je prikazala pom en m ešanega zadružništva pri kolonizaciji brazilske zvezne države Segipe. Finec K. K i k k i n e n je predstavi! delo in pom en finskega geografa R H u 11 a, ki je bil uvrščen m ed znam enite svetovne geografe v zadnji študiji znane B iobibliografije. P resenetljivo pa je bilo , da dom ačini - gostitelji niso predstavili do ­ m ače prob lem atike , ko t je običajno na vseh regionalnih konferencah. Z am olčati tudi ne velja , da se je simpozij odvijal na T ehnični fakulteti, vendar je vse udeležence p re ­ senetila n jena zelo skrom na tehnična oprem ljenost, G eografski oddelek ni prem ogel niti enostavnega d iap ro jek to rja , zato avdovizualni prikazi sploh niso bili mogoči. T erenski del sim pozija je tra jal dva dni. Prvi dan sm o se seznanili s km etijsko us­ m erjenostjo v okolici G ranade , k jer ob um etnem nam akanju pridelu je jo sočivje, ze­ lenjavo in sad je , v glavnem nešplje. T radic ionalno , sušno hribovsko, subm editeran- sko km etijstvo sm o spoznali v gorovju A pujarres. Poljedelstvo je tod usm erjeno v go jen je žit, vinske tr te in m andeljev , vendar p ropada zaradi depopulacije hribovskih p redelov , razen tam , k je r ga oh ran ja turistična dejavnost. Povsem drugačno je m o­ d ern o , tržno vrtnarstvo , razširjeno na dreniran ih obrežnih m očvirjih. N a nasuti in m očno gnojeni zem lji, prekriti s peskom , p ridelu jejo zgodnjo zelenjavo in sočivje. Z m oderno tehnologijo kapljičnega nam akan ja vsake sadike v pokritih rastlin jakih d o ­ segajo izjem ne donose. Z godn je pridelke v celoti p rodajo v Z ahodni in Srednji E vro ­ pi. O stali del le ta , ko ne m orejo doseči visokih cen, pridelavo prek inejo . N a razgib­ anih obrežnih pobočjih so uredili obsežne p lantaže tropskih sadnih dreves, k je r gojijo avogado, m ango in anone po preizkušeni izraelski tehnologiji. Z arad i relativne bliži­ ne evropskega trga vse pridelke uspešno in donosno prodajo . M etod V ojvoda M ednarodni simpozij »Spremembe morske gladine in njihov pomen« IG C P P ro jek t št. 200. U N E S C O (17. - 14. 10. 1986, Y antai in Q ingdao , K itajska) R aziskave za P ro jek t št. 200 M ednarodne geološke korelacije v okviru U N E S­ C O , s polnim naslovom »Sprem em be m orske gladine v m lajšem kvartarju , m eritve in aplikacija«, pri katerih sodeluje tudi Jugoslavija, p o teka jo že nekaj let in se počasi bližajo zaključku. Sodelavci p ro jek ta o rganizirajo vsako leto srečan je , na katerem predstav ijo izsledke tekočega dela, razp rav lja jo o bodočih načrtih in predvsem koo r­ d in irajo raziskave. T ako srečanje je torej simpozij v običajnem pom enu besede, o b e ­ nem pa je to tudi delovni sestanek m ednarodne skupine, ki pri p ro jek tu sodeluje. G ostitelj tok ra tnega srečanja je bila K itajska. Ta že od vsega začetka sodelu je pri vseh p ro jek tih U N E S C O , ki so v zvezi z m orsko obalo in im a tudi v okviru P ro ­ jek ta 200 eno izm ed najm očnejših delovnih skupin pod vodstvom prof. Q in Y unshan z O ceanografskega inštitu ta k itajske akadem ije znanosti v m estu Q ingdao. T a Inštitu t je tudi eden izm ed glavnih razlogov, da so za m esto srečan ja izbrali prav Q ingdao na obali H uanghai (R um enega m orja ), ki sodi sicer m ed najpom em bnejša k itajska ob­ m orska letovišča. Na srečanju se je zbralo blizu 150 udeležencev, od tega 43 tujih iz 19 držav. M ed njim i je bilo 16 predstavnikov nacionalnih delovnih skupin. U deleženke so bile zgolj obm orske države, in to predvsem tiste, ki se zavedajo , kako velik pom en za celotno prebivalstvo in gospodarstvo ima lahko sprem em ba m orske g ladine, posebno njena pozitivna sprem em ba - dvig gladine. T ako so bile m očno zastopane evropske države, ki obkrožajo Severno m orje (V elika B ritan ija , F rancija , N izozem ska, N orveška te r Irska, Švedska, F inska, Z SSR ), nekaj sredozem skih (Španija , Ita lija , Jugoslavija), nekaj am eriških (K anada, Z D A , A rgen tina), druge pa so bile vzhodnoazijske države (K ita jska , Južna K oreja , Japonska , H ong K ong) te r A vstralija . Č lovek se vpraša, kje so predstavniki vzhodno­ evropskih držav pa držav iz A frike, južne A zije , S rednje A m erike , saj im ajo m orja in tudi velike, celo življenjske problem e prav na obalnih ravninah. V sekakor je eden iz­ m ed glavnih razlogov odsotnosti v visokih stroških udeležbe, zato bi m orali to vp ra­ šanje reševati d rugače, v okviru U N E S C O , ne le na način »kdor lahko plača - pride«. Vsi udeleženci sm o stanovali v istem ho telu , k je r so bila tudi p redavan ja in de­ lovni sestanki. Prva dva dneva se je zvrstilo 24 strokovnih prispevkov, nato pa so bile na vrsti ekskurzije po najzanim ivješih delih južne obale po lo toka Shandong (Šan- tung). E kskurzija drugega dne se je zaključila na severni obali, v m estu Y antai. To je eno izm ed m est, ki jih je K itajska odprla v laganjem tu jega kapitala. T o »odprtost« je opaziti ne le v m estu sam em , am pak tudi v obsežnih gradbiščih okoli njega. Simpozij se je nadaljeval v Y antai-u . En dan so bila p redavan ja in delovni sesta­ nek P ro jek ta 200, dva dni pa ekskurzije po severni obali po lo toka Shandong. N a se­ stanku je bilo posebej izraženo veselje, ker se takega srečanja prvič udeležuje tudi predstavnik Jugoslavije. V tem delu srečan ja je bilo predstavljenih še 9 prispevkov, m ed njim i tudi jugos­ lovanski (Pom en kraške obale za ugotav ljan je n ihan ja m orske gladine - p rim er ja ­ dranske obale), tako da je bilo na sim poziju vsega skupaj podanih 33 prispevkov. Snov je bila seveda zelo pestra , a vseeno jo je m ogoče strniti v nekaj skupnih tem : - tehn ika in m etodologija ugo tav ljan ja sprem em b m orske gladine (vključno s se­ stavo »krivulje n ihan ja m orske gladine v holocenu«), s posebnim poudarkom na da­ taciji pojavov; - p ro jekcija n ihan ja m orske gladine v naslednje sto le tje te r vpliv teh sprem em b na svetovno prebivalstvo in gospodarstvo; - rezultati posam eznih raziskav o sprem em bah m orske gladine in raziskav kon­ tinen talnega šelfa. V sebine vseh prispevkov ni m ogoče posebej om en ja ti, zato se bom om ejil le na tiste, ki so za nas najbolj zanim ivi, kar se tiče podobne prob lem atike , kot je na naši obali, ali pa govore o pojav ih , pom em bnih v svetovnem m erilu in s tem tudi za nas. N eposredni dvig gladine svetovnih m orij je napovedala S. Jelgersm a: do 1. 2000 naj bi se dvignila za 5 - 17 cm. S tem v zvezi sta tudi prispevka raziskovalcev O . van de Plassche in M. J. Tooley . Prvi razglablja o ukrepih ob dvigu m orske gladine (ak ­ tivna borba za obalo , p rilagoditev , um ik prebivalstva), drugi pa opozarja tudi na dejs tvo , da je npr. večina britanskih jed rsk ih e lek tra rn v t.im . pasu velikega tveganja , to je v m ajhni nadm . v iš., tik obale , k jer je že zdaj nevarnost m orskih poplav (izred­ na plim a, viharni val), ob predvidenem dvigu m orske gladine pa bi lahko prišlo do katastro fe . Prispevek N. A . M örnerja je zanim iv zaradi novih pogledov na vzroke n ihan ja vodne gladine, ob upoštevan ju odnosov energ ija - m asa - m om ent. Z arad i sp re­ m em b v zem eljski ro taciji pulzira Zalivski tok , kar povzroča k lim atske sprem em be, te pa n ihan je m orske gladine. A . U lzaga je seznanil poslušalce s podm orskim reliefom vzdolž sardinske obale , ki je ponekod , posebno na kraškem svetu , m očno podobna jad ransk i, zato je po d o b ­ na tudi p rob lem atika p reučevanja n ihan ja m orske gladine. O d k itajsk ih prispevkov so bili zam e najbo lj zanim ivi tr ije , o puhlici na otokih v R um enem m orju (v podobnem položaju kot na našem Susku) (C ao Jiax in), o m ors­ kih jam ah kot ind ikato rjih sprem em b m orske gladine (D avid K. Lin) in o pom enu d a tiran ja sige v zvezi z ugotavljanjem sprem em b m orske g ladine, s poudarkom na ča­ sovni kom ponenti (H uang P a ih a n ) . Posebno m očan je bil prispevek kitajskih gostiteljev , ki so p rav za to priložnost objavili v nekaj knjigah in posebnih izdajah strokovnih revij rezu lta te svojih razisko­ vanj v zvezi z n ihanjem m orske gladine (C hina Sea Level C hanges, S tudies on the Evolution o f C h ina’s C oast, G eology of the B ohai Sea). Z a udeležence sim pozija so objavili povzetke predavanj (82), p rogram te r vodič za ekskurzije po obalah po lotoka Shandong. Sicer so na sim poziju sodelovali različni strokovnjak i, od geologov in ge­ ografov preko oceanologov, fizikov do paleontologov in botanikov. Z vidika nadaljn jega sp rem in jan ja m orske gladine sta se oblikovali dve stru ji: po m nenju prvih kažejo raziskave, da m orska gladina res le »niha« in v p rihodnjem sto ­ le tju ni pričakovati bistvenih globalnih sprem em b (lahko pa pride do večjih lokalnih sp rem em b), druga pa predvideva konstan tno naraščanje m orske g ladine, kar bi v naslednjih sto letih lahko povzročilo v skrajnem prim eru dvig gladine za dobrih 7 m! Na ekskurzijah , vsega skupaj je bilo opravljenih p reko 1.000 km poti, sm o si ogledali m anjši del južne te r večji del severne obale S handonga, k jer kitajski razisko­ valci odkrivajo in p rouču je jo sp rem in jan je gladine obalnih m orij H uang in B o. O b konkretn ih p rim erih na te renu je bila strokovna razprava še posebej živahna. Tudi s tehnične plati so ekskurzije odlično uspele - udeleženci so bili v m anjših avtobusih in tako tudi ozke obalne poti niso bile ovira. D a je vse po tekalo po načrtu , brez zam ud, gre v veliki m eri zahvala tudi številnem u m iličniškem u sprem stvu - do pet vozil - ki so praznili ceste in križišča. Z a udeležence z »zahoda« je bilo to videti zelo nenavad­ no , vendar tudi to kaže, poleg ob jav v lokalnem časopisju in prikazovanj na TV m re­ ži, kako pom em bno se je to srečanje zdelo gostiteljem in provincialnim oblastem (vendar je treb a vedeti, da provinca Shandong šte je 80 m ilijonov prebivalcev). Sim pozij se lahko pohvali z bogato bero novih dognanj (gradivo bo izšlo v poseb­ ni knjigi), ki bodo v veliko pom oč bazičnim in aplikativnim vedam , z m očnim p o udar­ kom na in terdiscip linarnosti in izm enjavi tehničnih izkušenj. Z m ednarodnega vidika, ozirom a z vidika U N E S C O , je treba srečan je še posebej pohvaliti, kot je v zaključku poudaril vodja P ro jek ta dr. P. A . Pirazzoli (F rancija ), ker ni prišlo do n ikakršnega razlikovanja , ne znanstvenega in ne političnega. N e glede na politiko in usm eritev po­ sam ezne vlade je K itajska brez ok levan ja izdala vstopne vize za vse udeležence. Tudi pri strokovnih vprašanjih ni nihče skušal »a priori« uveljavljati svojih znanstvenih na­ zorov, am pak so bile tudi razprave, ki so izhajale z nasprotu jočih si stališč, na znanst­ veni višini in v prisrčnem tovariškem vzdušju. A ndrej K ranjc Prvi jugoslovanski sim pozij »Teorija in m etodologija regionalne geografije«, L jub ljan a , 2. in 3. aprila 1987 T ežko je razložiti, zakaj se je številnim sim pozijem , ki so bili doslej nam enjeni najrazličnejšim področjem in usm eritvam geografskih raziskav, šele letos pridružil re- g ionalno-geografsk i. To je še to liko bolj nerazum ljivo , ker se je čestokrat p o u d arja ­ lo, da je regionalna geografija, ozirom a reg ionalno-geografski vidik p rikazovanja ge­ ografskih pojavov in pok ra jin , vendarle osrednji in sintetični vrh geografskih p reuče­ vanj. Na drugi strani pa ugotavljam o, da nam m an jka poleg sodobnih reg ionalno-ge- ografskih prikazov in študij o naših pokra jinah tudi m oderna , na em piričnih raziska­ vah tem elječa m etodologija. K olikor želim o, da bo regionalna geografija opravičila svoje m esto v sklopu geografskih raziskav, potem je po treb n o n jeno m etodologijo razvijati in u trjevati z novejšim i teoretičnim i izsledki najrazličnejših raziskovalnih m etod , ki jih upo rab lja jo prosto rske , družboslovne in naravoslovne vede. K ajti ge­ ografija išče p rostorske in funkcijske soodvisnosti geografskih pojavov v pokrajin i in osvetlju je n jeno regionalno s truk tu ro . R egionalni vidik, ki ga je vseskozi zagovarjal