GLAS »ARODA s? List: slovenskih Jelavcevv Ameriki. The largest Slovenian DaOj in I the United State*. □ Issued every day except Sundays |1 and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON; CHelsea 3—3878 NO. 14. — ŠTEV. 14. Entered as Second-Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 17, 1935. — ČETRTEK, 17. JANUARJA 1935 VOLUME XLIII. — LETNIK XLIEL ODLOČITEV POSAARCEV RAZOČARALA FRANCOZE HITLERJEVI NASPROTNIKI V V POSAARSKIH KRAJIH SE RESNO BOJE MAŠČEVANJA Vse Posaarje praznuje veliko zmago. — Avstrija je nervozna. — Anglija je zadovoljna z izidom. Nemški nacijonalisti so vprizorili demonstracije v Gradcu in v Lincu. — Hitler je rekel, da je minilo petnajst let zatiranja. ŽENEVA, Švica, i 6. januarja. — Dasi Francija uradno ne prizna, je vendar jasno, da ni ničkaj zadovoljna z izidom glasovanja v Posaarju. Francozi so sicer vnaprej vedeli, da prebivalstvo ne bo gla sovalo za priključitev k Franciji, upali so pa, da bodo raje ostali pod kontrolo Lige narodov kot pa da bi se pridružili Hitlerjevi Nemčiji. Francija izraža svojo nezadovoljstvo in ogorče-i je s tem, da ovira končno rešitev posaarskega vprašanja. Na današnji seji bi imel svet Lige narodov določiti, kdaj naj se Posaarje priključi Nemčiji. Ob štirih popoldne je bila pa seja prekinjena tako da ni prišlo do odločitve. Nemčija je bila prepričana, da bo dobila Posaar ie že do 15. februarja, kar se pa najbrž ne bo zgo dilo. Francozi namreč pravijo, da je treba rešiti še razne važne zadeve, predno se završi izročitev. Pri tem gre v prvi vrsti za vojaške zadeve. Francozi se namreč sklicujejo na 42. člen versaillske mirovne pogodbe, ki določa, da ne sme imeti Nemčija na levem bregu Rena nobenih utrdb in nobeneg ; vojaštva. Zdi se, da se Hitler ne bo brigal za to odredbo in da bo Posaarje oborožil. SAARBRUECKEN, Nemčija, 16. januarja. — Saarbruecken in celo Posaarje se še nahaja v zmagoslavnem veselju vsled velikanske nazijske zrnate pri plebiscitu, kajti 477,1 19 glasov je bilo oddanih za vrnitev Posaarja k Nemčiji, 46,513 glasov za status quo, t. j. za nadaljno upravo Lige narodov in 2 I 24 glasov za priklopitev k Franciji. Nasprotniki Hitlerjeve vlade iz vseh krajev Po-saarja so z ženami in otroci poiskali zavetišče v socialističnem domu v Saarbrueckenu. Predsednik vladne komisije oberst G. G. Knoj je prejel veliko množino prošenj za varstvo nasprotnikov proti maščevanju zmagovalcev. Vendar pa do sedaj še ni prišlo do nikakih izgredov, tako da mednarodno vojaštvo nima nikakega opravila. DUNAJ, Avstrija, 1 6. januarja. — Avstrija je bila presenečena vsled velikanske nemške zmage v Saaru. Ko je bil izid plebiscita objavljen, se je močan oddelek policije postavil okoli vseučilišča in okoii uredništev list6v, po vseh večjih ulicah pa je pa-truliralo vojaštvo, da prepreči demonstracije nemških nacijonalcev in nazijev. Nemški nacijonalisti so vprizorili demonstracije v Gradcu, Inomostu in Lincu. V Lincu je bila aretirana samo ena oseba, ker je zaklicala 'Heil Hitler!' Vladni ravnatelj "za propagando oberst Adam je po radio rekel naslednje: "Svobodna in neodvisna Avstrija pozdravlja u-speh plebiscita, toda obenem povdarja še enkrat, da zmaga v Saaru ni zmaga nazijske vlade, temveč zmaga nemškega naroda. Tudi Avstrijci so veseli te zmage. Prepričani smo, da je poravnava saarskeg.t vprašanja korak do pomirjenja Evrope/* LONDON, Anglija, 16. januarja. — List "The Times" piše o plebiscitu v Posaarju v svojem ured niškem članku naslednje: * Nastalo bo splošno olajšanje in zadovoljstvo, ker so Posaarci izrazili svoje mnenje in niso z ne- Zinovjev in Kamenev pred sodiščem AMERIKA SE PRIPRAVLJA Zgrajena bodo velikanska letališča. — Vlada bo izdala $50,000,000. 4300 vojaških aeropla-nov. Washington, D. C., l(i. jan. Zvozim zračna komisija je predložila predsedniku Roosc-veltu načrt, po katerem hi bilo Združene države vame prod vsakim sovražnim napadom iz zraka. Po tem načrtu bi Združeno državo zgradile velikanska vojaška letališču ob pacifiški o-bali, ob obrežju Alaske in ob Panamskem kanalu ter na Havajskih otokih. NEMŠKEPRIČE PROTI BRUNU HAUPTMANNU Prišli so trije sorodniki in strežnica I. Fischa, ki je umrl v Nemčiji. — Pričali bodo, da Fisch ni prejel odkupnine. Poleg ioga Atlantiku tri bi bila tudi letališča. Stroški za zgradbo letališč in za nabavo novih aeroplanov bi znašali $50,000,000. Za to bi bilo potrebno 4300 vojaških aeroplanov. Komisija je po petletnem preiskavanju predložila predsedniku natančne potrebe deželo glede obrambe proti z učnemu napadu. Komisija se bo zopet priglasila pri predsedniku v Beli hiši in ko prejme predsednikovo mnenje, bo izdala konečno poročilo. Pole«* tega je tudi komisija predajala da vlada prevzame zračni poštni promet pod posebnim uradom, kateremu naj načeluje izkušen letalec. S tem bi bilo odstranjeno vsako tek- Flemington, N. J., 16. jan. — Državno pravdni št vo jo dobilo mnogo pisem in raznih listin pokojnega Izidorja Fischa, iz katerih bo mogoče dokazati, da Fisch ni pisal iztirjevalnih pisem Lindberghu in dr. Cou-donu. kakor to trdi zagovoru i-štvo. 8 temi pismi bo tudi zavržena Hauptmanova trditev, da mu je Fisch izročil $14,000 1 Jiidborgliovc odkupnine. Ta pisma so prinesli Fischov brat Pinkus Fisch, njegova sestra Ha una, Pinkusova žena Ozorna in bivša Fiscliova bolniška strežnica Mina Steinitz, ki je Fisehu stregla v njegovi zadnji bolezni. Vso štiri jo pripeljal v New York na parniku 44 lie de France" detektiv Arthur Johnson. Johnson so jo takoj po svo-jeli prihodu pripeljal v Flem-ington ter pršol v sodnijsko dvorano. Pričo, ki jih jo pribijal iz Nemčije, pa je nastanil v hotelu na Conev Island, N. Y. Na parniku je bil Johnson znan pod imenom Paul Jano-vitz, ostali pa so bili Fritz, Ellen in Alice Flaiibaum in Margaret Mouse. Na Johnsonovo zahtevo pa tudi ta imena niso movanje privatnih zračnih po- smola biti vpisana v imenik d joti j, ki sedaj razTažajo ameriško pošto. ODVEDENA LETA 1890 — ŽIVI Thessalon, Ont., Kanada, 10. Pred 45 leti, leta 1890, je 32 let stara Maud Gillespie odšla s farme svojega očeta je izginila. Sedaj prihaja poročilo, da je bila najdena kot 57 let stara žena med pastirskimi Indijanci. To poročilo je prinesel njenemu bratu nek gozdar, ki je rekel, da je bila žena, ki je govorila z nekim letalcem, ki pristal blizu indijanskega bivališča blizu Hudson zaliva, njegova sestra. Žena je vprašala za pot v" Thessalon in je popisovala življenje v s voji mladosti na farmi. Njen brat William Gillespie sedaj preiskuje celo zadevo. potnikov. Haddon, Heights, N. J., 16. januarja. — Izvedenec v pisavi Samuel O. Malone iz Baltimore, Md., katerega je pokli-ington ter prišel v sodnijsko zagovorništvo, se je odpovedal pričevanju. Rekel je, da jo odstopih ker je po pregledovanju pisem prišel do prepričanja, tla njegova izpoved ne bi bila u-godna za zagovorništvo. Iz istega razloga je tudi odstopil izvedenec Arthur P. Meyers iz York, Pa. OBSEDNO STANJE NA KUBI Havana, Kuba,. 1(5. jan. — Kubanska vlada je za 90 dni preklicala ustavno jamščine za celo Kubo in bo vojaštvo nadziralo žetev in mlatev sladkornega trsja. Smrtna kazen je bila obnovljena in bo zadela vsakega, ki bo kriv sabotaže ali pa oviranja delavcev pri žetvi. odločilnimi glasovi prepustili svetu Lige narodov, da odloči za nje." Vendar pa "The Times*' obsoja Hitlerja, ki je v svojem govoru rekel, da je sedaj minilo 1 5 let zatiranja in pravi: "Pod vlado Lige narodov ni bilo zatiranja. Mesto tega se bodo mnogi oni, ki mislijo, da so s svojimi glasovi otresli verige, spominjali dni "suženjstva" kot dni svobode." RDEČA ARMADA V^SEV. KITAJSKI Provinca Singiang vsTed verskih bojev opustoše-na. — Stoji pod varstvom sovjetske Rusije. Kvejhun, pro v. Suiyuan, Kitajska, 16. januarja. — Prihranjeno je bilo za italijanskega zdravnika dr. Potni < »rlandi-ja. ki je iz pustolovskega veselja hotel prepotovati celo Azijo na svojem potu v svoj rojstni kraj Benetke, da je odkril sedaj svetu neznano razmero v obširni pokrajini seve-rozapadno Kitajske. Dr. Orlaudiui jo prod onim letom odpotoval iz Peipinga ter je nameraval iti peš po stari karavanski cesti. Vojaške oblasti v Kinkingu so ga prijele in jo bil tri mesece zaprt. Zopet se jo vrnil v Poiping ter se j<- napotil proti svoji domovini čez provinco Kiangsi, Hunan, Kvejčov in Keehuen. Prinesel je prva resnična poročila o položaju v provinci Sinkiang. V tem goratem dolu severozapadne Kitajske jo vladal tako srdit verski boj, da so velikansko pokrajine ostale brez prebivalstva. Kar še živi, je popolnoma obubožano, posebno Moliame«lanci, ki so tam živeli v večini. Ker si governor province general Seng Sill-Taj ni mogel drugače pomagati, so je obrnil na Sovjetsko Rusijo, ki mu jo poslala 5000 vojakov in deset aeroplanov čez mejo. Fanatično skupine moliainedancev so razpršili. Moliamedanski general, 24 let stari Ma Cung-Jing, je pobegnil čez mejo v Rusijo, kjer jo bil interniran. Vsled tega pa je prišlo tako daleč, da se sedaj nahaja provinca Sinkiang popolnoma v oblasti sovjetske vlade, kar zelo razburja Anglijo, Japonsko in Kitajsko. LENINOVA TOVARIŠA STA PRIZNALA SVOJO KRIVDO MOSKVA, Rusija, 16. januarja. — Lev Kamenev in Grigorij Zinovjev, oba Ljeninova sobojevnika v začetku boljševiške revolucije, kakor I 7 drugih oseb, ki so obtožene protirevolucijonarnega delovanja, so pred vojaškim sodiščem v Ljeningra-du priznali svojo krivdo. EKSEKUCIJA V NEMČIJI Berlin, Nemčija, 15. jan. — Kemal Svod 28 let stari Afga-neo, je bil usmrčen v kaznilnici Plootzensee, ker je 6. junija 1933 umoril 56 let starega Sir-darja Mohameda Kana, brata afganistanskega kralja Nadirja in afganistanskega poslanika v Berlinu. Svod je bil dijak in je rekel, da jo poslanika umoril iz političnih nagibov in da svojega dejanja ne obžaluje. BEG KAZNENCEV IZ ST. QUENTINA Oboroženi z revolverji so pobili na tla kaznilni-škega ravnatelja in pobegnili v avtomobilu. San Quentin, Cal., 16. jan. — Iz tukajšnje kaznilnice so danes pobegnili štirje kaznenci. zatem ko so pobili na-tla ravnatelja Jamesa H. Ilolohana. Tri begunce so p » dveh urah ujeli, onega so pa zasledovalci obstrolili. Ranjen je bil tudi Frank Svkes, član parolne o-blasti, ki so «ra kaznenci vzeli s seboj kot talca. ('lani parolne oblasti so sedeli z ravnateljem Holohanom pri kosilu, ko so vstopili štirje kaznenci, oboroženi z revolverji. Eden med njimi je rekel: — Takoj vsi vstanite! Vsi so vstali, le Hololian so ni hotel pokoriti povelju, vsled česar so ga kaznenci pobili na tla. Štirje člani parolne oblasti so morili i nato iti po hodniku naprej tor zapovedati stražnikom da ne smejo streljati. Xa njihovo povelje je tudi stražnik odprl vrata. Kaznenci so prisilili uradnike parolne oblasti, da so sedli v avtomobil in se ž njimi vred odpeljali. Zasledovanje se je takoj pričelo. Po vročem boju so se begunci vdali pri Valley Ford, ki jo oddaljen 54 milj od kaznilnice. RUSKI AEROPLANI RAZBURJAJO JAPONCE Harbin, Mančukuo, 16. jan. Japonsko vojaško poveljstvo naznanja, da sta dva ruska ae-roplana letela nad mestom Usiaosuifen, 60 milj zapadno od Pogranicnaje. Prejšnja poročila pravijo, da sta dva druga aeroplana letela nad Miša-nom. Japonski vojaški poveljniki smatrajo to za resen dogodek in japonska vlada bo najbrže protestirala v Moskvi. ČRNAGORA V SNEGU Beograd, Jugoslavija, 16. januarja. — Ornagora je bila skozi dva dni pod devet in pol čevljev debelo pastjo snega. S Cmogoro ni nikake železniške zveze in vožnja po cestah je skrajno težavna. Glavno mesto Cetinje je zakopano v sneg in prebivalci si morajo izkopati predore, ako hočejo iz svojih lijš. Živila postajajo pičla. Beogradske oblasti -e sedaj pripravljajo, da pošljejo v Cmogoro živež z aeroplani. Vlada je poslala vojaštvo, da očisti ceste. GEN CALLES OPERIRAN Los Angeles, Cal., 16. jan. Bivši mehiški predsednik, general Plutarco Elias Calles, ki je znan pod imenom "železni mož Mehike *je bil operiran na žolncnem mehurju. Njegovo zdravje se naglo boljša. Kamenev, Zinovjev in sodom soobtoženeev je priznalo, da so pripadali v Moskvi organizaciji, ki je s terorizmom hotela ovreči Stalinovo vlado. Vendar pa ni nikakih dokazov, da bi bila ta organizacija v kaki zvezi z umorom K i rova v Ljeningradu. Ostale obtožence pa dolži obtožnica, da so bili udeleženi pri protirevolucijo-namem delovanju in da so bili člani tajne organizacije v Moskvi in Ljeningradu. Nedavno je bilo poročano, da sta bila Kamenev in Zinovjev izgnana iz Rusije, toda sta najbrže bila zaprta, med tem časom pa je policija proti nii-ma zbirala dokaze. Edokimov, ki je bil skupno z drugimi aretiran, je podal skesano izpoved, češ, da so Kamenev, Zinovjev in drugi sistematično zastrupljali narod, da so čuvali proti Stalinu, da so delovali za razpad komunistično stranke ter so si preskrbeli pomoč inozemske buržoa-zije. S tem so so nakopali sokrivdo nad Kirovo smrtjo in zaslužili smrtno kazen. POROKA ŠPANSKE PRINCESE BEATRICE Rim, Italija, 16. januarja. — Princ Allessandro Torlonia in hči bivšega španskega kralja Alfonza infanta Beatrice sta bila poročena v veličastni Jezusovi cerkvi. Pri poroki so bile zastopane najponosnejše evropske vladarske hiše. Velika množica se je gnetla okoli cerkve, da vidi nevesto, ki je vstopila v cerkev pri zadnjih vratih. Poroka se je dvakrat izpre-menila v monarh istične demonstracije; prvič, ko jo nevestin oče kralj Alfonz stopil v cerkev, in drugič, ko je šel od oltarja proti izhodu. Roj al isti so bili tako glasni, da je morala posredovati italijanska policija. Poročno opravilo je opravil izgnani španski primas, kardinal Pedro Segura. V prvih kraljevskih sedežih sta sedela kraj Viktor Emanuel III. in kraljica Helena. Ministrski predsednik Mussolini ni bil navzoč, ker bi njegova navzočnost dala povod, da podpira špansko rojalistie-no gibanje. Nevestina mati, kraljica Viktorija, je ostala v London, kjer jo bo mladi par obiskal. POTRES V TURČIJI Istanbul, Turčija, 16. jan. — Poročila z oddaljenih otokov v Marmorskem morju naznanjajo, da je bilo pri potresu 4. januarja ubitih 45 oseb. _ "Ct LAS NAROD A" MKW YORK, THUMDAY, JANUARY 17, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. 'ALAS NARODA" (Voire ef the PMpto) of above officers: New Ymk Qty. N. I. Ieeaed Bregy Day Except Sundays an« Holiday« R» celo leto TeUa sa Aneriko In Kana^> ................|6 00 •i polleta.....„..............$3.00 Is Četrt leta ••••■•••■••••••a«« flJO Za New Sork s% celo leto......|7.00 Za pol leta .............i.....$3.60 Za Inozemstvo sa celo leto.......$7.00 Za pol leta ............$3.00 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Qlas Naroda" lateaja vsaki dan levsemSi nedelj In praznikov. Dopisi bres podpisa In osebnost se ne priobčujejo. Denar naj s* blagovoli t-očiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se —prejfipje blvtllBge naznani. da bitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. " Telephone: CHelsea 3—8878 SOVJETSKA RUSIJA Meld vprašanji, ki jih stavlja politični svet. jo In dvoma eno najpomembnejših: kaj bo z Rusijo v bližnji lx:! lomnosti. Drža Vil sovjetov ni več svet zase, kakor je bil v prvih letih po Ljeninovi znuu>i, svet, ki ni imel z zapadom in njegovimi klejnmi smernicami ničesar skupnega, ki se jr zanimal za "biir/iijako" oblastno sfero le v toliko, da za neti v nji svetovno socialno revolucijo. \r zadnjem času in posebno v minulem letu se je sovjetska zunanja jwditika ]»ovseni preokrenHa, iskala je na-s'kmitvf na Evropo in postala važen, odločujoč ("initelj svetovne |x»litike. Komisar za zunanje zadeve Litvinov je korak za ko, rakom pripravljal novo j>ot, ki bi se z vidika Leninovega doktrinarstva morala obsojati kot pregreha proti duhu socialne revolucije. Kajti ta polt je vodila v tabor zagovornikov ohranitve onega miru, ki ga Rusija ni nikdar priznala, vodila je k skupni mizi s predstavniki "zapadnja-ske reakcije", v Ligo narodov, ki je bilo za očeta boljše-viškega prevrata vedno predmet uničujoče kritike- V lanskem januarju je Litvinov prvič pred javnostjo izjavil, da bi se morila utegnilo stališče isovjeitov napram Ženevi revidirati; spomladi je to razvojno smer še bolj podčrtal z svojo aktivnostjo v glavnem odboru razoroži-tvene konference, v jeseni pa je že zasedel stalni sedež v svtu Lige naroklov. Med tem so se pletle nilti med Moskvo in Parizom in proti koncu leta vidimo predstavnika sovjetov ramo ob rami s Francijo graditi mirovno organizacijo evropskega vzhoda. Skoro v enakem koraku je šel ruski notranjepolitični razvoj. Boljše viška partijska diktatura je začela popuščati, policija, se ni več posluževala skrajnih terorističnih metod, razširila se je volilna pravica, politični in gospodarski ukrepi so razodevali liberalnejše tendence in končno se je likvidirala GPU, naslednica grozo razširjajoče Čeke-A' tisku in sploh v javnosti so se vedno bolj ponavljali že skoro ]x>zabljeni pojmi in rodni zemlji. Pozorni opazovalec ni mogel prezreti znakov, ki so napovedovali rojstvo novega nacionalizma, ki se je sicer še nekako sramežljivo zaikrival za socialistično kuliso, pa vendar vne-mal vedno širše kroge- Tako \se je lansko ldto pričelo, njegov krvavi konec pa je 'bil s tem začetkom v kričečem nasprotju. Atentat na. Kirova je bil signal za obnovo najkrut-tejšega terorja. O tem atentatu so se razširjale najrazličnejše govorice. Službeni krogi so ga proglasili za delo belogardijcev, organizirano v protirevolueiouarnem inozemstvu, drugi so zopelt: zatrjevali, da gre za akt zasebnega maščevanja, bodisi zaradi izgubljene materialne eksistence, bodisi za-raldi neke tajiostvene ljubavne afere- Zinovjev in KajinenjeV sta bila — tako se sme sklepati iz partijskega tiLska — voditelja in organizatorja o-pozicije, ki je Stalinu in njegovim zvestim zamerila "opor-iiinistično" sipremeiubo zunanjega in notranjega kurza. Mbwla generacija, ki je zrasla že v doibi zmagovito revolucije, pri kateri sama še ni sodelovala, je nezaupno motrila ustaljen je razmer. Kakor se more dosedaj presokiiti, bor^ba med obema strujama v stranki še ni končana. Za sedaj še vlada obnovljeni teror, ki pa po vsej priliki ne pomen j a povratka v stari revolucijiski sistem, nego izvaja "čiščenje*' in je torej prehodnega značaja- Evropa ima dovolj povoda, da s pozornostjo zasleduje dogodke v ruski notranjosti, ker bi utegnila biti po njih močno prizadeta. Ifcusija je danes tako važen činitelj v evropski politiki, da bi njen povratek v radikalne pocetke, ki bi po-menjal konec njenega sodelovanja, utegnil imeti usodne posledice. i Dopisi. Slovenske gorice, Slovenija. Odkar prejemamo (rlsLs Naroda, sem lnal dopise iz raz-iiill krajev, le iz Slovenskih goric še ne. Zato sem sc muiie-nil, da napišem nekaj vrstic. (V bo dopis objavljen v G. N., bo dobro, če pa pade na dno uredniškega koša, pa tudi ne bo nobeno škode. Tukajšnja okolica je izrazito kmetska, zato o delavskih razmerah ne morem pisati. Po drugih delili Štajerske in po Kranjskem je v preteklem letu deževje nepravilo veliko škodo, tukaj pa ni bilo preveč dežja, zato so pomladanski posevki in nasadi še precej dobro obrodili, pač pa je ozimina tako poti snegom pognila, da stari ljudje kaj takega ne pomnijo. Tudi živinoreja je tu važna panoga za kmete, pa kaj se lioče, ko plačujejo živino na živo vago po 2—3 Din kilogram, marsikdaj pa še ceneje. Tudi prašičev mnogo zredijo, pa je letos tudi prav smešno nizka cena. Po samotnih krajih, to je v krajih, ki so bolj oddaljeni od mesta, plačujejo po 4 Din kg, v Mariboru ali Ptuju pa po .*>—(> Din kii. Nekdaj so v tem kraju zelo redili konje, sedaj se pa to tudi ne splača več, ker je avtomobil kot prometno sredstvo konja spodrinil. Mnogo pa je v tem kraju vinogradov. V preteklem letu je bila le bolj srednja letina, več je bilo vina in tudi boljše je, kakor je bilo v letu 1933, nikakor se pa ne more meriti s kapljico iz leta 1932, ko je bilo mnogo in dobrega vina. Sedaj pa naj omenim sadjarstvo. A len tla ga ni kraja v Sloveniji, kjer bi bilo toliko in tako lepo oskrbovanih jabolčnih nasadov kot tukaj. V preteklem letu je bila le bolj srednja letina, v nekaterih vaseh jih je bilo veliko, v nekaterih pa skoro nič, pač pa so bila jabolka jako lepa, kar je važno za sadno trgovino. Kot druga leta so so t u 11 i v preteklem letu začeli že v juliju sadni trgovci zanimati za jabolka. Konci julija so plačevali lepa in obrana jabolka po 1.00 Din kg, v začetku avgusta je pa, kot strela iz neba, prišlo poročilo iz lieograda, da sme jabolka izvažati le Priviligirana izvozna družba. Tedaj je bilo vse narobe. Romale so številne prošn .V, pritožbe in deputacije v Beograd, pa vse zaman. Izšle so take narotdbe, da je bila vsa kupčija ustavljena. Nekateri trgovci so imeli nakupi jenih mnogo jabolk, pa niso vedeli, kam z njimi, tako da jih je mnogo spgnilo. Pozneje, ko se je kupčija nekoliko opomogla, so plačevali za kilogram le 80—9<) para, torej še en dinar ni dobil kmet za jabolka. Kot se je zvedelo, so v Beogradu zahtevali, tla se morajo jabolka pošiljati v vagonih k Donavi in nato z ladjo v Nemčijo. Vreme imamo pa tako kot da bi bil že april. Sredi oktobra je padlo toliko snega, da je pobelil, pa je drugi dan že skopnel, potem je pa vedno toplo in megleno. V decembru so v več krajih slive ov»»t«*li\ v pretiš*»Ineiiill krajih je še trava |M»zelenela, kar je m-kaj izrednega. Da so davki ueftuosui, lo menda vsak ve. I a* malokateri davkoplačevalec je tako srečen. da še ni bil rubljen. A ko razglase dražbo, je meti ljudmi taka vzajemost, da nihče k dražbi ne pride. Kmet pravi: Danes njega, jutri mene". Sam eksekutor pa "tudi nič ne kupi. Ker je nastopilo novo leto, je nastalo živahno govorjenje o gibanju prebivalstva in ga na splošno omenim. Pri sv. .Juriju ob Sčavnici je bilo poročenih '27 parov, 10 manj ko lani, umrlo je 94 oseb, 10 manj, rojenih je bilo 158 otrok, IS več, nezakonskih mrtvorojenih (i. Pri Negovi je bilo rojenih 3S, izmed teh ji' 16 nezakonskih otrok! Župnija sv. Trojica j«' trg in velika okoliea. pa sta v nji samo 2 nezakonska novorojenca. Ker je danes ravno novega leta dan, želim vsem rojakom širom Amerike prav srečno in veselo novo leto. posebuln pa tistima dvema bratoma, ki že dvajset let nista nič pisala v stari kraj, pa sta še živa. Prav lepa hvala sestri, ker mi je naročila Glas Naroda in ji želim, da že skoro ozdravi! Končno še najlepši pozdrav Petru Zgagi, da bi v novem letu še mnogo lepih zgodbic napisal v (ilas Naroda in da bi se mu še tista želja izpolnila, da bi mu sodček vina privalili. Le škotl,a tla je tako daleč, jaz ga i niatai, pa ga mu ne morem poslati. J. M. Munhall Terrace, Pa. Vsa čast newyorskim pevcem, ki so peli 12. januarja na radio. Petje je bilo prav lepo slišati sem v Pittsburgh, Pa. Želela bi, da bi mogli dobiti radio postajo vsaj enkrat na teden. (čestitam jim in upam, da se v kratkem še kaj oglasijo na radio. Mrs. Barbara Bavuk. Wilcox, Pa. Tukaj je mala naselbina. Največ je Švedov in Poljakov in štirje Slovenci. Tovarn ni drugih razen strojarne. kjer se izdeluje usnje za podplate Dela se s polno paro. Vsem tistim, ki mi pišejo, če bi se moglo delo dobiti, sporočim, da se tlela ne dobi. Tukaj je brez dela obilo delavskih rok, ki čakajo, kdaj dobe priložnost, da bi si mogli zaslužiti za vsakdanji kruh. Torej sem ni treba nikomur hoditi za delom. Tu vam pošiljam 6 dolarjev za nadaljno naročnino Glas Naroda za leto 1935, 50 centov za dve Blaznikovi Pratiki, $1.75 pa za globus, ki mu je znižana cena od $2.50, kateri naroči Glas Naroda. Želim vsem Slovencem in Slovenkam obilo sreče v letu 1935, Glasu Naroda pa toliko naročnikov, da bi list izhajal na 8 straneh. Jerry Gorup. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE za lelo 1935 so dospele. — (hum, ki so jih Ud litrih sit hiti» poslani' }n> fn>-šti. — "(H h s S a rod a" jih i m't v £«4i krajev Amerike, kjer prebiva jo naši ljutl]ie. Im» |i>t d>»~ti ln»lj zanimiv. \ «*<'in rojakom želim ^r«*čn«> ill v*»selo iiiivo b-to! IW-lar. Corn vi lie, Wa. Va. Smrtna nesreča je zadela v rudniku Franka K rese vela, rodom Hrvata. Še tisti dan je umri v Morgautown bolnišnici. — Z delom gre bol j slabo. Dehi se po dva do tli ilni v tednu. Pozdrav vsem čitateljem TJlas Naroda! Karolina 1'rsich. Z OSLI OKROG SVETA Neki učitelj va Avstrije, z imenom Adolf Kokesch, ki mu je zdaj ."12 let, sr je odpravil z oslovsko vprego na pot okolu sveta. Mož vozi s seboj tudi svojo ženo Leopoldino, ki je zdaj stara 24 let Voziček pogumnih zakoncev je kaj enostavna reč. Na strehi ima razgrnjen velik zemljevid, ob strani pa kaži' avstrij-. škrga orla. Na zemljevidu je mogoče vsak čas razbrati, koliko poti ma ta "oslovska rk-spedicija' \ že za seboj. Potnika vodita tudi evidenco v obliki popotne knjige, ki pravi, da sta doslrj že prepotovala Grško. Bila sta tudi na Kreti. V Firenči se je popotnikoma na vozu rodil otročiček, ki je zdaj star mesec dni. Ljudje sprejemajo popotnika z orlovski* vprego povsod zelo prijazno. Zdaj bosta krenila Kokesch in njegova žena najprej v Španijo, tam pa se kanita vkrcati na ladjo, ki ju odpelje v Ameriko. VISOKO V ZRAKU KEJŠE. GOR St. Paul, Minn., Ki. jan. — Pilot Northwest Airlines, Mal Freelmrg, je sporočil na svoje letališče, da je v višini 14,UDU čevljev nad La Crossee, Wis. kazal taplomer ."»<) stopinj nad ničlo, medtem ko je ob istem času na tleh stalo živo srebro na ničli. RAD BI IZVEDEL za naslov Josepha Tomših, doma iz Št. Petra, .vas Boč. Pred leti se je nahajal na farmi blizu Detroita. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve /a\ njegov naslov, da mi ga sporoči, če pa sam to čita, ga prosim, da se mi javi, ker mu imam nekaj važnega poročati od njegovega brata. — Albin Stanko, 571 E. Jefferson St., Little Falls, N. Y. DENARNE P0Š1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Zrn $ 2.80 .......... Din. 104 $ 5.35 .......... Din. 200 t .......... Din. 3M $12,— ............... Din 500 $24.— ......... Din- 1000 $47.50 ......... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 ....................Lir 100 $1&25 ........................................Lir 200 $44.60 ....................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $176.— ....................Lir 2000 $263.— ............................Ur 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PBEMEMB1 GORI ALI DOLI Zrn, IsplafiUo reejlh zneskov kot sgora] naredeno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje.' IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $ 5— morate poslati..........$ 5.75 " " .......... $10.85 $15.— " " ...... ... $16— $20.— " " ..... i.... $21— $40.-* " . " ..........$41.25 $50.— " " ..........$51.50 Prejemnik dobi t starem krajn izplačilo t dolarjih. Naj na imkaila liniiUu— po Cable Letter sa pristojbino $1—. SLOVENK? PUBLISHING COMPANY "GU« Naroda" 21$ WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. — X»* hi/.i! | »rii v i I m >/.jn Ait|h»\••«I. in |ii/. |trii\ /.iir»-~ ni firi|x»ri w*-|ji v;i. Ziiiiw mi j.- -|»i«'iij. ko -m v ■Iružl.i igrali in -tiivili ah j.j.-'"'M vi-nk«* v.*>«»1«\ Ziv;ihiiii /xMiii-ii j.- po^rlolaiii svoj<*«ra knvalirja r«-k<»<"•: Dwijsi't I »»in stavila. k<-r s«*»i nivno danes stara ilvajsi t let. Tudi iijfii kavalir je stavil n;i <• 0l>a ajMikla. Kolu >,. j(. zavrti-lu, kazalce je j»;i pokazal na številko ;J7. Kavalir je prel>lo<■ ji rt'-kli, da ni doma t<*r da iru hodo poslali k bolniku, kakor-hitro se vrne. Žena pa ni mo^la rakali. Poklical;« je druireira zdravnika. In tako se je zgodilo, da sta oba zdravnika skoro istočasno stopila v !ii:o in v bolnikovo spalnico. Istočasno >ta stopila k postelji, istočasno sta sei»hi pod bolnikovo odejo, ]»ot»',!^nila uro in začela šteti. Po preteku ene minute pravi prvi zdravnik: — Tifus ima. Drugi pa odkima rekoč: — Motite sc, tovariš: difte-rijo ima. — Tifus! — pravi prvi. — Nak, ni tifus. Difterija je! — ,i»'a drntii odločno zavrne. Odvrneta odejo in opazita, da drug dnigosya za roko držita. Ko se moški postara, mu o-bičajno osive brki in lasje. Se pa tudi primeri, da ima moški sive brke in črne la>c ali pa narobe. Znanstveniki ne morejo in ne morejo dognati, kaj ,je vzrok te<;a čudnega pojava. Po mojem skromnem mnenju ni to nobena za^onetka. Tisti, ki imajo sive brke in čine lase, so v svojem življenju dosti več z ust mi delali kot pa ž možirani. K človeku, ki je bil strašno dobrega srca, pa so to njegovo dobroto vsi izrabljali, je prišel neznanec in <;a prosil, naj mu posodi < Ivajset dolarjev. — Ze neštetim ljudem sem posodil — je odvrnil — zdaj sem pn sklenil, da nikomur več ne posodim. — T, pa bi mi vseeno dal — je moledoval. — Naj boni pa jaz zadnji, kateremu si posodil. — Kak — je odkimal dobrotnik, — napraviva narobe, da bo bolje zame. Pa bodi ti prvi, kateremu ne bom posodil * Znan mi je možak, ki se je tako zatelebal v neko žensko, da se je hotel ločiti od svoje žene. Šel je k sodniku in mu je naštel vse njene t^rehe ter ^a prosil, naj loči zakon — Vzrokov je dovolj, — pravi sodnik, — no, vaju bom pit ločil. — Koliko bo veljalo ? — je hotel vedeti. — Tri dolarje — pravi sodnik. — Nak — odvrne po temeljitem premisleku — nak, ne bom se ločil. Med mojo sedanjo ženo in med ono, s katero se mislim poročiti, ni za tri dolarje razlike. LAS NARQD A" NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 17, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. KAKO SO UMIRALI STARI RIMLJANI Kadar je umiral odličen limljan, so 1 >i 11 zbrani njegovi svojci okoli njegove postelje. Položili u runt," — "Odšli so v kraljestvo pepela in prahu," citamo v starih knjigah za umirajoče. Koliko svetnikov je poznej" tako storilo; mislimo sanm ni sv. Kraneiška! S poljubom so ujeli zadnji izdih umirajočega. Eden od 'družine mu je zatisuil oči. Potem so ira večkrat po imenu poklicali. Tu in tam so mrtvega položili na kolena; mislili so namreč, da je v njih živijo n je, kakor pravi Plinij. Nat » so truplo umili toplo vodo. Ker so trupla patrioijev več lini ležala mi mrtvaškem odru, so zaustavili trohnenje, ki se na jr.gu kaj hitro prične, s tem, do so jih utrirali z mazili. Tudi v u>ta so jim devali diša ve in -poleg teli bakren novee. kot \oznitio za Cliarona. Bogatega mrliča odeli v to-jio, v škrlata>ta in z zlato v»-zena oblačilo. I>ali so mu tudi pečatni prstan - -eboj. Okrasili so ir;i z venci iz umetnih in svežih evetlic. Potem so ga z nogami na zven potožili na visoko, z lepim odejami pokrito paradno postel jo v atriju. (>b-hrav. mrtvega je pokrivala voščena maska, da so ne bi trolinjenje tako močno opazilo. Ogeuj na ognjišču so ugasnili. Medtem, ko je ležal mrlič, ki so ga stra-žili, na postelji, so peli pesmi žalostinke; kakšenkrat so jih tudi na flavto igrali. Zunaj pred.hišo je naznanjala eipr seva ali borova vejiea, da je mrlič v hiši. 1'boge pa so po večini že na dan njih smrti pokopali, in sieer ponoči. Stari Rimljani >o mrliče po-kopavali ali pa sežigali, zdaj to zdaj ono. Tudi pogrebu.i društva so že poznali in plačevali mesečne obroke, da bi si s tem zagotovili lep pogreb. Zločince jso izročili njihovim sorodnikom v pokop. V »tarem Rimu je bilo tudi neke vrste pogrebno podjetje. Njegovi nameščenci so se imenovali libinarii. Ti >o skrbeli za mrtvaški oder in vse, kar je treba za pogreb, ki so jo latinsko i-menoval fuiius. Imeli so tor.\j tudi zavod za izposojevanje. Pogreba rjo so imenovali ve-spillones, capulus pa preprosti leseni voz. Takrat so pokopavali podnevi, šele pod JuKanom so začeli pokopavati ponoči. Bogate Rimljane so pokopavali z vso razkošnostjo; zaslužne državne mož«, ki so jih položili v častni grob, so pokopavali na državno stroške. Herold je v mestu vabil na pogrebne reditelje. Na čelu sprevoda je šla godba, trobentarji, flav-tarji, hornisti. Nosili so bakljo Ženske, ki so pele pesmi žalostinke in posrnrtniee, niso nikdar manjkale, pa tudi zbori ne. Posebno znamenita je bila tabla prednikov umrlega, ta kozvana imagines, ki so jo nosili v sprevodu. Nosili so tudi posmrtne maske njegovih prednikov, ki so ga torej spremljali v "podobi". Pri sežiganju so položili truplo s posteljo vred na grmado, ki je imela po večini obliko oltarja. S truplom vred so sežgali tudi obleko, orožje, jedila, cvetlice. Da bi omilili neprijetni duh, so zažgali o-genj virka, balzama in dišav. Prodno so zažgali grmado, ;o mrtvemu zopet odprli oči in g;t poljubili. Ob petju pesmi ža-lostink so sežgali truplo, lo je zgorelo, so pobrali kosti, jih polili z vinom ali vodo ali nils- kom" in jih z mazili spravili v žaro. To so polom postavili v grobnico. Pogrebe«' so poškropili in očistili z vodo. Ko so zapuščali pokopališč*', so trikrat vzkliknili 44Vale!" ali "Salve!", — to se pra\ i "Zbogom!". Devet dni so globoko žalovali, potem p;i je bila zopet pojedina in odložili s.. Žalilo obleke. Ob rojtrelmi. Nad vsemi gorami jo ugasnil rdeči sijaj; nebo in zemlja sta so zida v sivovijolični dih. Okoli Hajma je bila že noč; sa mo daleč proti zapadu se jo nad obzorjem še vlekla zeleno-rraena svetlobna črta, v kateri ,,e bila črno zarisana nazobčana proga gora. Gozd in gorski jiotoki so šumeli; votlo je piskal pomladni veter in nemirno so pričele žareti zbujene zvezde. ^ Hajmo je imel v noči eno uro hoditi, da pride do svoje koče. Ko se ji približa, presenečen opazi, da prihaja skozi priprta vrata rdeči sijaj ognja. Kdo je prišel v goste? Pospeši korake ter stopi v kočo. Majhna soba. Stene iz hlodov so bile tudi stene sobe; med hlodi so bilo špranje zamašene s suhim mahom. Poleg vrat jo majhno okence prebilo steno. Nizko, iz kamna surovo zidano ognjišče jo zavzemalo skoro četrtino prostora; ob steni polog ognjišča jo stala robato z bit a postelja, napolnjena s senom, na njem odeja iz volčjih kož, blazina iz srnjakove kože. Ob praznih stenah so stale klopi iz hlodov in v kotu polog okna jo stala miza. V steni je bila še majhna shramba za živila, nad ognjiščem dva prekrižana droga za sušenje mokre obleke, poleg vrat pa dve leseni kljuki, lesen naprsni oklep in lovsko orožje, polica z različno posodo in v kotu za mizo križ, čegar cvetlični nakit je bil ravno tako zarjavel kot vse tramovje; kajti dim ognja na ognjišču se je vedno dolgo vlekel po sobi, dokler ni našel izhoda skozi špranje steno in streho. Pml ognjiščem, na katerem je plapolal prasketajoč plamen, je stal, zaposlen s kadečo se ponvo, samostanski sol, približno petnajstletni deček, suh, prebrisanega obraza s topim nosom, rjavi lasje kratko pristriženi; na sebi jo imel obleko iz robatega rjavega blaga in je bila po vrezu in dolgosti skoro podobna halji. Ko stopi Hajmo na prag, ga deček pozdravi s priklonom in lesketajoči ni pogledom. S postelje se dvigne okrogla postava, menih v beli obleki avguštincev; dobro rojen trebušček mu oklepa še širši usnjati pas. Podkovane sandale, ki so so že sušile pri ognju, jo nadomestil s slamnatimi opankami. Stopi k Hajmotu, pesti vpro v boke; njegove majhne oči mežikajo, ustnice se mu premikajo, kot bi nekaj žvečile in na topem nosu in okroglih licih je bila razlita škrlatna barva, ka-koršna ni mogla odsevati niti od ognja na ognjišču. — Dobrodošli, častitljivi pater! — pozdravi Hajmo in tie odkrije. Sel Walt i se muza k temu pozdravu; menih pa se smeje in pravi: — Torej, ti si Hajmo, naš novi lovce? — Da! — Ne verjamem! Ti? Ti si lovec? O jej! S teboj je gospod Henrik dobil nekaj lepega. Lovec mora imeti oči! Ali razumeš! Toda ti imaš oči kot slepa miš. Drugače mene ne bi imel za patra. In Walti, ki je vihtel mastno železno žlico, zakriči lovcu na ušesa, kot bi bil gluh: — Saj je to samo f rater Severin naš vrtnar! O, nesramnost imena! Severin pomeni "strog" ali "resen" — in k temu ta obraz in ta trebušček, ki se je tresel vsled smejanja, da je moral f rater Severin sesti na klop, da jo prišel do sape. — Tako? Tako? Vi ste frater? — pravi Hajmo, ko si odpne lovsko orožje s kolkov. — Potem pa ste mi dvojno dobrodošli! — In smeje mu ponudi svojo desnico. Severin jo prime z eno roko, drugo pa pretilno dvigne: — Ti Ti! Ako to povem dekanu, da ti pater napravi polovično, frater pa dvojno veselje, takrat pa bo nekaj! — Hoče govoriti še dalje; toda iz ponve, ki je visela nad ognjem, se nenadoma dvigne šumeč dim. — Walti! Ti krokarska živina! — zakliče frater prestrašen in skoči k ognjišču. — Zares! Ta paglavec pusti, da se pripali naša jed, kot bi bila duša, ki jo vrag cvre! Sem daj žlico! — Iz dečkovih rok potegne železno kuhalnico ter prične z veliko vnemo mešati ka;lečo se jed, da mu znojne kaplje polže po debelih licih. Kihanje — vzrok uboja. Iz obmejne zemlje je prispela 28. decembra v Maribor vest, da se je izvršil v bližini Ploderšnice uboj. Malenkosten razlog jo pognal dve slučajno si nasproti prihajajoči skupini v prepir, ki so je končal s smrtno žrtvijo. Ozadje dogodka jo naslednje: 40-letni oskrbnik Ant. Grei-foner iz Selnice ob Muri je šel vabit brata in vsaka v Ščav-nei, na koline Spotoma so so ustavili na Veliki ter se oglasili pri tastu Keglu, pri katerem so spili nekaj jabolčnika in žganja. Poslovili so so ter nadaljevali pot proti Selnici. Mrak je že legel. V bližini Ploderšnice je Greifoner jeva skupina srečala dva neznana moška. eden od teh je bil 30-lotni viničar Ivan Horvat. Ravno v času, ko sta bili obe skupini blizu, je Greifoner, ki jo bil prehlajen, nekajkrat kihnil, kar jo povzročilo, da sta oba neznanca posvetila Greifoner-jn pozornost, misleč, da hoče s kihanjem izzivati. Tedaj jo Horvat posvetil Groifonerju s cigareto pod nos, kar je Grei-fonerja takoj močno razdraži-Io. Segel je v žep po nož in zasadil ostrino Horvatu naravnost v žilo odvodnico na vratu. Na mestu mu jo je prereza] Horvat jo silno naglo izkrvavel. Truplo so prepeljali v mrtvašnice« k Mariji Snežni. Greifoner je skesal odšel domov in se razjokal, naslednji dan pa so prišli ponj orožniki in so ga odpeljali v šentlonartske sodne zapore. Greifoner dejanje priznava, zatrjuje pa skesano, da ni imel uiti najmanjšega namena usmrtiti Horvata. V-biti Horvat zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Preiskava zaradi žrtve neprevidnega lovca. Lani 25. novembra je bila prirejena velika hrakada v lo-yo!čih okoli Turjaka, Želimelj in Golega. Poleg gospodov lovcev iz Ljubljane se je udeležilo brakade na zajce in drugo divjad tudi mnogo gonjačev, med drugimi posestnikov sin Stanko Ponikvar iz Golega, občina Žel i niljo. Streljali so, kakor bi bili vsi na kaki obupni vojni fronti. Neprevidnost, nekega lovca je imela za posledico, da je Stanko Ponikvar dobil ves I snop šiber št. 8 v glavo, v oko, v okolico srca in dve celo v trebuh. Nesrečno žrtev brakade so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so se res z vso sposobnostjo potrudili, da bi mlademu, krepkemu fantu rešili življenje. Žid, zaman. Ker jo bila vsaka pomoč brez-izgledna, jo oče sredi decembra vzel sina domov v domačo oskrbo. Splošna bolnišnica je zadevo javila državnemu tožilstvu, ki je takoj odredilo preiskavo. Orožniki na Igu so poslali daljše poročilo in preiskovalni sodink jo zaslišal kot priče nekatere udeležence veliko brakade. Na predlog državnega tožilstva je preiskovalni sodnik Ivan Brelih odredil ekshu-macijo Ponikvar je voga trupla na pokopališču na Golem. Sodna komisija, ki jo je vodil preiskovalni sodnik Ivan Brelih, jo davi odšla z dvema zdravnikoma — sodnima izvedencema na Golo, kjer so truplo izkopali. Nato so bile ugotovljene in spocijalizirano vse poškodbo. Sodna preiskava so bo nadaljevala, da dožene. kdo je bil tisti neprevidni lovec, ki j orožje no spada v njegove ro-j ko. Zaslišani h jo bilo in bo še j to dni več lovcev, ki so so udeležili velike brakade. gledalcev, ki jo prisostvovala prizoru, v strahu- razbežela. Ves ta dogodek se ji' odigraval pred mesnico Trifuna Ni-količa. ki je prišel pogledat na prag, kaj se godi Za njim je stalo še okrog 10 oseb, ki so v mesnici kupovale meso. V tem ! trenutku pa je pritekel od nekod nekdo in od zadaj prijel detkotiva za roko. V toni pa je ta izprožil revolver in strel je zadel mesarja Nikoliča ter njegovega kuma Petroviča. Trenutek zmede je izkoristil Ivko-vič in zabodel detektiva z nožem. Nato jo še nekdo iz občinstva planil na detektiva in ga udaril z nekim trdim predmetom po ustih. Pri tem je Ivko-viču uspelo, dsi je pobegnil. Vse tri ranjence so prepeljali v bolnišnico, policija pa išče drzno že pa rje. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 111 WEST ista STREET NEW IOKK, If. V. PlAlTE NAM ZA CENE VOZNIH L1ETOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE OR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo KNGLISn SLOVENE READEh STANE SAMO $2 KONEC TUDI MORSKIH ORJAKOV? Iz Jugoslavije. (Dalje prihodnjič.) Pri poroki zblaznela. V vasi Donje Crciiee blizu Ce tinja se je te dni poročila 20-letna Marinka Marjanoviče-va. Ko je po poroki odšla iz cerkve, je nenadoma začela blazneti in namesto pod žoni-novo Streho je morala v blažil i co. Trgovina z dekleti. Pred dnevi so hotele tri elegantne mladenke lieopaženo zapustiti nočni vlak v Sarajevu in oditi v mesto. Na ]>oro-nu jih jo pa ustavil policijski agent in povedale so, da so pišejo Marija Sabanji, Adela Janko vič in Ilonka Agatič. Prišle so iz Subotice. kjer jih je angažiral neki Koloman Doržmaj, trgovec iz Subotice, in jim naročil, naj pridejo v Sarajevo v gostilno "Kod ve-selog liodže", kjer bodo prijavljene kot pevke in svirači-ce. Policija je ugotovila, da je hotel imeti Koloman Doržmaj dekleta samo za zabavo gostov. BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street Hew York, N. Meseca decembra se odpravi vsako leto na pot veliko norveško kitolovsko hrodovje. Njegovo prostrano lovišče kitov je zdaj Južno Ledeno morje. V vodovjih mod Norveško, Groennlandijo,' Islandijo in Saročite ga pn — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 *VEST 18th STREET tev plena, sta se preoblikovali v sprednje plavuti, orjaški, sploščeni lep oskrbuje pomikanje. Plen zagrabijo široke če-ljusti. Pa za ta plen >e kitu ni treba šele boriti. Največji sesalec zemlje so hrani največ Spitzbergi (Svalbord), jo kit, j planktonskimi raki, v prvi vrta brezbrambni orjak morja že sti z neko vrsto rakovieo, o do skoroda iztrebljen. Lov se je '> cm dolge, ki se nahaja v Juž-toroj pronesol v antarktične nem Ijcdenom morju v ogrom-vode. Pa tudi od tam že prilia- nih množinah. Takih majčke-jajo v zadnjih letih vznemir- nili rakov potrebuje doraščen, Ijive vesti o strahovitem pu-,.'!() in več metrov dolg kit o-stošenju SHIPPING NEWS 18. januarja: i >lym|»k- v Cherbourg 19. Januarja: lie •!<• France v Havr* Conte ospravi jih j 27.fXuarjV HavPe Manhattan v Havre Hex v Genoa Možnar ga je ubil. V neki vasi v bližini Beio-vara jo za Božič streljal z mož-narjeni 12 letni Stjopan Do-i pal. Možnar si je sam napravil iz neke posode, kot strelivo pa jo uporabljal karbid. Po nekaj strelih pa so mu je pri niožnar-ju nekaj pokvarilo. Stopil je bliže in primaknil glavo k odprtini, da bi lw>lje videl. Te-' daj pa jo možnar eksplodiral ' in eksploziv je zletel neprevidnemu dečku v glavo. Odtrgal mu jo dol glavi« in povzročil strašno rano. Dečku so sicer takoj nudili zdravniško pomoč, vendar jo kmalu v groznih bolečinah izdihnil. Boj detektiva z žeparji. Na sveti dan je prišlo na beograjskem trgu "Kaleniče-vo gumno" do hudega obračunavanja med detektivom in žeparji pri čemer so bile tri osebe nevarno ranjene. Okrog pol 8 zjutdaj je bil prostrani trg poln prodajalcev in kupcev. Policijski agent Nikodije Petrovič, ki je vršil službo, je o-pazil tri znane mu žeparje, in sicer Popoviča, Guleviča in Iv-koviča. Agent je pozval Popoviča naj dvigne roke, toda v tem hipu je stopil med njiju Ifkovič se postavil v grozečo pozo naprav detektivu. Agenta pa to ni motilo, toda naenkrat ga je Ivkovič prijel za roko, nakar sta se pričela ruva-ti. Med ruvanjem je detektiv napovedal Ivkoviču aretacijo, za kar se pa ta ni zmenil in je poskusil potegniti nož, kar mu je pa agent v zadnjem trenutku preprečil. Ko je videl agent, da je v nevarnosti, je potegnil revolver in ga nameril iia Iv-kovviča, nakar se je množica roparskega načina lova me« kiti. Byd-Klls\vorthove ekšpedicije so poročale, da na vsem Rossovem morju do.otoka Petra. T. niso 0]»azile več niti enega kita. To bi bil učinek demonsko gonje za dobičkom modernega človeka, ki mu moremo iskati primero samo v silovitih naravnih katastrofah. Znanstveniki, ki se drže Darwina, so' mnenja, da so bili predniki kita kopno živali z močnimi čeljustmi in roparskim zobovjem. Najvažnejšo vrsto imenuje znanost hveno-dom. Živali so živelo ob izlivih veletokov ali ob jezerih in po barjih. Kod za rodom pa so jo vedno bolj prilagojoval povodnem življenju in tiste vrsto, ki so so znale najbolj udomačiti v morju, so dobile premoč. Kiti pridejo na svet v vodi in v vodi tudi dorastejo. Vso orjaško telo se jo preoblikovalo v ribo. Zadnje noge so odmrle do neznatnih ostankov v 1 v želodec več ton! Se bolj nam postani' očito nesorazmerje mod živaljo ro- parico in njenim plenom, če brejih. Lz tega sklepajo, da raztelesimo kita in doženenio j ima vsaka samica vsaj vsako težo njegovih posameznih u-1 tretje leto po enega mladiča, dov. To naloge se je lota 192<> j nekatere pa najbrže vsako lotil kapitan S -n Io na Južni drugo leto. Kit raste do svoje-Georgiji. Raztelesil je 27.2 m ' wa desetega leta. Parijo se me-dolgega kita, ki jo v celot i teh-1 *oea junija in julija, in to v total 122,000 kilogramov. Kamojplojših vodah, potem se vrne-njogov jezik jo tehtal .'>15N kg, j jo v svoja mrzla morja. Po de- torej toliko, ko srednje velik slon! Srce jo tehtalo kg. etih ali enajstih mesecih, ko imajo priti mladiči na svet, so jetra !>.'».") kg in ledvice .">47 kg;!znova odpravijo v toplejše pre-prazon želodec je tehtal 41!» j dele. Ko postanejo mladiči sa-kg. Ta kit je vrgel 25,<>(M) kg mostojni, to jo nekako v de-špeha, 5<>,440 kir mesa in 22,280 eenihru. so pa že zopet 4doma\ kg kosti. Iz njega so nakuhali ! In tedaj se začenja tudi lov na 27.700 kg ribjega olja. : kite. Norveška, ki ima največ- Kit pride na svet približno 1 ji interes na ohranitvi kitov, je 7 111 dolg in telita 2000 k£. S '-j izdala nov zaščitni zakon, po dom mesecev ostane mladič katerem je lov pred 1. decein-pri materi in zraste v tem ča-1 broni in po 1. aprilu enkrat za su od 7 na Hi m. zredi se pa od vselej prepovedan. Razven te-2000 do 2.*»,ouu kg, to je pri-1 ga določa zakon,