (Og. učitelji poseben popust.) dobavlja po najnižji ceni „MATIČNA KNJIGARNA« LJUBLJANA Pokret učiteljic. —ž Poročene učiteljice. Čudim se, da se pri vnebovpijoči krivici, ki se godi že leta in leta (učiteljicam, ki so poročene z učitelji ali drugimi državnimi uradniki, tako malo sliši iz naših vrst! Saj gotovo nobena z državnim uradnikom poročena učiteljica ne more biti zadovoljna s tem, da je zapostavljena za to* varišico poročeno z neuradnikom! Zapostavi ljena samo pri dohodkih, kajti pri razdelitvi dela se nas vsikdar in povsod popolnoma pravično spomnijo. Tovarišica, poročena n. pr. s posestnikom, odvetnikom, zdravni« kom ali podobnim, dobiva celo draginjsko doklado in večjo stanarino, dočim dobiva z državnim uradnikom poročena učiteljica sa« mo polovično doklado in nobene stanarine, torej se ji odtegne polovična doklada in cela stanarina. Na intervencijo odposlancev UJU je odgovoril g. minister prosvete, da poro« čenih učiteljic ne more izenačiti z učitelji, ker je treba štediti in ker imajo učiteljice več dopustov od moškh. Ali je g. ministru znano, da se štedi samo pri učiteljicah, ki so poročene z državnimi uradniki? Da imajo one učiteljice, ki so poročene z neuradniki, že z učitelji izenačene prejemke? Da je treba torej izenačiti samo še one učiteljice, ki so poročene z državnimi uradniki! Tovarišice, poročene z državnimi uradniki povzdignite svoj glas, da se nam ta krivica, pri sprejetju novega šolskega zakona popravi! Tudi po« verjeništvo UJU prosimo, da nas v tej naši (upravičeni zahtevi podpira in ne odneha prej, dokler ne bomo z državnimi uradniki poro« čene učiteljice izenačene z drugimi poroče« nimi učiteljicami. Damam z dežel« je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna onduladja, Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh nlansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča Sv. Patra casta ta. Zimska oblatila kupite najceneje v priznano solidni krojaški tvrdki los Rojina, Ljubljana Sigurnim odjemalcem, plačilne olajšave! Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3 Izdelovanje ročnih in «trojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vieh potrebščin z» vezenje. — Pletenine vseh vrst, jager perilo, volnene nogavice, rokavice, dežnike, čepice, damske torbice, srajce, kravate i. t. d. kupite po najugodnejši ceni pri ŠTERK nasl. Miloš Karniinik Ljubljana, Stari trg št. 18 Pevski zbor UJU učiteljstva. —pev. Program pevskih tečajev se v to« liko izpremeni, da se prične 7. ob 9. uri pev« ski tečaj za mešani zbor in bo trajal do 9. «¡poldne v prostorih Ljubljanskega Zvona, Gajeva ulica (prva hiša desno v I. nadstrop« ju). Opozarjamo članstvo, da se vrši 8. zve* čer v Unionu pevski koncert Moravski h uči« teljev ter da priredimo začetkom januarja koncert v Ljubljani in Beogradu. Natančnejša pojasnila bo odbor dal pri pevskem tečaju. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe, ker le potem lahko nadaljujemo s pripravami za na« povedane koncerte. Prinesite vse note s se« boj!! Odbor. Naša omladina. —om Mariborski učiteljiščniki so v ne« deljo priredili na svojem zavodu Tolstojevo proslavo. Tako so se pri nas vsaj ti spomnili iOO«letnice rojstva velikega misleca, vzgojite« ija in človekoljuba. Spored je obsegal par go« vorov, recitacije odlomkov iz Tolstojevih del, orkestralne in solo točke. Proslava je prav čedno uspela in je pokazala lepe zmožnosti naših bodočih tovarišev. Prav marxantno je bila očrtana Tolstega šola na Jasni poljani. — Dasi je bil čas prireditve silno neprikladen — lepa jiesenska nedelja popoldne ob treh — kljub temu so prireditelji zaslužili, več pozor«-nosti od strani občinstva, :zlasti pa še od strani učiteljstva. Učiteljiščniki so bili zbrani menda polnoštevilno, tudi učiteljiščnic je bi« io lepo število. A razen ravnatelja, par pro« tesorjev in šestorice učiteljstva, ni bilo niko« gar, dasi je bila prireditev razglašena v jav« nosti in med učiteljstvom. Osebne zadeve. —i Imenovanja. Marija Vidmar iz II. de« kliške meščanske šole na II. deško meščansko šolo v Ljubljani; Ivanka Prosenc iz meščan« ske šole v Krškem na meščansko šolo v Tr« žič; Just Hvala n osnovne šole v Poljanah na meščansko šolo v Trbovljah; Ida Labernik iz Čemšenika v Lichtenturnov zavod v Ljub« ljani; Ernestina Kerijančič iz Lichtenturno« vega zavoda dodeljena računovodstvu v Ljubljani; Emilija Kristan iz Repenj v Bo* rovnico; Marija Ložar iz Moravč na Črnuče; Gabrijela Treo iz Vrhnike v Velike Lašče; Pavla Peitle.r«Leskovec iz Zagorja v pisarno državnega nadzornika v Litiji; Ivan Zupan iz Leš v Vel. Dolino; Hilda Lang iz Sromelj v Št. Janž; Ljudovik Grum z Brezij v Šmartno pri Litiji; Bogumila Škulj iz Nevelj v Zagor« je; Franc Strus od Sv. Trojice v Dol. Loga« tec; Srečko Kristan iz BeVk v Leše; Drago Mehora iz Podzemlja v Šenkov Turn; Olga Fôdransperg iz Begunj v Št. Vid nad Gerkni« co. Nameščeni so učiteljski abiturijenti, bivši vojaki Alojzij Knol v Fari vasi in Zupane Lojize v Strekljevcu, Majnik Ferdinand na Jezerskem. Naša gospodarska organizacija. —g Članom Učit. Samopomoči. V teh dneh prejmete društvene položnice za 174. in 175. smrtni slučaj (Josip Baran, Ljubljana in Fran Kopitar, Kandija —• Novo mesto). Članski prispevek znaša 11 Din, za zakonske pare 21 Din. Zamudnikom sem prištel tudi zaostanke iz prejšnjih mesecev. Prosim za hitra nakazila! — Društvena uprava jie izpla« čala za 174. in 175. smrtni slučaj dedičem pri« padajoči posmrtnini v znesku 22.650 Din. — Društvo ima danes 2272 članov. Stanovska organizacija UJU Vabila: = LJUBLJANSKO UČIT. DRUŠTVO zboruje (celodnevno) dne 6. decembra t. L, začenši ob 9. uri v telovadnici II. mestne de« ške osnovne šole z običajnim dnevnim redom in predavanjem dr. Fr. Čibeja: »Pomen eks« perimentalne metode v pedagogiki«. Odbor. = BELOKRANJSKO UČIT. DRUŠTVO. Poročamo dodatno, da bo na zborovanju 7. decembra predaval tovariš Hreščafc o pro« gramu in metodi učiteljske samoizobrazbe. Dnevni red je naslednji: Dopoldne. Začetek ob 8. uri. I. Situacijsko, poročilo. II. Predava« nje tov. nadzornika g. Cirila Vizjaka o lepo« pisju v delovni šoli. lil. Važni sklepi. Popol« dne, začetek ob 13. uri predavanje tov. Hre« ščaka pod gornjim naslovom. Pričakujemo, zlasti z ozirom na Hreščakovo zanimivo in aktualno predavanje, polnoštevilne udeležbe. Odbor. = OKRAJNO UČITELJSKO DRU« ŠTVO LJUBLJANA OKOLICA bo zboro« valo v soboto 15. decembra 1928 ob 9. uri v šoli v Mostah pri Ljubljani z običajnim dnevnim redom in s predavanjem »O skav« tizmu«. Ob 8. uri istotam odborova seja. Fabiani & Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ulica 5. Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, za store, preproge i. t. d. Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke. Točna postrežba ter solidne cene! = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA bo zborovalo dne 7. decembra 1928 v osnovni šoli v Črensovcih ob 10. uri. Na dnevnem redu je učna slika iz računstva v pravou delovne šole, ki jo poda tov. ^Šprager, nadalje poročila društvenih funkcijonarjev ter točke, ki se niso obravna« vale v Beltincih. Pozivajo se vsi člani, da se zborovanja udeleže. — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POL. SREZ LJUTOMER zboruje v petek, dne 7. decembra t. 1. z začetkom ob 10. uri v Gor. Radgoni po običajnem dnevnem redu. Pre« davanja: Žerjav: »Inteligenčna preizkušnja otrok«. Ivanjšič: »Lavtarjeva metoda račun« stva na najnižji stopnji«. Tik pred zborova« njem se vrši odborova seja. = UČIT. DRUŠTVO ZA OKRAJ SLO« VENJGRADEC zboruje glasom sejnega sklepa v sredo, dne 5. decembra 1928 točno •ob 9. uri v Slovenjgradou. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu »Berlinski kongres in inozemsko poskusno šolstvo« — predava« nje tovariša Kavčiča. Pol ur.e pred zborova« njem je odborova seja. Pravočasno in polno« številno snidenje pričakuje Učiteljsko dru« štvo za okraj Slovenjgradec. Odbor. MALI OGLASI Hali oglasi, ki alniljo t posredovalna la soeialn« namone občinstva, vsaka beseda SO par, Najmanjši znesek Din 5 —. Risalno orodje kupite najboljše in ceno pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. Hotel TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe. ^JOL Naše cene nal govorijo! |> Na dolgovezno obročno odplačevanje brez vsakega pribitka. Moški volneni štof v najrazličnejših desenah, 140 cm širok a Din 70"— Ženski volneni štof v krasnih barvah in vzorcih . . a Din 67'— Creppe-svila v težki kvaliteti.........a Din 67'— Najprimernejša darila za Miklavža in Božič. Poslužite se v Vašem interesu s to ugodno priložnostjo. JII Oblačilnica „ILIRIJA" - Ljubljana « % Mestni trg 17/1. Telefon 2825. tffl Tovariši! Tovarišice! Tovariši! Ze stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša Telefon štev. 2421. Vodnikov trg Čekovni rač. 12416. Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse špecerijsko in kolonijalno blago najfinejše vrste po najnižjih cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežnikov, predpražnikov in najfinejših in najtrpežnejših Čevljev lastnega Izdelka. V zalogi najfinejši Sifon, platno in srajce za gospode po najnižjih cenah. Drva in premog vsaki čas na razpolago Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu. Zadovoljiti svoje člane je te zadruge najvišj cilj! Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci. Tovariši I Tovarišice I Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njejl Največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 3. Ima vlog nad 300,000,000 Din. — Za vse vloge jamči mesto Ljubljana Vloge sprejema na knjižice in tekoči račun. Naložbe proti odpovedi obrestuje po možnosti najvišje. Posoja na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Ima Kreditno društvo in sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016. Pošt. ček. račun št. 10.533. Uradne ure od 8. do 12 Vi. a Tovarna pohištva g jHnajau M I. i. Naglas, Turjaški trg 6 priporoča svojo veliko zalogo vsako-vrstnega pohištva po najnižjih cenah UCITEUSKA TISKARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA TELEFON ŠT. 2312. RAČUN POŠTNE "HRANILNICE ŠT. 10.1761 JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH Tiska Solslie, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige ; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisk«; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov, LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učiteljskega kohvikta v Ljubljani. — Šolski zvezki za osnovne in srednje Sole Risanke, dnevniki in beležnice. ZVEZKI ZA OKROGLO PISAVO ŠT. 1, 2 in 3. UČITELJ/KA KNJIGARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA prodaja znanstvene, strokovne, Ieoo lovne, pripovedne in mladin-ske knjige kakor tudi knjige za osnovne, srednje in obrtne šole ter ima v zalogi vsakovrstni papir, pisalni, risalni in šolski pribor iu učila kakor tudi umetne in pokrajinske razglednice v največji izbiri. Zahtevajte cenike! RESTAVRACIJA »NOVI SVET « V LJUBLJANI, GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 14. Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna i solidna. Inioi Ljubljana, Kongresni trg 19 Ica prejl.Gionlini,LHaiii priporoča v nakup svojo bogato zalogo vseh šolskih in pisarniških potrebščin ter knjige lastne in drugih založb. Ima tudi veliko zalogo barv za slikanje na blago in svilo. Šole dobe znaten popust. Knjigarna, umetnine, muzikalije Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin Priporoča: Brinar: Domoznanstvo,zemljepisni podatki in zgodov. slike kraljevine SHS. Din 20'—. Kočevar: Mlinarjev Janez, 6. natis, nevez. 12'-, vez 18'— Din Pečnik dr. K.: Jetika, današnje strogo znanstveno moderno zdravljenje jetike Din 14—. Remec Al.: Iz moje domovine, mlade povesti Din 18 do 24'—. Rohrman: Kmetijsko gospodarst vo, Din 26 vezan. Jančičlvo: Risanje za 1,—7. šolsko leto Din 120. Kocbek: Vodič Savinjskih Alp, platno vez. Din 125. Orožen J.: Zgodovina Celja, I., II. del, nevezana po Din 28'—. Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15 letna garancija. - Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni stroji ADLER. — Kolesa iz prvih tovarn, Dflrkopp, Styria, Waf-fenrad (Orožno kolo). — Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke. — Ceniki franko in zastonj. IVAN JAX I SIN Ljubljana, Gosposvetska c. 2. Hektografični aparati, zvitke, masa, črnilo, trakovi Lud- Ba^ga, Ljubljana Šelenburgova ulica štev. 6 dobite vedno in najceneje pri - Telefon 2980. Damska konfekcija in modni atelje naznanja cenj damam sledeče ceno za izdelavo navedenih oblačil: Za delo od kostuma od 250 do 300 Din Za delo od plafiča od 200 do 250 Din fio v naš Čevlje in nogavice kupite najugodneje pri Za delo od jope Za delo od krila Za delo od toalete Za delo od bluze od 170 do 200 Din od 70 do 100 Din od 150 do 2U0 Din od 80 do 150 Din Ha razpolago jt velika Izbiri ugotovljenih nlailii, kostumov itd. fsled lastoega izdelki so cene, ker odpade laiina, zaslužek tovarnarja, sigurno za 50% nižje, kar je v prid odjemalcem. Državni nameftenci dobijo proti izkaiiln ni obroki, proti takojšnjemu plačilu po 10% popnsla. V»e delo se izvršuje pod lastnim nadzorstvom tn po najmodernejših modelih. PRIPOROČA SE DAMSKA KONFEKCIJA IN MODNI SALON ALOJZIJ PAVLIN LJUBLJANA, Kongresni trg št. 5 Prvovrstna strokovna izdelava damskih plaščev, oblek in kostumov, kakor tudi vse moške garderobe po konkurenčnih cenah. — Lastna zaloga blaga. — Gg. učiteljem in učiteljicam na obroke. Najcenejše in najmodernejše damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila Amalije Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3. MEHANIČNO UMETNO VEZENJE zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažuriranje, tambnriranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci. MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj. P. TRAUN Maribor, Aleksandrova c.19 Trgovina „Pri Koroški" Ljubljana, Poljanska cesta št. 5 priporoča veliko izbiro trikotaže, manu-ffakturno in razno galanterijsko blago kakor tudi damsko in molko perilo - po zelo nizkih cenah. - Lovske puške, flobert puške, brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj F. K. Kaiser, puSkar LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 9. M če si nabavite modne predmete za Miklavža in Božič pri tvrdki A. Šinkovec nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 18-19 ScliHan Zaloga barv, tusev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. M I I Î Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani m Prodaja jih v korist mUčiteljskega doma" v Mariboru in „Učiteljskega doma11 v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skuij v Ljubljani, s Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani. J