F*itnina plačana t gotovini. ŠTEV. 285. V LJUBLJANI. sobota. 17. decembra 1927. Posamezna Številka Din 1’-LETO TV. Umja vwk daa opoldne, iertonlt nedelje In praznike. ■eee£n* naročnica: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80*—* Neodtrfssn političen lisi UREDNIŠTVO: 8IM0N GREGORČIČEVA ULICA STEV. 23. CPBAVNISTVO: KONGRESNI TRG STEV. 8. TEIiEFON STEV. 2852. Rokopisi m ne vraža jo. — Oglasi po teE&a Pismeni« vprašanjem naj m priloži tnfci za odgovor. Račun pri počftnam ček. uradu štev, 1SJ83&. Da bo jasnost. Z veliko reklamo pripoveduje esde-esarski tisk, kako vlada velika intimnost med SDS in HSS. Zlasti pa poudarja ta tisk, da je posebno ozko sodelovanje med Radičem in Pribičevičem, ki se pravzaprav ujemata v vseh stvaerh. Zato je bil tudi ustanovljen poseben skupen poslovni odbor in v bodoče bo smel vsak elan podajati svoje izjave le po odobrenju tega poslovnega odbora. Ta poslovni odbor naj bi bil vsled te svoje določbe naravnost dokaz, da ni sel jaška demokracija nastala le iz taktične zadrege, temveč da je danes utemeljena tudi vsled enotnosti političnega programa SDS in HSS. Te dni pa se je zgodilo, da je imel g. Radie zopet enkrat svojo dobro uro in povedal nekaj, kar drugi politiki skrivajo le v svoji notranjosti. In ker se to tiče slovenske univerze, ki je po besedah samega gospoda Žerjava danes celo vprašanje slovenskega naroda, doeim je bila včasih samo stvar nekih prifrknjenih avtonomistov, mora zanimati Radičeva izjava tudi vse, ki se sicer ne brigajo dosti za Radičev evangelij. Predvsem pa mora zanimati slovensko javnost vprašanje, kaj pravi slavna se-Ijaška demokracija na Radičevo izjavo o slovenski univerzi. Radič je namreč dejal, da je v Ljubljani popolna slovenska univerza odveč in zavzel je torej stališče, kakor ga zavzemajo oni hiperkul-turni beograjski krogi, ki bi najrajše vso ljubljansko univerzo odpravili. Skoraj istočasno, ko je g. Radič nastopil proti slovenski univerzi, pa je g. Žerjav branil na vse pretege v finančnem odboru popolno slovensko univerzo. Prišli smo torej do tega, da en voditelj seljaške demokracije nastopa proti slovenski univerzi, drugi pa se zgraža nad tistimi, ki ne branijo dovolj energično popolnost slovenske univerze. Eden za, drugi proti! Kljub vsej selajški demokracjii ven-dale v Sloveniji .še nismo zalezli v ono čudotvorno in mirotvorno republiko, da bi smeli politični voditelji govoriti, kakor jim je ugodno. In zato vprašuje slovenska javnost: Ali odobrava SDS Radičev nastop in obsoja Žerjavov, ali pa obsoja Radičev in odobrava Žerjavov? Eno ali drugo, ker oboje ni mogoče. Ravno tako pa je dolžna tudi SKS, da v tej stvari odkrito prizna svoje barve. V slovenskem univerzitetnem vprašanju ni nobenega kcmpromisarstva. Na eni so tisti, ki so absolutno za, na drugi pa so vsi drugi. Ina zato ne more SKS podajati v ljubljanski oblastni skupščini izjave za slovensko univerzo in obenem trpeti, da najvišji šef stranke v Zagrebu ruši popolnost slovenske univerze. Najmanje, kar mora SKS storiti je to, da oficiel-no izjavi, da se z Radičevo izjavo ne strinja. Novi oblastni davki pa so pokazali še drugo stvar, ki tudi ne more ostati nerazjasnjena. Kar je moralo priti, to se je tudi zgodilo, da je delo v obl. skupščini dokazalo, da ima mesto druge interese ko dežela. Iz tega pa logično sledi, da ena stranka ne more zastopati hkratu meščane in kmete. Proti Beogradu, kjer gre za splošno slovenske interese, je to še nekako mogoče, toda doma med nami, se mora pokazati različnost interesov. Tu ne pomagajo nobene fraze in nobene olepšave, temveč stranke bodo moralč enkrat pokazati svojo barvo. Zlasti pa cenjena SDS, ki hoče na eni strani hospitirati v seljaški demokraciji, na drugi strani pa se zgraža nad davki, ki morda niso v interesu meščanov, čisto gotovo pa v interesu kmetov. Eno ali drugo! Čudna pota hodi dostikrat slovenska politika, toda da bi bila vedno nedosledna, vendar ne bo mogoče in zato bodo Seja davčnega odbora. Beograd, 17. decembra. Od 4. do 6. popoldne je bila seja davčnega odbora. Nadaljevala se je diskusija o porazdelitvi davka. Sprejel je bil člen 121. Od čl. 122. sla izpremenjena 3. in 4. odstavek zato, ker se tu predvideva pooblastilo minislru, da se more porazdelitev davka podaljšati od enega na drugo leto. Členi 123. do 126. so bili sprejeti z malenkostnimi izpremembami. Za čl. 126. je bil dodan nov člen. Člen 127. je bil nekoliko izpremenjen. Člen 128. je bil rezerviran, čl. 129. sprejet z malimi izpremebami, čl. 130. rezerviran, čl. 131. sprejet, istotako čl. 132., čl. 133. rezerviran zato, ker je Svetislav Popovič zahteval, da se določi red, kako bo reklamacijski odbor reševal pritožbe in da se zagotovi jamstvo, da se bodo pritožbe zares reševale. Milovan Jovanovič predlaga, da se ukine davek na dohodke in se ti členi črtajo iz zakona. Dr. Popovič predlaga, da se dohodnina ukine s 1. januarjem 1928. Dr. šečerov predlaga resolucijo, s katero se poziva vlada, da odneha od davka na dohodke. O tem se je razvila živahna in dolga diskusija. Svetislav Popovič'je izjavil: Zavrnitev tega našega predloga bo dovedla do revizije našega stališča o ureditvi države. Ta Popovičeva izjava je napravila vtis v celem davčnem odboru. Dr. Kulovec predlaga, da se rešitev tega vprašanja odloži, dokler vlada ne zavzame svojega stališča. Mihajlo Rankovič izjavlja, da je za to, da se členi, ki govore o dohodnini črtajo iz zakona in da se dohodnina ukine s 1. januarjem 1929. Voja Lazič se strinja s Sv. Popovičem. Juraj Demetrovič reagira na izjavo dr. Šečerova, da se dohodnina iz tehničnih razlogov ne more ukiniti s 1. januarjem 1928. Opozarja, da je bivši minister financ dr. Stojadinovič leta 1923 s 1. januarjem uvedel doklado 500 odst. in doklado 30 odst. Nasprotuje dostojanstvu narodne skupščine, da bi se obračala na vlado s predlogi in prošnjami. Davčni odbor je poklican, da sam rešuje vse predloge, ki mu jih je vlada predložila, in jih ali sprejme ali pa zavrne. Resolucija, ki jo je predložil dr. še-čerov, se glasi: Glede na to, da je treba izenačenje realnih davkov postaviti na čvrsto podlago in tehnično dobro izdelati in glede na to, da bi naša finančna administracija mogla ovladati težkoče o ugotovitvi tega davka samo v delu naše kraljevine, smatra davčni odbor, da bi uvedba davka na skupne dohodke ne dala pričakovanega rezultata in bi tudi ne poslužila pravilnemu obdačenju obvezancev po davčni moči in progresiji in naj zato izostane uvedba davka te vrste. Predlog Sv. Popoviča se glasi: Davek na skupne dohodke, dohodnina, z vsemi dokladami vred naj se ukine s 1. januarjem 1928 in se ne bo, kjer obstoja, več izterjeval po 31. decembru 1927. Na koncu je izjavil namestnik ministra financ dr. Spaho, da bo dal šele na prihodnji seji pojasnilo glede dohodnine, kar je vzel davčni odbor na znanje. Prihodnja seja bo v torek ob 10. dopoldne. Beograd, 17. decembra. Debata, ki je bila včeraj dopoldne v narodni skupščini o ukinitvi dohodnine s 1. januarjem 1928 in deklaracija, ki je bila podana v imenu seljaško-demokratske koalicije, sta dala vladni večini povod, da komentira to stališče opozicije in da premotri njene namere v slučaju, da vlada ostane na stališču, ki ga sedaj zastopa. V dobro poučenih krogih se govori, da namerava seljaško-demokratska koalici- ja zapustiti narodno skupščino in prenesti svojo akcijo v narod. Razen tega je dr. Svetislav Popovič naglasil, da bo seljaško-demokratska koalicija revidirala svoje stališče glede ureditve države, t. j. opustila stališče Vidovdanske ustave in sprejela stališče federalizacije, smatrajoč, da je edino s tako politiko mogoče zaščititi interese prečanslfega prebivalstva. LAZA MARKOVIČ PREDAVA O POTREBI ZBLIŽANJA JUGOSLAVIJE Z BOLGARSKO. Pariz, 17. decembra. Dr. Laza Markovič, jugoslovanski delegat na pripravljalni konferenci za razorožitev v Ženevi, je imel predsinočnjim v Parizu predavanje o problemu jugoslovansko-bolgarskega zbližanja. To predavanje je organizirala Liga jugoslovanskih in bolgarskih študentov v Parizu. Dr. Markovič je najprej omenjal večno nasprotstvo med Srbi in Bolgari in pa težkoče, da se pride do popolnega bratskega sporazuma. Nato je analiziral skupne interese obeh narodov in dejal, da se morejo življenski interesi vsakega od obeh narodov zaščititi samo s pametno politiko solidarnosti na temelju vzajemnaga spoštovanja. Markovič je naglašal potrebo za Jugoslavijo in Bolgarsko, da delujeta za vzajemno zbližanje in smatra, da je prišel čas, da se lahko vzame v ozir .postop- morali celo esdeesarji enkrat z barvo na dan in povedati, kaj je pravzaprav njih program in če so kmetska ali meščanska stranka. no ustanavljanje nove organizacije obeh narodov v pravcu bratske solidarnosti. NAŠE ŠOLSKO VPRAŠANJE. Beograd, 17. decembra. V ministrstvu prosvete je delala te dni širša konferenca, pri kateri so sodelovali predstavniki ministrstva prosvete, raznih vrst šol in delegati vseh ministrstev, ki imajo kakšne šole v svojem resoru. Komisija se je prepričala, da je osnovnih šol mnogo premalo. Tudi srednjih šol ni mnogo. Posebno pozornost se posveča ljudski prosveti. Bili so' podani razni predlogi, a do. definitivnega sklepa ni prišlo. Izražena je bila želja, da se učiteljišča čim prej reformirajo. Komisija zastopa stališče, da nimamo preveč univerz, pač pa niso poedine fakultete opremljene v potrebni meri z učili in kabineti. TRGOVINSKA POGODBA MED FRAN-CIJO IN LITVO. Pariz, 17. decembra. Voldemaras je izkoristil svoje bivanje v Parizu za to, da je začel s francosko vlado pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Litvo in Francijo. Seljačka demokracija grozi z nepriznanem Vidovdanska ustave. Sela finančnega odbora. Beograd, 17. decembra. Včeraj popoldne je bila seja finančnega odbora. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje specialne debate o proračunu vrhovne državne uprave. Prvi je povzel besedo dr. Žerjav, ki kritizira proračun državnega sveta zato, ker ni postavljen v njem lanski znesek in je izvršena redukcija osobja državnega sveta. Pravi, da je treba državnemu svetu posvetiti mnogo več pozornosti, kakor se je to godilo dosedaj. V istem smislu je govoril Neudorfer. j Dr. Spaho zavrača ugovore opozicije in ! pravi glede državnega sveta, da bo predložen zanj amandman, ki ga bo dobil finančni odbor v pretres. ■ Nato se je prešlo na glasovanje in je bil proračun vrhovne državne uprave sprejet z večino glasov. I PREDSEDSTVO ZBORNCE ZA TOI POTRJENO. Beograd 17. decembra. Trgovinski minister dr. Spaho je potrdil na zadnji plenarni seji ljubljanske Zbornice ja TOI izvoljeno predsedstvo Zbornice. S tem so postale volitve pravomočne. TUDI DEMOKRATI ZA ODPRAVO DOHODNINE. Beograd, 19. decembra. Za včeraj popoldne sta bili odrejeni seji demokratskega in radikalnega kluba. Toda nobena seja se ni vršila, ker ni bilo navzočih dovolj poslancev, ki so pričeli odhajati iz Beograda. V demokratskem klubu je bil sestanek, na katerem se je razpravljalo o davku na dohodke. Demokrati povsem sprejemajo stališče dr. Veljkoviča, da se mora ta davek ukiniti, samo je vprašanje, kdaj naj se izvrši ta ukinitev. Sprejeti so bili razlogi, ki jih je navedla vlada proti ukinitvi dohodnine s 1. januarjem 1928, ker bi to pomenilo zrušitev proračuna, ki je izdelan na podlagi tega zakona. Treba bo najti drugo vrsto davka, ki naj bi se uvedel, da se dobi ona vsota, ki bi jo dala dohodnina. TAJNI DODATEK K ITALIJANSKO-ALBANSK1 POGODBI. Beograd, 17. decembra. Včeraj so prispela sem poročila iz Švice, da se je posrečilo zvedeti za tajni dodatek k italijansko-albanski vojaški pogodbi, po katerem naj postane Albanija močna vojaška sila, ki bo razpolagala s 120 tisoč vojaki. Italija bo v to svrho v kratkem poslala v Albanijo 5000 svojih oficirjev, ki bodo vstopili v albansko državljanstvo in albansko vojsko. WINDISCHGRATZ IN NADOSSY BOSTA POMILOŠCENA. Budimpešta, 17. decembra. V političnih krogih se trdi, da bosta še pred božičem pomiloščena princ Windisch-gratz in bivši šef policije Nadossy. AMERIKA BO SKLENILA ALIANSO S FRANCIJO. London, 17. decembra. Ameriški poslanik v Parizu Harick je potem, ko je konferiral s Coolidgom in Kelloghom, izjavil novinarjem, da se 15. januarja vrne v Pariz in da bo takoj pričel pogajanja s francosko vlado glede skle-niive alianse med Ameriko in Francijo, da bi bila nemogoča vsaka vojna med Francijo in Ameriko. ARETACIJE MADJARSKIH ŠPIONOV V BRATISLAVI. Bratislava, 17. decembra. Zadnji čas je bilo aretiranih več madjarskih vohunov, ki so zbirali vesli za Madjarsko.. Brez demagogije. Napovedane nove oblasine davčne doklade so izvale v celi javnosti celo vrsto živahnih razprav in polemik v javnih glasilih in v privatnih pogovoiih. Posebno za-nim.vi so v nekem ozuu pnvatni pogovori, kajti baš ti dokazujejo, kako malo so še med nami razčiščeni pojmi o skoro najvažnejših stvareh. Pri obravnavanju vprašanj o novih oblastnih davkih je treba stiogo ločiti tri stia-ni. Naglas.li smo že včeiaj, da se v stiogo politično plat tega vpiašanja ne vmešavamo. Kako glasujejo prisiaši cSl.S v Ljub jam in kako v Beogiadu, kaj so obljubovali in držali ali ne di žali, to nas zacnkiat ne zanima. V tej izjavi naj le govoie iziazili strankarji vseh taiv, kakoi jim pač naie-kujejo njihovi stiankaiski mte.esi. Brez vsake pol.hčne primesi pa hočemo napisati nekaj piipomb o materijjlni s.iani tega vpiašanja, ki nima z Lbeialsivom in klerikalstvom piav n,č opiaviti, ampak samo s suho stvarnostjo. Stara stvar je, da ljudje nobenih davkov ne plačujejo radi, niti nov.h pa tudi ne starih. To tem manj, če morajo mirno gledati, kako se davčni denar vali iz dežele, nazaj se pa v obliki javnih produktivnih naprav ne vrača skoro nič. To je tisto zlo, ki najbolj boli. O novih oblastnih dokladah pa vemo, da bodo ostale do zadnjega krajcarja doma. Če se bodo s tem denaijem zgradile nove občekoristne naprave, bo denar rodil polagoma nov denar in to, kar je trenutno iz žepa odšlo, bo prihajalo pomnoženo nazaj. Neproduktivnih topov in vojnih ladij oblastne samouprave menda ne bodo naročale. Tudi če bi bili projektirani oblastni davki celo večji kot bodo, bi vseeno ne pomenili izgube na našem narodnem premoženju, ampak samo plodonosno investicijo kap.tala, ki bo ostal s svojimi dohodki vred v naših rokah, pa najsi bodo te roke že liberalne ali pa klerikalne ali pa turške. Denar bo doma — in to je glavno. Zato pa se ne sme zamenjavati značaj ven iz pokrajine plačanega davka z davkom za samoupravo. Drugo vprašanje, ki prizadeva največ zmešnjave, je vprašanje kdo bo v resnici plačal, oziroma kdo bo v resnici prizadet od novih davkov. V tem oziru stoji zlasti tisk SDS na višini, namreč na višini, da dela zmešnjavo. Tam beremo, da bodo uničeni — krčmarji, vinogradniki, kavarnarji, kinematografi, tujski promet, industrija, obrt, kmetje in delavci. Če bi še betlehemski otroci danes živeli, bi prišli gotovo še ti na vrsto. Če pa pogledamo stvar kritično, dobimo precej drugačno sliko. Začnimo n. pr. s trošarino na vino. Kdo jo plača? Nerazsodni ljudje vpijejo, da jo plačajo krčmarji! Ni pa večje prevare kot ta tiditev. Kičmar kupi vino po tržni ceni pri vinogradniku. Tej ceni prišteje stroške za prevoz, potem občinske in dižavnc in okiajne in oblastne doklade na vino in svoj dobiček in po tsj ceni, v kateri so doklade že vračunana, od toči blago p.vcem. Razne trošarine torej krčmar pač kasira od pivcev in jih na davkarijo le nese, nikakor pa on teh doklad ne plačuje iz svojega žepa! Prav tako je z v.nogradniki. Doslej še niso tiošaiin na vmo nikjer plačali vinogradniki, ampak oni so prodajali svoj pridelek vedno le po tržni ceni, včasJi cenejše, vča-s.h dražje, kakor je bila pač letina. Za vinogradnike je merodajna samo vsakoletna tižna cena, vse trošarine pa nosi konzum, t. j. t.sti, ki pijejo. Dalmatinski vinogradnik bo prodajal tudi šf naprej svoje vino po tržni ceni; razne trošarine pa bodo plačevali konzumenti kakor so jih doslej, v eni oblasti manj, v drugi pa več. Najmanj pa se je bati, da bi zaiadi trošarine konzum vina padel. Ko je skočila cena vinu od 12 na 20 kron, so ljudje kričali, da vina ne bodo več pili. Danes stane liter »boljšega« že 20 Din, in kako gre! Micka, še en četrt! C lede ogrožene eksistence kavarnarjev naj zadostuje le pripomba, da so med vojno morale biti vse kavarne ob polnoči zaprte, pa zaradi tega ni nobena kavarna propadla. Sicer pa ni nikakor izključeno, da se da ta določba tehnično nekoliko popraviti in izpremeniti. Največjo zmešnjavo pa povzroča argument, da je naša industrija ogrožena in ž njo vred tudi kmetje in delavci. Sliši se ta argument res lepo, ima pa le eno napako, da ne drži. Tudi če bi res bilo treba napovedano takso na premog prevaliti na konzum, ta taksa še zdavnaj ne bo ogrožala naše industrije tako, kakor jo ogroža tuja konkurenca, ki jo je kljub visokim zaščitnim carinam v deželi vedno več, na veliko veselje odjemalcev! Zakaj pa tuja industrija -zsjp as }Bi>nsop ed auiAorns ui apzaui al -šiA 3lnDB[d ABJdao ‘osbu z BJun>|uo>i o^ijBj je kakor naša? T o vprašanja naj blagovolijo razmotrivati naši zaščitniki industrije in industriici sami in videli bodo, da so za obstoj in procvit naše industrije vse drugačni momenti odločilni kakor pa petdinar-ska taksa na tono premoga! Končno pa je stvar uredbodavcev, da tehnično rešijo vprašanje takse na premog tako, da industrija ne bo prizadeta. Tehnična stran pa je zopet vprašanje za sebe. »Samouprava" o koncentraciji. Po bloku seljaške demokracije, ki naj bi ■prevzel vlado in upravo države, je prišla na vrsto koncentracija. In to široka koncentracija! Je to nov »šlager« na sterilnost obsojene opozicije, s katerim naj bi se njenim volilcem vzbudile nade, da pride kmalu čas, ko bo z nepogrnjene mize izginil ovseni kruh opozicije. »Samouprava'", glasilo radikalne stranke in s tem vlade same, korenito .pozdravlja obupance iz opozicije vsakega brezizglednega upanja. Da bodo tudi v Sloveniji vedeli, kaj misli vladajoča stranka o »koncentraciji«, naj podamo nekaj misli »Samouprave«. Uvodničar »Samouprave« pravi, da je povsem naravno, ako P ribiče v ič in Radič kličeta po koncentraciji. Saj bi bil to samo instrument, s kojega pomočjo naj se dokopljeta do oblasti. Njima je bilo in ostalo indiferentno, da 11 bi formiranje nekega koncentracijskega kabineta predstavljalo resno državno potrebo, da H bi bilo v skladu z dobro (premišljenimi javnimi interesi in da bi bilo v polni in neobhodni harmoniji s parlamentarnim režimom, z njegovo vsebino in z njegovimi cilji. Vsi ti momenti so za nju bili in ostali postranska stvar ob prepričanju, da bi edino koncentracija služila kot ona blago tv orna in srečonosna sila, ki bi ju dvignila na državno upravo. Zategadelj njuno naprezanje ne zasluži niti resne pažnje, niti resnega razpravljanja. Nov moment se je ipojavil, ko •'Trgovski Glasnik^ pledira za koncentracijsk. kabinet. Tzrekši se za grupiranje vseh političnih sil v parlamentu okoli ene skupne vlade, ta nekdaj tako ugledni in uplivni predstavnik in organ našega trgovskega sveta in danes tolmač izključno samo razpoloženja nekoliko ljudi, od kojih simpatij in antiipaUj zavisi njegovo urejevanje, ne navaja nikakih resnih razlogov. Vsa njegova argumentacija v prilog odstopu od normalnega funkcioniranja parlameotarizna, ki pozna parlamentarno večino kakor tudi parlamentarno manjšino, obstoji v tem, da vso našo vnanjo in notranjo situacijo predstavi v čim bolj črnih barvah in da naš ekonomsko-finančni položaj pokaže kot skoro brezupen. Koncentracija naj bo univerzalno zdravilo proti vsemu zlil, proti nesrečam in neprilikam tako stvarnim kitkdr tudi fiktivnim. V parlamentarnem režimu predstavlja vlada parlamentarne večine normalni pojav in pravilo, dočim je vlada parlamentarne koncentracije nenormalni značaj in redka izjema. Redni pojav je, da je v parlamentu več političnih grup in da obstoje med njimi izvest-ne ideološke razlike in nasprotstva, dočim je popolnoma izjemna stvar, da vse politične grupe soglašajo ideološki in programski. Ideja koncentracije se ustvarja v tem izjemnem slučaju, da vlada med vsemi političnimi grupami popolna enodušnost v vseh vprašanjih. Kakor je enodušnost mogoča samo v kakem težkem in usodepolnem vprašanju, ki enako tangira in angažira celo nacijo in državno celoto, prav tako je koncentracija mogoča in priporočljiva samo v slučaju, ko pride na dnevni red kako tako vprašanje in dokler se ono ugodno ne reši. Čim mine ta treno-tek velike in skupne nevarnosti, glede koje odvrnitve ni razlike med političnimi grupami, postane politična koncentracija odviš-na in nemogoča. Pa kakor bi se z raznih strani predstavljala naša notranja in vnanja situacija, ona ni niti izredna, niti nenormalna niti tragična. Na državni upravi je kabinet široke koalicije, ki se naslanja na štiri resne in solidne grupe, j Njegova večina je dovolj močna in njegova ; parlamentarna baza je dovolj široka, kakor da bi se mu kot politični kombinaciji mogla oporekati sposobnost za reševanje tudi najtežjih političnih, socijalnih in ekonomskih problemov. Za tako koncentracijo ne obstoje torej nikaki resni razlogi, niti potrebni pogoji, razven razpoloženja gg. Prebičeviča in Radiča, da gredo v vlado. I Tako »Samouprava«, danes glasilo mero-! dajnih vladjočih krogov. Reproducirali smo 1 mnenja teh krogov, da si bodo tudi oni brez-kritični bralci slovenskih glasil naših demokratskih političnih veleumov na jasnem,, da se od fantazij ne da živeti, tudi politično ne. Med take fantazije je pa šteti, ako si opozicija domišlja, da je od nje odvisna politična situacija in sestava nove vlade. zalo se je pa tudi kmalu po vojski, ko je prišlo v Jugoslaviji razočaranje in neorien-tiranost, izvirajoča iz nepoznanja razmer in prevelikega zaupanja. Iz neke pijanosti in obupa porojeno navdušenje je padlo na mrzel kamen realne politike in se tani ohladilo. Ta m rali kamen realne politike, sestavljen iz dveh delov — nacionalnega šovinizma in imperializma — na ni samo v Beogradu fundament zgradb notranje in vnanje politike, ampak tudi v Parizu, Rimu, Londonu in v vseh državah. Izklesal ga je kapitalizem. Če je bil Radič že pred vojno in med vojno problem, potem je ta problem po vojni zrastel v čudo. Že leta 1924 je Avgust Cesa-rec pisal o tem čudu takole: »Vsa tista povojna burja, ki je odpihnila Viljema, Radosla-vova, Tiszo in Habeburguvce (katerim je Radič sekundiral,), ni samo Radiču prizanesla, temveč ga je povzdignila tako visoko, da se ; na prvi hip vidi bolj fantaziji, nego real- j nosil pedotao. V Jugoslaviji je pričel poli- ! tično kariero s tremi poslanci, potem se je ! pojavil z 49, danes jih ima 72, za jutri pa upa, da jih bo imel lCO. Krivulja raste, tako je Sirma in njen uspon tako visok, da zasen-čuje tudi najnujše parvenijske skoke. Že cel njegov kult posto.i, pesmi in panegirice se mu pojejo. Slavoloki se mu dvigujejo. Kamor on prihaja, tam se širi praznična atmosfera, i V njega verujejo, kot v preroka. Njegovo ime je deviza dne, njegov pojav je izoDešena tro.eja, ki izziva zanos. 1 rav tako je, kot je nastopila Cvetnica in je Hrvatska Jeruzalem, v katerega prL.aja 011 po potih, pesucih s cvetjem. Izven vsake suinn e je, da toliko časti in slave še ni doživel noben Hrvat, kolikor je doživel tega ta Irioun, katerega ime-»lujejo nasprotnici cigana in budalo. Ta pojav je še zato neKaj posebnega, ker mi poleg vseh zmag (onih gumijastih pri volitvah) ne vidimo niti enega realnega velikega uspeha napram nasprotnikom. Slavo v politiki dajejo navadno in jo opravičujejo uspehi. Kaj torej znači slava, kjer ni uspehov ? Mar je to, kakor se pogosto govori, se.mski in žegnanj-SKi t>lei, ki živi, dokler se ga gleda s pijanimi očmi v Ali pa je to, kar se tudi govori, neka romantična psLoza, podobna srednjeveškemu reglioznemu navdušenju, ko se je verovalo j vsakemu glasnemu in samozavestnemu kri- j čaču, -ki je pripovedoval, da pride stoletje S sreče? Mar je taka psihoza objela analfabet-ske in pismene, naivne in premetene naše Seljake tako, da more g. Radič že več kot tri le.a, med njimi tako pripovedovati, da se mu veruje, o rešitvi, kalero nosi njegova republikanska in mirotvorna hrvatska politika? Ker pa že tako vprašujem, naj vprašam še naprej: kje je ključ, da se more razumeti ta čudna možnost, da se tisoči in tisoči naših kmetov, pa delavcev in inteligentov morejo ogrevati za republikanstvo in mirolvorncst onega istega človeka, ki je bil skozi celo svojo mladost in možko dobo bard monarhizma, v demonskem začetku svetovne vojske pa apologet klavnice?« Človek res težko najde odgovor na to. Avgust Cesaree ga že pred štirimi leti ui mogel. Jaz pa tudi letos ne, ko sem vse poletne mesece in tudi za časa volilnih bojev imel priliko od precej blizu študirati v Hrvatski »Radičev problem«. Od leta 1924 se je tudi pri Radiču marsikaj in veliko spremenilo. Iz ječe je bil poklican na ministrski, stolee. Hr-vatskor-seljaško in mirotvorno svojo republiko je zamenjal za seljaško demokracijo. Mož, ki mu je očital, da je bil med vojno verižnik, da je vojni bogataš, in še mnogo drugih podobnih stvari, ta mož je bil pred sodiščem letošnjo jesen oproščen itd. itd. Toda vse to na Ilrvatskem ni prav nič zmanjšalo njegove popularnosti, ni prav nič omajalo vere vanj. Le pojdite v Hrvatsko Primorje, pa poskusite izreči samo dvom v Radiča. Slabo se vam bo godilo. Kje je torej ključ tej uganki? Dvojno je mogoče. Ali je hrvatski seljak politično še tako daleč za časom, da gleda samo v osebo, ki mu lepo govori in vzbuja upe in nade; ne gleda pa na njegova dela in pota? Ali je pa vsa druga hrvatska j olitika tako daleč od grude in od ljudstva, da to ljudstvo iz same hvaležnosti človeku, ki kaže skrb zanj, ki se briga vsaj v besedah zanj, ■slepo sledi, brez ozira na cikcah pota, po katerih gre njegova politika, Kako vse drugače se je zgodilo pri nas dr. Šušteršiču in dr. Lampetu, ki sta hodila do-čenja, ki je končno povzročil pretep. Ko je padla ideja, kotero sta zastopala in verovala vanjo, sta padla tudi ona dva. Tu žrtve doslednosti, tam triumf nedoslednosti. (Dalje.) Iran Podlesnik: H. S. S. In S. L S. VII. Vojno trpljenje, hrepenenje po koncu tega trpljenja, to je obrnilo pogled naših ljudi na odrešilno zvezdo Jugoslavijo, za katero notranje niso bili prav nič pripravljeni, ker jih nihče pripravljal ni. Skoraj ignoriranje, gotovo pa omalovaže-. vanje slovenskega in sploh nacionalnega vprašanja bi se dalo na strani SLS. opravičiti s taktiko, ki v letih pred vojno m mogla ibiti drugačna, ako nismo hoteli, da so velik del našega ljudstva ne izseli v Ameriko, drugi del pa doma gospodarsko po&ine. Toda eno je nepojmljivo: ali niso ti ljudje nič gledali po svetu? Ali niso njih ušesa nikdar slišala, da 'trka nacionalno vprašanje na vrata in okna Evrope? Ali jih dogodki, krvavi dogodki na Balkanu niso nič vznemirjali? Gotovo, da so vse to videli, slišali in čutili, toda v njih je bila vera — v Avstrijo! Krivica se je delala iivemu in bi se delala mrtvemu Šušteršiču, ako bi se trdilo, da je biil samo on vsega tega kriv. Ne, prav vsi so /bili in smo bili krivi. Tudi Krek! On je bil tista leta tesno zvezan ž njim, saj je pogosto trdil »da sta Sele on in Šušteršič en 'mož. Zato nosi tudi on soodgovornost za napako SLS, ki jo je storila v tem letu pred vojno, da je omalovaževala slovensko in slovansko vprašanje. O posledicah tega omalovaževanja ob izbruhu vojske in med vojsko, bi se dalo pisati, Poka« Politične vesti. = Včerajšnja seja Narodne skupščine. Od-goditev skupščine. Včerajšnja seja se je pričela skoraj točno ob napovedani uri. V tem oziru je torej sedanja skupščina mnogo boljša od preje. Tudi prihajajo poslanci bolj redno k sejam. Po prečitanju zapisnika je naznanil skupščinski predsednik, da je predložil finančni minister zakonski načrt o splošni carinski tarifi. Načrt je odstopil finančnemu odboru, da o njem poroča. Nato je utemeljeval dr. Kramer svoj nujni predlog, da se uredba ministrskega sveta z dne 8. oktobra 1924 raztegne tudi na orožniške staroupoko-jence, ki so sedaj naravnost mizerno plačani. Minister dr. Spaho pa se je izrekel proti nujnosti in je bila nato nujnost odklonjena. — Nato je prišel na vrsto nujni predlog selajčko demokratske koalicije za odpravo dohodarine s 1. januarjem 1928 in sicer tudi v prečan-skih krajih. Predlog je utemeljeval sam. demokrat D e m e t r o v i 6. Predvsem je De-metrovič poudarjal, da plačujejo m-ečanski kraji neprimerno višje jlavke, ko Srbija. Tako plača povprečno ena oseba davka v Dalmaciji 394, v Srbiji 407, v Bosni in Hercegovini 556, v Hrvatski in Slavoniji 702, v Sloveniji 1035 in v vojvodini 1118 dinarjev na leto. — Za Demetrovičem je govoril g. Ivan Pucelj, ki je najprej poudaril davčno preobremenitev Slovenije, nato pa si je »privoščil« klerikalce. Nato je govoril za nujnost predloga še vodja zemljoradnikov Voja L a-z i 6, ki je bil za brezpogojno izenačenje davkov. (Ta nastop Laziča dokazuje, da j jedro zemljoradniške stranke v prečanskih kraji in ne v Srbiji, ker so vsi Srbijanci solidarno preti izenačen u davkov. On. ured.) Kot zastopnik finančnega ministra pa se je izjavil dr. Spaho proti nujnosti Demetrovide-vega predloga, ker finančni odbor že razpravlja o izenačenju davkov in ker bi takojšnja odprava dohodnine vrgla proračun ob tla. Z glasovi radikalov, demokratov, muslimanov in Jugoslovanskega kluba je bna nato nujnost Demetrov.ičevega predloga odklonjena. Opozicija je nato aranžirala vihar ogorčenja, k je končno povzročil pretep. Ko je namreč Voja Lazič zaklical proti demokratskemu poslancu Šečerovu o sonrborskd aferi, je to silno razburilo Šečercva, skočil je pokonci! in pripeljal Laziču silno zaušnico, da je bil la takoj ves krvav. To je bil signal za druge poslance in razvil se je pretep in medsebojno zmerjanje. Ko se je razburjenje nekoliko poleglo, je skupščina pričela z razpravo o poročilu anketnega odbira. Ker so demokrati glasovali za poročilo anketnega odbora, je bil mandat radikalnega poslanca Željkoviča razveljavi en in rride na njegovo mesto zemljoradniški poslanec Drljača. Nato je predsednik dr. 1 erič .sporočil, da bo prihodnja seja skupščine sklicana pismeno. r= Pomirljivost Mussolinija. V svojem eks-pozeju o zunanje-političnem položaju, ki ga je podal Mussolini na seji italijanske vlade, je bil Mussolini zelo pomirljiv. Med drugim je dejal, da je jugcslovansko-francoski pakt o prijateljstvu popolnoma korekten in da ni bila sklenjena vojaška zveza z Albanijo kot odgovor na ta pakt. Sploh ima ta vojaška zveza čisto miroljuben značaj. Nato je Mussolini naglasil potrebo prisrčnega sporazuma s Francijo. V ta namen se bodo v bližnjih dneh pričela doplomatska pogajanja za sestanek odgovornih ministrov obeh dežel. Končno je Mussolini napovedal, da bo več konfinirancev izpuščenih domov. — Miroljuben ton Mussolini evega govora pozdravljamo v nadi, da ni bil le lepa gesta. iNi treba nič drugega, ko da Mussolini vsaj malo ublaži postopanje proti našim bratom tam preko in potem bodo njegove besede prepričale tudi javnost to stran Snežnika. Francoska v.ada je ustavila pariški list »Corriere degli Italiani«, ker je zašel v svoji protifašistovski gorečnosti predaleč in objavil članek z direktnim pozivom na umor Mussolinija. — Zunanje- in notranje-političen program Nemcev na Češkoslovaškem. Ker je minister dr. Beneš izjavil dopisniku »Petit Parisien«-a, da tudi manjšine odobravajo njegovo zunanjo politiko, je podal v češkoslovaškem senatu dr. Medinger daljšo izjavo, v kateri je odločno zanikal, da bi se Nemci striniali s politiko dr. Beneša ter je nato tako-le Jormu-liral zunanje-političen program iNemcev na Češkoslovaškem: Striktna nevtraliteta po švicarskem vzoru brez političnih obveznosti in zlasti brez vojaških konvencij. (Tako konvencijo ima sk!pn:eno Češkoslovaška s Francijo. Op. ur.). Odstranitev v opojnosti zmage storjenih napak s pomočjo možnih dogovorov s sosednimi naredi in iizraba £.1. XIX. pakta v Zvezi narodov (ki govori o dopustnosti revizije mirovnih dogovorov. Op. ured.) Na znotraj: Ustvaritev ravnovesja med narodi in sicer potom resničnega sporazuma brez vsake mojorizacije in oktroa-a. Pritegnitev Nemcev v vlado je ostala d (.sedaj le prazna oblika. Mi smo izvrševali aktivizem, toda izostala je protiusluga, ki bi bila logična posledica, če se namreč država izpremeni v češko-nemško-slovaško državo, da postane federacija po švicarskem ali po belgijskem vzorcu, kakor je priporočal predsednik Ma-saryk. Doba ustanavljanja države je prešla. Odločilno mora postati, kdo državo ohranjuje in to mora 'biti vendar enkrat izraženo v ustavi. Ves naš program je vseskozi miroljuben in je samo logična posledica našega geografskega položaja. = Neuspeh komunistične propagande na vasi. Na oblastni konferenci komunistične stranke v Petrogradu je poročal Aniimov o delu komunistov na vasi. To delo je delil An-tipov na več dob. V prvi dobi, ko je bil vržen carski režim, so komunisti skupno s kmeti zahtevali konfiskacijo veleposestniške zemlje. Ko je nastala državljanska vojna, so se boljševiki opirali skoro izključno le na si-rotinjo v vasi in prišli. tako naravno v na-«protje z premožnimi kmeti, imenovanimi »kulaki«. Ti so povsodi podpirali protirevolucijo. Ko je bilo državljanske vojne konec in je prišla doba NEP-a, so se pričeli komunisti opirati tudi na srednjega kmeta. Siroti-nja ni inela več glavne ibesede na vasi. V tem je tudi vzrok nasprotja med Stalinom in Trockim, ker je Troki za staro zvezo s siro-tinjo. Ker so prišli na vrh srednji kmetje, se je tudi komunistično gospodarstvo nehalo. Premožnejši kmetje so si nabavili razne stroje, ki jih iposojujejo revnejšim, seveda le pod gotovimi pogoji. Ti so prišli tako v edvis-j nest premožnejših. Neuspeh komunističnega : gospodarstva se vidi tudi v tem, da je vedno i več samostojnih ekonomij, ker zadružne kme-! tije ne uspevajo p>c«ebno. Vse to ovira, pravi Antipov, da kolektivno gospodarstvo na vasi propada. Treba bo zato pričeti boj proti samostojnim kmetijam. — Trud tovarišev komunistov pa bo zaman, ker kmet bo vedno za privatno lastnino in nikdar za komuni«'<> ne fantazije. = Angleški pekinški poslanik o položaju na Kitajskem. Angleški r/T(o ?SOn v Pekingu je označil položaj na Kitajskem tako-le: Položaj evropskih trgovcev je sedaj težaven in je za vse enak. Vsi so imeli velike izgube in vsi žele mir ter stabilizacijo, da bo zopet mogoča redna trgovina. On eam se ie trudil, da toi ustvaril med raznimi nasprotnimi si kitajskimi skupinami nekak kitajski Locarno, kar se pa ni posrečilo. Vojaška intervencija velesil na Kitajskem je čisto izključena. Kvečjem bi bili mogoči ukrepi v zaščito lastnih državljanov. Anglija ieli enotno Kitajsko. Po potrebi pa se bo pogajala tudi s posameznimi kitajskimi vladami, ne da bi eno od teh priznala. Značilno je, da je po odhodu Rusov postalo razpoloženje med Kitajci mnogo mirnejSe. um — Stran 8. %WtoARC*3*k»rx»*W *» .-V* Dunajsko pismo. V olik koncert >Prosvjete< v Schwarienbergovcm kalinu. — Operni pevec Josip Čovič i* Zagreba. — Glasbena Matica iz Ljubljane na Dunaju. — Slovenske gled. predstave. Koncert na umetniški višini je celo v domovini važen dogodek, o katerem se splača pisati, — toliko bolj pa koncert v velikem tujem mestu, ki je naši domovini v čast. — ln taik koncert nam je priredilo hrvatsko društvo »Prosvjela« preteklo nedeljo v veliki dvorani veličastnega Schwarzenberg-kasina na Ringu. — To edino naše predvojno društvo je mojim čitateljem že znano. Tudi danes moram pohvalno omenjati društveni tamburažki zbor, ki gotovo nadkriljuje po umetniški višini vsak zbor v domovini, kar je za našo kolonijo izredne važnosti v tem glasbenem centru Evrope, Duša tega zbora je čitateljem tudi že znani mladi Dalmatinec Klemo Viškovič, glasbenik z vso svojo mlado dušo in mladeniMKim ognjem. Velika dvorana je bila polno zasedena, a žal, da niso bila napolnjena tudi stojišča, kajti vreme je bilo skrajno neprijetno. — Ali zato je pa bilo navzoče občinstvo časten zastopnik vse kolonije in glasoenega Dunaja. — 1’amburaški zoor je štel nad 4j članov, ki so po V iškovicevi taktirki izvajali samo težke skladbe, po večini Vdskoviceve, kakor: Iz m«(e domovine. Kr oz noč sanja, Tristesse d’Amour, poleg nekaterih drugih, ali vse s toliico dovršenostjo, da je občinstvo vshičeno in neumorno ploskalo. 2e pred leti sem imel priliko omenjati tnlado pevko gdčno Lally Sthwarzovo iz Osijeka, ki se nam je v nedeljo predstavila kot {x>vjta dunajske Ljudske opere. Napredovala je simo v par letin, da more t>iti zadovoljna s svojo izuorno šolo prof. VVeissa na konservatoriju. i eia je dve hrvatski, dve operni ariji nemški, in pa našo ».ro jezeru«, vse dovršeno, (la je žela burno polivalo. — Hčerka upok. polkovnika Mesita gdčn Anka je pa peta s spremljevanjem tamouraškega zbora Lepo našo...«. Ali zapomnili smo si njegovo svečano obljubo, da v svoji bodoči dobrodelnosti ne pozabi na našega Viškovi-ča, ki ga hoče vzeti v svojo skrb... Lepo to cd njega, i_vala mu naprej, in prepričani sme, da mož take slave ne pozabi na srvojo svečano obljubo. Izven programa je zapel dve pesmi onerni pevec g. Josip Čovič iz Zagreba, ki bo imel v soboto svoj koncert v dvorani Musikverei-na. Slišali smo domačega pevca z izborno šolo in divnim glasom, ki se more brez skrbi pokazati pred dunajsko publiko. — Obžalovali smo le, da ima svoj koncert 17. t. m. na rojstni dan kralja, ko je cvet naše kolonije zbran na poslanstvu, kjer bo tudi izbran koncert in živahna zabava, ko bosta poslanik dr. Milojevič in njegova gospa soproga zadnjič skrbna gostitelja došlih gostov. Naravno torej, da čevič s tem izgubi velik del, ako ne giaivni del svojih poslušalcev, tako da se za njegov koncert resno bojimo. — Ta slučaj je pod c-bon lanskemu, ki sem ga v tem listu obžaloval, ko je namreč ljubi anski pianist g. Noč priredil koncert isti večer kakor naš priljubljeni prof. Trost. Za dvoje takih nri-reditev pa nas je vendarle premalo na Dunaju. — Zakaj se naši umetniki prej dobro ne informirajo predno prirejajo svoje koncerte v tem mestu? V tem pogledu je naša »Glasbena Matica« veliko bolj previdna. Pripravlja se na umetniško turnejo na Češko in nazaj grede namerava priredbi dva koncerta tudi na Dunaju, zopet po 32 letih od slavnih zahvalnih koncertov leta 1896. pod istim vodstvom našega mojstra prof. Maleja Hubada. Prepričani smemo biti, da Glasbena Matioa ponese daleč po svetu sloves slovenskega imena in lepo izpričevalo naše kulturne stopnje. — Ali koncert v prihodnjem aprilu skrbno pripravlja že danes, da ne bo kolizij in da bo tu vise na nogah za njo, kar »leze ino grede«. — Naš Slovenski krožek se je zavezal, da stori v slovenski manjšini in ostali jugoslovanski koloniji vse, kar se storiti more, da bo koncert od te strani popolne podpore gotov, pa tudi od strani češke manjšine ter poljske in ruske kolonije. Razvoj »Slovenskega krožka« prekaša vse naše nada. Od nedelje do nedelje se oglašajo na sestankih v Raimundhofu novi člani obojega spola, tako da se čudimo, kje so bili ti naši Slovenci doslej prikriti, da jih nismo nik;er videli. Ime slovenskega društva pa je tako mikavo, da prihajajo drug za drugim iz vseh krajev edino iz razloga, da morejo zopet slovensko govoriti v lepi družbi, slišati slovensko pesem ... Ginljivi so ti prizori, kako je ta slovenska duša zvesta svoji slovenski govorici. Tudi pevski zbor se je začel že pridno vaditi, najrej iabran venec narodnih presmi, ki se vedno tako rade slišijo na vsakem sestanku Slovencev. Namen je hvalevreden, namreč, da naj zna naša mladina najprej celo vrsto narodnih pesmi za vsakdanjo potrebo, potem pridejo umetne pesmi na vrsto. Morda bo temu zboru v kratkem že dana prilika, da se pokaže s svojim znanjem. — Ali sprožena je tudi misel, da se osnuje — krožek diletantov za gledališke predstave, kajti pokazalo se je na naših nedeljskih sestankih, da je tudi v tem pogledu dovolj mladih in starejših moči na razpolago. — Tako gojimo opravičeno nado, da bo že prihodnje leto tudi slovensko gledališče na — Dunaju. — Prosimo prijatelje v domovini, da nam pojdejo na roko s primernimi igricami, najprej enodejankami za vajo, potetn pridejo naše klasične igre na vrsto. Za vaje imamo v Raimundhofu mal oderček na razpolago za manjši, bolj intimen krog poslušalcev. A. G. Medjimurje in mariborska oblast. Po zakonu o razdelitvi države na oblasti kaj meglenega, daljnega in skrajno malo je bilo k drugi slovenski, to je mariborski ali pa slabo in napačno poznanega, potem cblasti prideljeno tudi Medjimurje. Ako je, je Medjimurje prava »terea inoognita«. kakor sem omenil zadnjič, Prekmurje za j Ta lepa zemlja med Trnovo, med Mu--lovence iz bivših avstrijskih kronovin ne- I ro in Dravo je nepoznana celo Mariboru, če- prav spada že nekaj let pod oblast mariborskega velikega župana. Med širšimi sloji je namreč precej takih, ki smatrajo Prekmurje in Medmurje sploh za eno in isto. Medjimurje, ki je razdeljeno prav tako kakor i rekmurje na dva sreza je najgosteje naseljeno ozemlje Jugoslavije. Nateri-toriju, ki je znatno manjši kot Prekmurje živi okrog 100.000 prebivalcev, skoro samih 'poljedelcev in manjših obrtnikov. Zavedne domače inteligence ni mnogo, trgovina in gostilničarska obrt je pa skoro izključno v rokah Židov, ki se pri občevanju poslužujejo še danes — kakor pred desetimi leti pod budimpeštansko vlado — skoro izključno madžarščine in nemščine. V Mariboru, kamor zahajajo po trgovskih in drugin opravilih že od nekdaj radi, se tudi v najbolj znanih slovenskih lokalih ne izdajo, da so >brača« z onstran Trnove. Na vsem tem, taKO gosto naseljenem ozemlju, sta le dva večja K.raja, uatiovec in i re-log, ka sti ouenem sedeža okrajnih glavarstev, sodisč in drugiu suicnih ouiastev. Čakovec je precej ceono mesto z znamenitim gradom groiov Zrinjskih, je pa taiio prenapolnjen z Židi, da vei^a kot »jugoslovanski Jerustoiemc. Židje so v Čakovcu neomejeni gv/spjdje, dejansko in gospodarsko najmočneje! eiement in od njin je vac ali manj oavisno vse dobro in revno medjimursko ljudstva. Ker govore prometne razmere odločno za Maribor kot sedež ooiasti vsega ezemija doli do Kotoribe, se pravo medjimursko ljudstvo ni protiviio priključitvi k mariborski oblasti, temoolj pa so ji bili in so ji še nasprotni iidje, ki so — kar je za Medjimurje zelo značilno, po ogromni večini v taboru buS. Židje namreč vedo, da bi imeli v /,a-gieou aiii v Varaždinu neprimerno več vpliva, kot ga morejo imeti v Mariboru, zato so vrgli med ljudstvo razne nacionalistične »šlagerje«, ki pa »nisu vuzgalit. Tako so agitirati med Medjimurci tudi s tem, da bodo Slovenci uvedli v medjimurske šole slovenščino kot učni jezik in namestili slovensko učiteljstvo m uradništvo in da bodo sploh vse »poslovenili«. Danes je ve« ta spor več ali manj definitivno rešen in Medjimurje je sestaven del mariborske oblasti, dasi-ravno se unifikacija še ni docela izvedla. Medjimurje ima namreč še danes neko pri-viligirano samoupravno ipozicijo v oblasti in morda je baš to narobe, da še ni prišlo do ožjih stikov med Mariborom in tem delom oblasti. Medjimurje, ki je bilo od razdelitve bivše habsburške monarhije na Translitvanijo in Čislitvanijo sestaven del krone sv. Stelana, je v narodnem oziru delilo svojo usodo s Prekmurjem. V šolah in uradih je gospodovala madžarščina in za Hrvate in Slovence je veljalo isto madžarsko načelo kot za Slovake »T6t nem entber!« Slovak, Slovan, ni človek.) Kljub temu pa, da so Hrvati noiogo delali v Medjimurju na »pohrvate-nje« ljudstva in kljub temu, da so danes tam vse šole hrvatske, se večina prebivalstva še vedno smatra tudi nacionalno za »Medjimurce«. Komaj novejša generacija postaja i rvatska. »Slavni« Joe Matoiič je lansko leto proglasil naše Prekmurce za Hrvate, če bi pa hoteli postati tudi mi tako :-.slavni« bi z mnogo večjo pravico proglasili Medjimurce za Slovence, vsaj one, ki žive v zapadnem delu pokrajine. Razlike med našimi Prleki in Medjimurci v medjimur-skih goricah ni prav nobene. Prebivalci v vaseh in selih med štrigovo, Murskim Središčem in Dravskim Središčem so Čisti Slovenci, pristni Prleki, katerim je hrvaščina prav tako tuja kot Bolgarom srbščina in vprašanje je, ali smo Slovenci sploh storili prav, ko smo šli molče mimo tega, da so se po prevratu osnovale v teh vaseh hrvatske šole. O tem vprašanju bi bilo sploh treba spregovoriti javno in dokumantarično, a poklicana bi bila v to baš naša slovenska univerza v Ljubljani! Razen teh pristnih Slovencev so tudi vsi ostali Medijmurd kajkavci. Medjimurje je v vsakem oziru precej zanemarjeno, tako v kulturnem kakor v nacio- nalnem, socijalnem in posebno še v gospodarskem in mariborska oblast bo imela silno mnogo posla, predno bo dvignila to sicer lepo in rodovitno pokrajino na stopnjo svojih štajerskih okrajev. Strankarsko življenje v našem smislu se je v Medjimurju razvilo komaj po osvobojenju. Prva leta se je posrečilo Radiču, da je pridobil ogromno večino tega ljudstva za svojo »republiko«, sčasoma so mu pa postali opasni konkurenti klerikalci (agitacijo vodi v glavnem Maribor), samostojni demokrati (ki so izvajali za časa pp-vlade v Medjimurju silen teror) in v najnovejšem času tudi radikali. Za socialiste in druge stranke teren še ni prikladen. Poleg strank se pričenjajo uveljavljati tudi telovadne in nacionalne organizacije: Sokol, Hrvatski Sokol, Orel in Orju-na. Poslednja je v zadn.em času skoro do-I cela izginila, kakor tudi bivša Hanao, ki se je bila pojavila pred leti v Čakovcu. So-. kol in Hrvatski Sokol sta omejena izključno na par večjih krajev, dočim uspeva Orel tudi \ v večjih vaseh. Splošno pa so Medjimurci strankarsko - politično še nemiren in neusmerjen, zato tudi skrajno nezanesljiv 'e-1 ment, prav tako kakor naši Prekmurci. — M. S. - Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Soboto, 17. decembra: Zaprto. Nedelja, 18. decembra ob 15. uri popoldne: »Snegulč.ca in škratje.« — Izven. Nedelja, 18. decembia ob 20. uri zvečer: »Hamlet«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 19. decembra: Zaprto. Torek, 20. decembra: »Dva bregova.« — Red D. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 17. decembra: »Miloševa ženitev.« - Red D. Nedelja, 18. decembra ob 15. uri popoldne: »Bajadera«, opereta. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. — Izven. Pondeljek, 19. decembra: »Zaljubljen v tri oranže.« — Red C. Torek, 20. decembra: »Trubadur«. — Red F. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra L se vrši danes zvečer ob . pol 20. uri slavnostna predstava v ljubljanski operi. Vprizori se izvirno operno delo skladatelja v Konjeviča »Miloševa ženitev«. Predstava je za abonma D. Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo popoldne ob 15. uri se vprizori v ljubljanski drami mladinska igra »Snegulčica in škratje« kot izven predstava. Prvo vprizo-ritev tega znanega skoro klasičnega mladinskega dela so sprejeli naši malčki z naravnost navdušenim veseljem. Pri igri sodeluje poleg celotnega dramskega ansambla tudi balet in muzika dravske divizijske oblasti. Ob osmi uri zvečer pa se igra kot ljudska predstava Shapespearov »Hamlet«, v operi je popoldne ob 15. uri »Bajadera« v običajni zasedbi na korist fonda Udru-ženja gledaliških igralcev. Mozart: »čarobna piščal«. Premijera te klasične opere, ki je stalno na repertoarju vseh največjih gledališč se vrši v ljubljanski operi v četrtek, dne 22. t. m. za premierski abonma. »SOCIALNA MISEL.c Vsebina letošnje 12. številke »Socialne Misli« je sledeča: Dr. N. Preobraženski: Ob sovjetski desetletnici. — Dr. Valenčič VI.: Ideologija fašizma. (Konec.) — Miklavčič Fr.: Kulturne Zveze naših izseljencev. (Konec.) — Erjavec Fr.: Bistvena vprašanja izseljeniškega skrbstva. — Političen pregled. — Kulturni pregled. — Socialni pregled. — Gospodarski pregled. Angleška špijonaža. Marca 1907. F.1 Hiba se pojavi v Maraulči, kjer našču-je vse prebivalstvo proti Francozom, ki so bili z zloglasnim doktoijem Mauchampsem na čelu, pomorjeni. Na severu proglasi Raissuli sveto vojno. Manjka še sultana Abd-el-Aziz in vse Maroko bi vzplapolalo v ognju vojne. Niti en Francoz bi ne smel priti živ iz Maroka. Tako vsaj svetuje minister vojne Al Zerual, Kaid t modrimi očmi. Toda sultan Abd-el Aziz se obotavlja. Disgustiran se odloči Mac Leon, da bo igral vo bangue na svoj lacun. 3. julija nese poslanico in darove sultana Abd-el-Azizo Raissulim. ki go je ujel milijonske darove pusti ujeti, le da bi imel dokaze za svoj alibi za bodočnost. Od tega dne si slede vsi dogodki z vročično naglico. 3CL julija masa-krirajo Francoze v Casablanci. Francoske križarke bombardirajo mesto, toda izkrcane mornarje blokirajo takoj s civilisti vred na konzulatu. Masakre vodi dobri Mac Le-anov prijatelj, El Hibo, znani okrutnež ma-rakečki, Modri brat. Sultan se obotavlja napovedati boj Franciji, toda 18. avgusta preime iz El-Khmesa, kjer je navidezno zaprt Mae Lean, uničujočo vest. Pojutršnjim, 20. avgusta je v Maxakeči proglašen za novega sultana Muleo Hafid... Kajti i to delo je Mac Leana, gospoda marokanske vstaje zoper Francoze. , Ko je 5. februarja I. 1908 zapustil Mac ' Lean svojo ječo v El-Khmesu, je prejel : Raissulim, ki ga je ujem milijonske darove iz Anglije, v denarju in naturalijah. Mac Lean se naseli v Tangeru, da postane najnevarnejši režiser marokanske tragedije. Alžeširas, Agadir, vsi francoski neuspehi ■ in izgube so delo tega bivšega angleškega ! jergeante. Na njegovi mizi v Tangerju se kupičijo šifrirane brzojavke in on izdeluje v mislih načrte, kako bi Maroko pripadel Angliji. Ko uvidi nemožnost te politike, izziva nove zapletljaje med Francijo in Nemčijo, ki jih na drugi strani izkorišča Anglija, pridržujoč si tako svobodne roke za nadaljnji razmah svoje kolomjalne politike na Dalj-njem vzhodu. Mac Lean, marokanski v.ce-kralj, se je pa uračunal. Njegova trezna angleška glava ni zmogla zaslutiti nečesa: Poguma francoske krvi, ki je končno premagala vse intrige. Proti koncu svetovne vojne je posečal prve angleške politične klube, glavno Ju-nior, Carlton, Caledonian, St. Stephens an Royal Automobil Club spoštovan gentleman z redom Viktorije v gumbici. Dejali so mu baron in general v rezervi. Bil je neizmerno bogat, kaiti trikrat oženjen, je imel zmerom hčerke najbogatejših rodbin Anglije za ženo. Posedal je sam in študiral vojna poročila. Kot pravega Angleža ga ni nikdar težila vest. Pozabil je tudi, da je on sam izdal svojega tovariša, Modrega brata, El Hibo, ki se ie maščeval novemu marokan-skemu sultanu. Razumel ni do zadnjega hipa, kako je mogoče, da so bili Angleži v Flandriji tudi za to, da ostane Maroko francoski. ta Maroko, kjer je bil svoj čas kra- • ljev namestnik in kjer je izzval blazna krvo- i prelitja, da bi uresničil svoje smele sanje. I Kajti ta častiti gentlemen ni bil nihče drugi, I kakor Harro Aubrey of Mac Lean, Kaid z modrimi očmi, veliki pustolovec Intelli-gence-Servicea. j BELI MOŽ, K! JE NA SKRIVNOSTEN NAČIN IZGINIL - ZA NA)VEČ)E USLUGE SMRT. V ogromni džungli Intelligence Servicea, kjer »o narodi le črede, s katerimi se rav- na brez njihove vednosti, niso le velike zveri, ampak tudi hijene in šakali. Po nekaterih teh sledovih pridemo do siare diplomatske, davno pozabljene afere, do nekakšnega finančnega poloma. Vsi ti akti spe pod plastjo prahu v obsežnem arhivu Intelligence Servicea in skoro vsak njegov zvezek hrani vsaj enega mrliča. Billy-jev slučaj — saj je odveč imenovati njegovo pravo ime, ker je bil na belgijski fronti znan le pod tem imenom — ki bi ga bilo mogoče vsak čas podpreti z zvezkom dokazev, je žalostna potrditev pravila, da morejo biti preveč upeljani ljudje v interesu Intelligence Service-a plačani s smrtjo. To je bil normalen postaven Anglež, obrit, širokih ramen, mlad in nadarjen mož. Rodil se je 3. septembra 1894 leta v Forest Hillu, na jugu Londona. Že kot deček se »e zanimaj za elektrotehniko in pohajal strokovno šolo v Etonu. Potem pa je odšel na špecijalno elektrotehnično in strojno šolo v Bruselj, kjer ga je presenetila vojna. Takrat ~ ko je bil radio še v plenicah — je iznašel način, kako se ujame na sprejemajoči aparat valove vseh daljav. Takrat je bila to iznajdba znatnega pomena. Belgijska vlada in vojaška uprava sta mu ponujali lepo vsoto za to iznajdbo, dobJ je ponudbe iz Anglije, kamor bi se lahko takoj vrnil na lepo mesto; toda Billy ni šel. Živel je prijetno življenje v Belgiji in se udeležil vojne na svoj način, ker ga je k temu prisilila neprevidnost njegove mladosti; ko je namreč odhajal iz strokovne šole v Etonu, je vstopil v službo Intelligence Service-a. Na ta način je postal šofer generalnegu konzula N., ki ga je vlado Zedinjenih držav poslala v Belgijo. Vsak drug bi bil zado- voljen — toda Billy ni bil. Njegov sprejemajoči aparat je deloval vsako noč. Bruselj, zaseden od nemške armade, je bil seveda zanimiv oddelek tajne Billy-jeve radio-postaje, ki je na ta način mnogo izvedel iz električnio valov, ki so jih pošiljali Nemci in zavezniki. V Bruslju je vladal poleg poveljujočega generala generalissimus nemške špijonaže v zasedenem ozemlju, major Laubenthal. V civilu je bil državni pravdnik v Frankfurtu. Neke krasne avgustove noči 1. 1915 je sedel Billy zopet pri svoji sprejemajoči postaji in obračal gumbe. Že dolgo je sledil ključu za nemške šifre, ki se mu jih je posrečilo to noč brez napake razrešiti na strokovni, dvakrat ponovljeni brzojavki. Zdaj je lahko bral vse depeše nemškega generalnega štaba in vsa poročila nemške špijonaže v Belgiji in Franciji. Ogromna pridobitev! Billy je stal, previdno prešel vse straže majorja Laubenthalo in vstopil v hišo, kjer je stanoval tovariš iz Intelligence Service-a, neki gotovi Van B. Pojasnil mu je celo zadevo in go prosil potvorjenih listin, da bi na mestu lahko odšel v Haag, k poveljniku tajnih angleških poročevalskih uradov, majorju Op ... Van B. je napisal B.lly-ju priporočilno pismo, mu izstavil potvorjen potni list in ga založil z denarjem. Billy se je še isto noč na kolesu odpeljal k holandski meji. Od tega časa ni bilo več sledu po njem. Z dokumenti je ugotovljeno, da je Billy malo po polnoči 17. avqusta 1915 zapustil Bruselj v smeri proti holandski meji. Je-li Billy oddal majorju Op... ključ za dešifriranje nemških radio-brzo-javk? Se mu je posrečilo prekoračiti holandsko mejo? (Dalje prihodnji?.) Stran 4. (aUMHBMHii Dnevne vesti. — Proslava kraljevega rojstnega dne v Beograd . Ob priliki rojstnega dneva kralja Aleksandia se vrše danes v Beogradu j v vseh eeikvah svečane službe božje. Cerkvenem slavnostim v saboini cerkvi bodo pr.sostvovalr vlada, pa:lameni, diplomatski kor in oficirski kor. Po končanih cerkvenih obredih bo vpisovanje v dvorno knjigo. Spiejemi na dvoru odpadejo. — Prenos pepela hrana Supila v domovino. Te dni pripeljejo s parobrodom »Seigj« iz Londona v Dubrovn.k žaro s pepelom zaslužnega rodoljuba in boi ca za ujedinjenje hrana Supila. V sušaško luko prispe parnik jutri. Na Sušaku se priredi Sup.lu na čast svečana proslava. —Konferenca za povzd.go tujskega prometa v Srednji Evropi. Te dni se je vršila v r-ragi konfeienca za pospeševanje turizma v srednji Evropi. Na konferenci je bilo med diugim sklenjeno, da se bo delalo na to, da se odpravijo vizi. Dalje je bilo sklenjeno, da se izda propagandist.čna bro-šuia v 250.0C0 izvodih. Konference so se udelež.li zastopniki Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške in Madjarske. Kotaborac.ja za povzdigo tujskega prometa je usmerjena razven na tujski promet v srednji Evropi zlasti tudi na povzdigo prekomorskega tujskega prometa. V ta namen se razširi luksuzna propagandna brošura predvsem v Severni Ameiki, da se tako opozori Ame-r.kance na krasote srednje Evrope, ki nikakor ne zaostajajo za krasotami zahodne Evrope, katere Amerikanci zelo dobro poznajo. — Izseljevanje v mesecu avgustu. Na podlagi statističnih podatkov izseljeniškega komisarrjata v Zagrebu se je izselilo meseca avgusta iz naše države 1743 oseb, in sicer 1215 moških in 528 žensk. Od tega števila odpade na Hrvatsko in Slavonijo 600 oseb, na Vojvodrno 376, na Dalmacijo 335, na Slovenijo 356, na Srbijo 71. na Bosno in Hercegovino 67, na Črno goro pa 18. V Zedinjene države se je izselilo 644 oseb, v Argentino 601, v Brazilijo 182, v Avstralijo 109, v Kanado 76 itd. Lansko leto meseca novembra se je izselilo 1924 oseb. Napram lanskemu letu je torej število izseljencev za 181 padlo; vendar pa presega celotno števlo izseljencev v istem času lna-skega leta še vedno za 780. — »Uradni list« št. 124 z dne 15. decembra objavlja pogodbo o prijateljskem sporazumevanju med kraljevino SHS in Francijo ter konvencijo o arbitraži. — Nov list. V Šibeniku prične v najkrajšem času izhazati nov list »Narodni list«. Urednik bo Ilija Zečevič. List je projektiran kot dnevnik. — ZVEZA DRŽ. NAMEŠČENCEV ZA SLOVENIJO opozarja svoje članstvo, da njen strokovni svel v nedeljo, 18. t. m. ne bo zboroval v sejni dvorani mestnega magistrata, marveč ob 9. uri dopoldne z znanim dnevnim redom v salonu restavracije »Pri levu« na Gosposvetski cesti. Za odbor: Joža Bekš, t. č. tajnik — Milan Paternoster, t. č. načelnik. — Dubrovač.a parobrodska plovidba d. d. v Dubrovniku je na prošnjo osrednjega odbora SPD priznala vsem članom SPD, ki se izkažejo s člansko izkaznico s sl,ko, na svoj.h pai obrodili »Kumanovo«, »Dubrovnik« in »Petka« 30% popusta na vozni tari v 1. in II. razredu. Diužba vzdržuje sledeče brze proge: 1. Kotor—Dubrovn,h—Trsi in nazaj. 2. Dubrovnik—Trst in nazaj. 3. Spl.t—Dubrovn.k—Kotor in nazaj. 4. Dubrovnik—Split in nazaj. 5. Dubrovnik—Bari in nazaj. — Jadranska plovidba d. d. na Sršaku dovoljuje članom planinskih društev, če potujejo v skupini najmanj 5 oseb, na podlagi članskih izkaznic 25% popusta na vozarini. Razun tega uživa vsak planinec-poedinec, če potuje na glavnih progah za Dalmacijo in si nabavi vozno karto za tja in nazaj, za vožnjo v prvem razredu 35%, v 11. razredu 20% popusta. Nadalje plačajo vsi aktivni državni in občinski uradniki in njih rodbinski člani, ako potujejo na glavnih progah v privatnem poslu, prevozno ceno za en razred nižje. — Čitalnica Delavske zbornice v Gradišču št. 2 bo v zimskem času od pondeljka 19. t. m. dalje odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne in od 4. do 9. ure zvečer, ob nedeljah in prazn.kih pa kakor doslej od 9. do 12. ure dopoldne. Za dijake je dovoljen obisk čitalnice samo ob delavnikih dopoldne in popoldne od 4. do pol 6. ure zvečer. Izven teh ur je dovoljen obisk č.talnice samo delavcem in nameščencem. To omejitev za dijaštvo smo morali napraviti radi prevelikega prometa. Dijaki itak lahko obiskujejo čitalnico po dnevi in pustijo ob večerih in praznikih prostor delavcem in nameščencem Knjižnica pa bo kakor doslej odprta ob delavnikih od 10. do 12. ure dopoldne in od pol 6. do 9. ure zvečer, ob nedeliah in praznikih pa od 9. do 12. ure dopoldne. — Podporno društvo slepih, Ljubljana, Wolfova ulica 12 je prejelo znatno število prošenj svojih članov, ki pričakujejo za praznike izdatnejšo podporo. Zato smo prisiljeni obrniti se na p. n. občinstvo, da nam pomaga vsaj delno omiliti naš bedni položaj. Milodare v denarju ali blagu sprejema Podporno drišivo slep.h v Ljubljani, Wolfova ulica 12. — Sovjetski znanstvenik v Beogradu. V Beogradu se je mudil te dni z dovoljenjem naše flore. Za časa svojega bivanja v Beo-ske univerze Teodor Lihanos, ki je prispel iz Sovjetske Rusije v svrho proučavanja naše flore. Za čas asvojega bivanja v Beogradu se je gibal ves čas v krogih naših znanstvenikov. — Za ureditev naš'h vojaških grobov na otoku Krfu je odobrilo ministrstvo ver kredit 85.C00 Din — Razpisani zdravniški mesti. Oblastni odbor mariborske oblasti razpisuje mesio pomožnega zdiavnika v javni boln.ci in hitaln.ci v Ptuju. Prošnje je vložili do dne 31. t. rn. pri vodstvu javne bolnice v Ptuju. — Veliki župan manboiske oblasti razpisuje mesto okiožnega zdiavnika za zdiav-stveno okrožje Št. Jurij ob i>esn.ci. Prošnje je vložiti do dne 10. »anuaija 1928. Podrobnosti glede obeh slučajev glej v »Uiad-nem listu«. — kazpitani stalni službeni meJi. Na dvorazredni osnovni šoli prt Sv. Antonu, srez Biežice, je razpisano mesto šolskega upravitelja in mesto učiteljice. Podrobnosti glej v »Uiadnem listu«! — Preklicani razpisi učiteljskih služb. Uradno se preklicuje razpis službe šolskega upravitelja in službe učilelj.ce na osnovni šoli v Št. Juriju pod Kumom, srez Krško, sLžbe uč.telj.ce, v Vodicah, srez Kamnik in učiteljske službe v Ljubečni pri Celju. — Iz državne službe. Ing. Anton Dolenc je premeščen od giadbene sekc.je v Murski Soboti h gradbeni sekc.ji v Mariboru. — Napredovanje inženjerjev. V gradbenem min.strstvu je podpisan ukaz o napie-dovanju večjega števila inženjeijev, ki imajo po števrlu službenih let pravico do napredovanja v višje skupine. Med drugim sta pomaknjena v višjo skupino inženjerja gradbene sekcije v Ljubljani Avrelij Kobaj in inženjer giadbene direkcije v Ljubljani Ladislav Bevc. — Zračni taksiji v Karlovih VarYh. Praški listi poročajo: Pilot F. Klement je zaprosil v svrho etabliranja mednarodnega prometa z zračnimi taksiji za razširjenje svoje koncesije. Sedež podjetja naj bi bil v Karlovih Varvh. Klemeni bi prevažal mednarodne kopališčn.ke v slučajih bolezni, smrti, neodložljivih transakcij itd. v internacionalna ziačna pristanišča. — Madjarski »vitezi«. Glavni odbor dijaškega društva »Turul« v Budimpešti je sklep svojih podorgamzacij, da naj se zahteva od rumunskih študentov vitežko zadoščenje, preklical. Glavni odbor pravi, da rumunski dijaki po zadnjih demonstracijah n.so več zmožni dati Viteške satisfakc.je. — Huda zima in sneg v Bački. V Bački je zavladala huda zima. Zapadlo je mnogo snega. Umobolno seljakinjo Nežo Herzog iz Črnjaje, ki je pobegnila ponoči iz hiše, so našli zjutraj v Starem Sivcu zmrznjeno. ■ — Bližajo se božični prazniki in najbed- | nejši slepi prosimo vsakogar, da naše bed-j no stanje upošteva in skuša s kakršnikoli | darom olajšati bedo. — Vsak najmanjši dar (v blagu ali denarju) nam je dobrodošel. — Milodare sprejema Podporno društvo slepih , v Ljubljani Wolfova ulica 12. Ljubljana. Zimska oblačila usnjate suknjiče, raglane itd vseh Vfeliiiosti za moške, fante in dečke nudi Vam najceneje samo konfekcija „Fi»AKDE“ Ljut lrna, Gradišče nasproti Drams ega gledališča, — Glad v Dalmaciji. V Radošiču v Dal-mac.ji je neka oseba od lakote umrla. — Volkovi v severni Dalmac ji. V okolici sela Vinovo v severni Dalmaciji so se pojavili volkovi, ki so raztrgali tekom dveh dni okolt 140 ovac. Volkovi udirajo celo v vasr ter napadajo kmetske hiše. — Bivša dvorna dama — morilka. Stara zasebnica, gospa Portois v Parizu je umorila te dni v prepiru svojo služkinjo, Pri preiskavi se je izkazalo, da je bila gospa Portois dolga leta avstrijska dvorna dama. Dvorna dama-monlka je bila baje zapletena tudi v maverlinško dramo. — Katastrofalen požar v ameriški sirotišnici. Iz Quebec-a poročajo: V sirotišnici St. Charles je izbruhnil požar, ki je uničil štirinadstropno zgradbo do temelja. V poslopju se je nahajalo ob izbruhu požara 371 otrok in 40 usmiljenk. Ogenj je izbruhnil v spodnjih prostorih. V poslopju je izbruhnila divja panika, vsled česar so bila reševalna dela zelo otežkočena. Doslej pogrešajo okoli 100 otrok. — »Srečna sem, vprizorila sem škandal.« Na toulonskega župana je bil izvršen te dni atentat. Kot prva je vstop.la v času, ko sprejema župan stranke, v njegovo sobo vdova v vojni padlega oficirja. Ne da bi črhnila besedice, je potegnila bodalo ter zabodla župana parkrat v roko in obraz, nakar se je pustila mirno aretirati. Vzroka za atentat oblast ni mogla ugotoviti. Zdi se, da je storilka histerična. Med potjo v zapor je zamrmrala: »Srečna sem, -vprizorila sem škandal.« — Za Božič in Novo leto ima Oblačilnica za Slovenijo, Ljibljana, Miklošičeva cesta 7, v svoji veliki zalogi različnega manufak-turnega blaga najprimernejša darila. Državni nameščenci dobijo blago na obroke po najnižjih cenah in brez vsakih stroškov le proti predložitvi legitimacije. — Motenje želodca in črevesa, napadi telesnih bolečin, razdražljivost, nervoznost, omotičnost, sanje z bojaznijo, splošno po-čutenje slabosti zmanjšano veselje do dela se omili s kupico prirodne grenčice »Franz-Josef« na dan. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo, kako izborno služi voda »Franz-Josef« kot voljno odpirajoče sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Poziv upnikom! Stavbna registrovana zadruga »Hera« z o. z. v likvidaciji, poživlja vse upnike, naj prijavijo vse svoje terjatve do inkluzive 30. decembra t. 1. do 18. ure. Po preteku roka predložene račune se ne bo upoštevalo. — Umrl je v Ljubljani ravnatelj Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic Ivan Mikuž. Pokojnik je bil vsled svojega mirnega znr.čaja splošno priljubljen. Pasi se ni udeleževal političnega življenja, je bil vedno naprednjak. Logreb bc jutri ob 15. uri s Kongresnega trga 4. Bedi ohranjen pokojniku blag spomin! 1— Mestni vojaški urad se prične seliti iz Mestnega doma v svoje nove prostore na Ambroževem trgu št. 7 v pondeljek, dne 19. decembra 1927 in se vsled tega prve dni prihodnjega tedna ne bo uradovalo za stranke, izvzemši v slučajih neodložljivih zadev. 1— »Udruženje gledaliških igralcev« ima v nedeljo 18. .t m. svojo običajno predstavo. Za to priliko je odbor izposloval pri upia- vi Narodnega gledališča, da se igra opereta »Bajadera« kot popoldanska ljudska piedstava. Nastopajo naši priljubljeni operetni igralci: pa. PoLčeva, Baltkova in gg. Drenovec, Peček, Sancin ter g. Povhe, ki je opereto tudi naštudiral. Ker je pričakovati, da bo predstava razprodana se priporoča rezerviranje sedežev pri dnevni blagajni. 1— Operne abonente opozarjamo, da se vrši danes v soboto zvečer operna predstava »Miloševa ženitev« za abonente reda D in ne kakor je bilo pomotoma javljeno v nekaterih listih C. Abonenti reda C imajo svojo operno predstavo v pondeljek. 1— Klub esperantistov v Ljubljani priredi v nedeljo, 18. t. m. ob 20. uri v zeleni dvorani hotela »Uniona« v proslavo rojstnega dne dr. Zamenhof-a družabni večer združen s proslavo 40-letnice obstoja esperant-skega jezika. Vabimo vse prijatelje na ta lep intimen večer. Vstop prost. 1— Društvo »Soča« priredi danes 17. t. m. ob 20. uri 30 minut zvečer predavanje v kleti Ljubljanskega dvora. Predava g. dr. Robič, prof. na tukajšnjem učitelj šču o Prekmurju. Vabi se društvenike in prijatelje znanosti in lepega petja, ker nastopi po predavanju znani izborni Premelčev kvartet. Vstop prost. 1— Skioptično predavanje o razvoju letalstva bo priredil Prosvetni odsek Delavske zbornice v pondeljek 19. t. m. ob 8. uri zvečer v novi dvorani OUZD na M.klošičevi cesti. Predava tajnik »Ae.o-kluba« g. dr. Rape. 1— Božična razstava umetnin v Jakoprce-vem paviljonu. V znanem Jokopičevem paviljonu v Tivolskem parku je Velesejmska uprava uredila zanmivo prodajo umetnin in umetnoobrtnih izdelkov, da nudi s lem našim umetnikom možnost iavne prodaje ni:-hovih del in obenem naiširšemu občinstvu kritično izbiro estetskih božičnih daril. Razstava ki je odprta dnevno od 10. do 16. ure obsega lepo število novejših del naš:h umefn kov, ki so določena prodaji in sicer po jako ugodnih cenah. O tem se vsak po-setnik prepriča, ko vidi vsa prodaji določena dela s cenami ter se pri tem tudi uve-ri, da so domače umetnine sorazmerno ce-! neiše kot razni iuii barvasti odtisi, ki jih vadimo po raznih izložbenih oknih ali pa po stenah stanovanj naših pridobitnikov. Raz-j stava sama nima drugega namena, kako" nuditi občinstvu za praznike priliko, da se seznani z delom naših umetnikov in, da si petične'ši obiskovalci omislijo eno ali d^uoo razstavljeno umetnino ali umetno obrtni izdelek iz keramike ali umetnega vezenin Temu namenu se je razstava prilagodila in podredila: "lede na precejšnjo heterogenost razstavljajočih umetnikov ne očituje mkak n posebnih programatičnih umetnostnih teženj. Trpežni plase 4 (V—, 3ii(r—, 2©£»' — Modcini vtlour o00'—, 6-0’--, 650’— Otoman in p.ia 1420'—, lzlO-—, 980'— Krila, bluze, kostume, obleke in razni jum-perji. Nudi »e samo prvovrstno blago, za kar jamči sloves tvrdke. Veletrgovina R. Stermti Celje Velika inventurna prodaja. ! mladil, ker ga prav pogosto ni zvečer do-i mov k večerji, ampak se podjetno in z mla-| deniško čilostjo in svežostjo potika od gostilne do gostilne in od kavarne do kavarne, dokler ga dobri duhovi ne pripeljejo domov v okrilje godrnjajoč.h zakonskih družic, ki naslednjega dne s sveto jezo v sicu povprašujejo, kje ga je »naš dec« zopet Ioni.I. Te dni pa so poslali ženski lornjonski krožki izredno veseli. »Ali si že brala?« — »Kaj pa?« — »tu poglej, sedaj bo pa druga pela! Sedaj pa ne bo kolovratil okoli cele noči, ampak bo že nekaj prej domal Ah, kako so to piav nared.1.1« — »Kaj? Prav naredili,« se oglasi stiupen glas izpod drugega lornjona, »še premalo so jih! Ali je to kaj za »deca«, tistih 10 d.naijev? Sto naj bi jih naložili, ali pa 1000, potem bo že doma. Pa ne za polnoči, ampak že od osmih zvečer napreil« do ba »dec« enkrat doma.« Tako se širi med ženami z lornjoni in brez lornjonov slava in čast onih velmož, ki hočejo s svojo odločnostjo poma'jati ženam ukrotiti nebrzdane »dece«. Na vprašanje, kdo je velmože same ukrotil, pa ne vemo odgovora . . . idi Pletenine m to ■nam^o so najbolj!« I TelOTnfld boi dame In gospode. — Zemperjl, puloverji, kostumi. Maribor. I m— Predavanje o Akademij znanosti in umetnosti in o Narodni galeriji priredi Narodna galerija dne 21. decembra ob 18. uri v mariborskem Narodnem gledališču. Kot govornika nastopita gospoda dr. Dragotin Lončar, predsednik Slovenske Matice ter msgr, Viktor Steska, predsednik Umetnostno-zgodovinskega društva. Pri predavanju, ki bo prirejeno s skioptičnimi sl kami, se bodo pobirali prostovoljni prispevki. VESELJE MED ŽENAMI. I Kakor menda povsod po svetu, dela t di našim z lornjoni oboroženim gospem pri oonoldanski kavi poleg mode in raznih sklenjenih ali pa srečno razdrtih zarok in porok največ preglavice »dec«. »Dec«, to je nekdanji .».stari«, ki pa se je po voiru i kljub svojim 50 do 60 letom očividno po- Sokolstvo. ŠESTDESETLETNICA AVSTRIJSKEGA SOKOLSTVA. Občni zbor novoustanovljenega prvega sokolskega društva v Avstriji je bil na Dunaju dne 3. marca leta 1867., forej je letos že dovršenih polnih šestdeset let Silno plodovitega dela. V proslavo te znamenite šestdesetletnice prireja dunajski Sokol — seveda češki — razstavo, ki bo trajala od 25. decembra do 3. januaija in bo verna Sl.ka o delovanju skozi lepo dobo šestdesetih let v tem velikem svetovnem mestu. Samo štiri češka društva so še staiejša nego Sokol, namreč: Pokrok tNapiedek), Slovanska Beseda, Lumir in Jednota sv. Metoda. 1-oleg teh pa je na Dunaju še velika vrsta diuštev, gospodarsk.h in kulturnih in socijalnih itd. Povsod je t; di Sokol bil med sodelavci ob ustanovitvi in v mnogih društvih je krepko sodeloval do današnjih dni. Sokol je b.l tisti, ki je najživah-n.ejše sodeloval ob ustanovitvi najstarejšega denarnega zavoda »Videnška založna«, ki je danes velik zavod z nekateiimi podružnicam;, ima svoj dom v prvem okiaju in dal inicijato še za druge denarne zavode na Dunaju. — Sokol je sodeloval ob ustanovitvi »Ceskeho domu« v I. okraju in »Na-lodnich domfi« v XV. in XXI. okiaju, kjer je osiedotočeno piav živo delovanje tudi današnje češke manjšine na Dunaju. V Češkem domu v L okiaju je znani češki hotel »Pošta« z veliko gledališko dvorano, ki je nam vedno na razpolago; tu je cela vrsta diuštev, sploh je lu nekak slovanski centrum. Pa tudi kar ima danes češka so-cijalna demokracija in narodni socijalisti — in tega ni malo — je veliko sokolskega dela. — Sokol je bil med ustanovitelji šolskega društva »Komenski«, ki ima za seboj slavno zgodovino za kulturno delo dunajske češke manjšine, in Sokol je bil zbudi-telj važnega društva »Češke srdce«, in je velikega pomena za češko manjšino. Sploh vse, kar , je na Dunaju napredno češkega ali tudi slovanskega, je našlo v Sokolu vrlega podpornika. In vse kar se je porajalo v domovini, je imelo v organizacijah dunajskega Sokolstva prijatelja in podpiratelja. Za Narodni divadlo v Pragi so obakrat bogato prispevali dunajski Sokoli, enako za Žižkovo gomilo v Pribislavi ter za vsako naiodno slavje v domovini, ki so se jih udeleževali v častnem številu. Tako n. pr. vseh sokolskih zletov v Pragi, kamor so prirejali kar po več sokolskih vlakov itd. Celo po ljubljanskem potresu je bil dunajski Sokol tisti, ki je med Cehi organiziral posebno zbirko. Vsak dunajski okraj je imel pred vojno svoje sokolsko društvo; ki so imela svojo Zvezo Nižjeavstrijsko, a vseh vkup je bila mogočna vojska. — Pozneje so socijalisti ustanovili svoje Tčlocvičnč jednote, ki i‘h le veliko po vseh okrajih in imajo tudi *ny poruijoče število članov, ki so kakor Orli ločijo po kroju le z rdečim temenom na Cepiči. Znamenito delo je ta Sokoj opravljal v manjšinskem delovanju, sai ie to vel,ko nalogo sploh sokolstvo izvrševalo tudi na Češkem. In kjeikoli so češke manisme kaj pripravljale, povsod je pomagal tudi Videnški Sokol. Tako so se imponujočemu številu udeležili sokolskih zletov v Budjejovicijf, češkem Brodu, Plzn)u, Opavi, Olomucu, Znojmu, Bratislavi itd. Tako lepo zgodovino ima za seboj dunajski'Sokol, ki mu želimo tudi Slovenci ob tej proslavi šetdeseiletnega delovanja, da bi krepko vstrajal tudi v novih razmerah v tako vsestransko koristnem delu za če-.ško manjšino in sploh za vso slovansko kolonijo na Dunaju. BELEŽKE. PROSTO PO ESDEESARSKBM POPOLDNEV-NIKU. »Prikimala je starka zima« — in se ustavila v :*,Slov. Narodu«. Zakaj ravno tam? BLAŽENA ZAGREBŠKA NEMŠČINA. Zagretbška bančna družba Rcin in Co. pošilja po Sloveniji svoje prospekte za razredno loterijo in sicer — v nemškem jeziku. Ne vemo, ali misli cenjena tvrdka Rein, da je v Sloveniji nemščina tako občevalni jezik ko v Zagrebu, ali pa želi, da dobi naročila le cd Nemcev. Naj misli že kakorkoli, mi vemo to, da bodo Slovenci nemške prospekte — vrgli v koš. PAVOVO PERJE. »Slovenec« je napisal o poslancu dr. Kramerju, češ da se je napram davčnim uradnikom prilastil zaslugo, da je pripravil finančnega ministra do imenovanja davčnih uradnikov. Se vidi, da je dr. Kramer še mlad poslanec, ki misli, da mu je s takimi sredstvi treba delati reklamo. Pa tudi naiven. Že >Sloveaec« mu bere levite in ugotavlja, da je s posredovanjem Jugosl. kluba prišlo do imenovanja. Z druge strani smo informirani, da je Mesini odbor radikalne stranke v Ljubljani na intervencijo prizadetih krogov že meseca septembra-' posredoval v tej stvari pri finiančnem ministru in dobil od njega pritrdilen odgovor. In sedaj smatra naivni Kramer druge ljudi za tako naivne in misli, da mu bodo verjeli ,da je njemu kot opozicijonalnemu poslancu, in to še celo poslancu iz proslule SDS, posrečilo, da uspe z intervencijo pri ministru — radikalu. Mislimo, da tako naivni niso davčni uradniki, pa naj bodo še tako pravoverni esdeesarji. KRATKE VESTI. Igralnih kart je izvozila čehoslovaška za '23,746.01:0 Kč. Nemškorfrancoski sporazum glede razdelitve tržišč za kemično industrijo je bil v četrtek sklenjen v Parizu. V nedeljo bo 10 let, kar je bila s posebnim dekretom predsednika francoske republike ustanovljena samostojna češkoslvoaška armada. Wilhelm II. zakonito zaščiten v Nemčiji. Dramatik Piskator je bil obsojen na težko globo, ker ie pustil v svoji drami »Razputin« nastopiti Wilhelma. Šport. Lindbergohov polet v Mehiko. Predsednik mehiške republike Calles je pred par dnevi povabil slavnega letalca Charlesa ■Lindbergha, da poleti v Mehiko. Lindbergh se je temu povabilu odzvai m startal v torek ob 12.28 ameriškega časa iz Washina-iona. Rabil je letalo »Špirit of St. Louis«, s katerim je svoječasno preletel Ailantik. Drugi dan ob 14.39 ameriškega časa je pristal na letališču Valfuen v Mexico City. Kij b neugodnim vremenskim prilikam je preletela 3400 km dolgp progo iz Rio de ]a-vsake nezgode. Na cilju ga je pučakovaia velikanska množica Ijudij, med njimi predsednik Calles, ki ga je viharno pozdravljata. Amerikanske izbirne tekme za olimpijado se više dne 6. in 7. junija na dirkališču Hanvard-univerze v Dostonu. Poprej se više izbirne tekme na devetih drugih prostorih in zmagovalci iz teh tekem se srečajo v svrho končne odločitve v Bostonu. Ame-rikanski dirkači nameravajo prili v Amsterdam teden dni pred otvoritvijo olimpijade. Francoski tenis-igrači ne pridejo v Amsterdam. Holandska se trudi na vse načine, da izvede pri olimpijskih igrah tudi ieniške tekme. Zadnji teden je dospela odpoved francoskega saveza in s tem so izločeni najboljši igrači kontinenta iz olimpijade. Ker se bo prihodnje leto prvič po desetih ;letih izvršila odločitev v tekmi za Davisov pokal v Parizu, se bojijo Francozi, da ne bi te igre trpele vsled vdeležbe pri olimpijskih igrah. Holandska bo sedaj poskušala, olimp.jske Ieniške igre vprizoriti tudi brez Francozov. 320 km dolga aulo-cesia. Da dvigne gospodarski razvoj Španije, namerava vlada v najkrajšem času razširiti in zboljšati že obstoječo železniško in cestno mrežo. Najzanimivejši projekt je zgradba avto-ceste iz Madrida do Valencije ob morski obali Obstoječa železniška zveza je namreč silno nepraktična in rabi vlak za to razdaljo 12 ur. Nova betonska cesta v širini 10 m bo tvorila ravno, 320 km dolgo progo, ki jo bodo avtomobili z lahkoto prevozili v 4 urah. Da bo proga čim krajša, bodo zgradili več ko 10 mostov čez reke n doline. Zgradbo te ceste, ki bo veliala 168 milijonov pezet, so poverili veliki amerikanski fiimi. Svetovni rekord v trajnostni dirki z avtomobilom. Angleška avtomobilska dirkača, gospod in gospa Bruce, sia postavila nov i svetovni rekord v trajnostni vožnji na 15.000 kilometrov; prevezi!« si« namreč to pi JO v 125 urah, 5 minut in 7.07 sekund, kar od-govaiia poprečni h:trčs’i 12,'.' km rn uro. Prejšnji rekord Hasana 1 e!di;n. k je : naša! 144 ur in 49 minut, je s tem potolčen za skoraj 20 ur. Iliiitc?'. Por-čil se Je gosp. dr. medic, ^taiilo Trivčnr, zdravnik v Ljubljani, z gospodično Miro Birolla, hčerko industrijalca iz Zagorja ci> Savi. PRVO ! M i • DhČVE« (Vesna -M!. Z ljubkim zgoiu, SiOjcčim tipom »Dečve« hočemo Pii našemu žensivu vzbuditi spomin in željo po ir.ii. Pred šestimi leii je la tip »Dečve« prinesla »Vesna«. Sedaj pa se na novo preštudirana in modernizirana a vseskozi narodna pripravlja, da nam jo pomiad prinese rnično in lepo kol p mio' i; sia cvei. Služila bode meščanki m dežeiank; za dom in izlet. Z veseljem pričakujemo čas, ko bo naše ženstvo odprtih rok in vedrih Le sprejelo »Dečvo«. BORZE, 16. decembra. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.50 — 13.59 (13.575), Curih 1U94.5 — 1097.5 (109«), Dunaj 7.995 do 8.0J5 (8.01), London 270.8 — 277.« (277.2), Ne\vyork fc«.«2 — 50.82 (56.72), Praga 108 do lOd.a (168.375, 108.4), Trst 30ci do 308.25 (—). Zagreb. Dunaj 7.995 — 8.025, Berlin 13.555 do 13.5b5, Milan 307.41 — 3l.9.41, London 276.8 — 277.0, Newycrk 50.C12 — i>6.812, Pariz 222.875 — 1224.673, Praga 167.9/0 do 108.775, Čurin H94.o — 1097.O. Uurih. Beograd 9.12, Berlin 123.725, Ne\v-yci'K 517.8o, London 25.2825, Pariz 20.3875, Milah 28.1u, iraga lo.o4o, Bukarešta 3.20, Dunaj 73.075. Efekti. Ljubljana. Celjska 104 — O, Ljubljanska kreditna 133 — 0, Kreditni zavod IGj — 0, V c vxe lo3 — 0, Kranjs_ca industrijska 350—0 Kutij 205 — -0\>, Siavbna 56 — 0, Šesir l‘o) — 0. BOŽIČNA DARILA. Bl.ža se božič, neua je torej razmišljati o božičnih darjlih. Kaj naj podarimo dami? l-ii iem se moramo uizaii predvsem na-čela, da naj sioji darilo, za stopnjo višje kot oocajni iivlienski siandait dame. Diugo piaviako vazno naeeio je vpošievanie di-s.aiice, J\avuo ji znanec se moia omejiti na cvetice, iiombono, slovensko knjigo, sla-ščiCe, dvigni že ožjemu prijatelju, prijateljic , odniku ni ireba omejili na te in sirene stvari. k,i- s: L cvetic, je omeniti,.da so kot da; ■ . iicitem cusu z lazviinn smislom za reaniost, bolj moderne cvetiiee v loncih, koi pa šopki iid. Preuvsem prihajajo v po-šiev kakteje,, ker spada takoiekoč že k bonionu, cia ima ciama zbii ko kaktej. Kar se tiče loncev, jih ].; usivanla keiamika, porcelanska, sie.uiia indusin;a itd. v vseh mogoe.ii vai .;anlaii, iako da je odvisno samo ou mošnjička, Kaj si hoče kdo izbrati. Tudi siaoKa m ; .Kanina dama so zelo piiijuijijena: škai.ja bonbonov, kandirano ali pa sveže sa-.. , morski rak, bo dosegel sigurno svoj cilj. iko.e) neizčrpno polje so toaletni predme,!. Cie 'C pa.iUiiiov bi bilo omenili, da je ireba poklonili dami vedno le parfum, ki ga upu: cb.ia ob; ujiio sama, siccr bi nam lahko ceio zanfcu-.i. Kartum je iakorekoč i »izvesna . •. .ku modeme dame, moderna [ dama hi da je arium v s\ojem speci-• fičmm \on;ein karakierizua. Res elegantna dama vpomblja č.sio osebno zmes, kalere ! seslaviiic si • .raj ne morem ugotoviti. Lepa dania, ki učinkujejo neosebno ter so vs.eo it.fja piipravna za bolj odddaljenc znance so proizvodi knsialnostekleiie in porcelanske industrije. Med praktične luksuzne sivari spadajo proizvodi usnjarske bianše, predvsem sedaj moderne ročne torbice iz vseh vrst usnja, pa iuoi kovčeki, blazine za avtomo-j bile, rokavice ild. iid. i Tuui ure so piav čedna božična darila. S Najbolj pa razveseilmo damo, če ji ku- i pimo kako oblačilo, bodisi čevlje, nogavice, ( obleko, klobuk, kožuh/Seveda piihajajo za taka darila v poštev samo prav dobri pri-j jatelji, oziroma bližnji sorodniki. Kaj naj kupim služkinji? \ Hm, služkinje so dandanes bolj razvajene j kot so bile za časa naših starih mater. Ra-i de bi bile elegantne, oblačijo se kot prave j gospodične, ne več skromno, kmetsko kot pre deceniji. Zato bomo služkinjo zelo razveselili, če ji podarimo za božič svileno bluzo, blago za novo obleko, kakršenkoli okrasek, primerno spodnje perilo, dežnik ali kaj sličnega. Kaj naj padarim gospodu? Sicer si beli marsikatera dama glavo, kaj : naj podari svojemu soprogu za božič, ven- dar pa je vse polno stvari, ki so prikladne za božično darilo gospodu. Če mu ne moreš kupiti avtomobila, še ni da bi mu mogla kupiti zgolj kravato, dasi nimamo nič proti lepi kravati. Premožna soproga kupi svojemu možu lahko par pyjam, lepo suknjo za doma, svilene robce, elegantno perilo. Širok teren za udejstvovanje na tem po- * lju, kar se tiče oddaljenejših znancev je mizica za pušilca: Od pepelnika, do mizice same, od škatljice cigaret do Škarij za odščipanje importnih smotk itd., vse to so prikladna božična darila za gospode. Tudi servisa za liker ne smemo pozabitL Se bolj bo pa pivec vesel, če dobi za božič vrhu tega steklenico finega likerja. Dalje naj omenimo rekvizite, ki spadajo k pisalni mizi, koi so lepa pisalna garnitura, nalivno pero itd. Od pisalne mize naj preidemo k igralni mizi. Omenimo klubne mobilije, vsakovistne blazine. Seveda je imeti za tako darilo dobro napolnjeno listnico, če pa te ni, kupimo gospodu lahko za božič druge uiezil.je, ki spadajo 1< igralni mizici, kot karte, bloke, svinčnike itd. Oglejmo si gospodovo sobo. Če je gospod muzikaličen, mu bomo kupili saksofon, gramofon, gramofonske plošče, radio-aparat. Kakemu diugemu gospodu napravimo veliko veselje s kako sliko, s foto-grafičnim aparatom itd. Priljubljena so dalje darila, ki spadajo k toaletni mizici gospoda, kot prijetna voda za lase, lepo dišečo milo, ali pa dober parfum, ki ga moderni gospod že davno uporablja. Dalje naj omenimo uro in kravatno iglo ter raznovrstne potrebščine za potovanje, kot so: usnjen kovček, kitače itd. Primerna darila so tudi zimske rokavice, dežnik in slične utenzilije. Če je mož športnik, mu kupimo lahko kako stvar, ki jo potrebuje za šport in teh je nebroj: če zahaja v gledališče, abonemenl, operno kukalo. Če si kuha samec mogoče sam zajtik, mu kupimo lahko aparat za kuhanje, tudi košarice s kavjarom in paštetami bo samec navadno vesel. Kaj naj kupimo otrokom? Otroka zadovoljimo najtežje. Kdor misli, da bo otrok vselej vesel, če dobi za božič kako dragoceno darilo, se moti. Otrok ljubi preproste stvari. Vsakovrstne umetne živali so imeli otroci že od nekdaj radi. Posebno radi se igrajo z živalmi iz sukna, ki dajejo od sebe, če jih stiskaš, glasove. Pravtako radi imajo živali iz gumija in celuloida, ki plavajo na vodi. Večji otroci imajo radi živali na kolesih ali- pa konja, na katerem se gugljejo, moderni otroci hočejo imeti pa moderne vehiklje. Pa tudi manjši avtomobili, v katerih se vozi kvečjemu lahko pupa, so priljubljeni, skoraj pravtako železnice. Vojaki iz svinca pa, ki so bili za časa svetovne vojne zelo moderni, so dandanes k sreči iz izložb že skoraj popolnoma izginili, pravtako kot sablje in pištole. Deklicam so še dandanes najljubša igrača pupe, seveda so moderno opravljene in imajo lase ostrižene g la garpon. Tudi sobice za pupe imajo deklice rade. Da napravimo starejšim otrokom veselje, moramo upoštevati njihove talente in njihove interese. Otrok, ki se zanima za tehniko bo na pr. vesel, če dobi za božič škat-ljo likov iz katerih sestavlja hiše itd., starejši, 10 do 14 letni otrok pa žagice, da si ni več moderna. Otrokom so priljubljene dalje vse vrste družabnih iger; starejši se zanimajo dandanes za šport, kupimo jim torej lahko rekvizite za šport, s katerim se pečajo. Če starišem otroka nismo posebno naklonjeni, mu bomo kupili otroško trompeto ali kak drug hrupen instrument. Marijonetno gledališče in laterna magica sta še vedno priljubljena, pravtako otroški gramofon in slovenska knjiga s podobami. Ogiieni (Karbon) papir indigo papir, barvni trakov’, barva za štampiljke dobite vedno najceneje pri LUD. BARAGA, Lfubljana Šelenburgova ulica 6/1. Hja Brenburg: 105 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel S. L.) — Kaj ipa če je to naenkrat justična zmota? Zgodilo se je nekaj nerazumljivega. Na eiio skledico tehtnice pravice so padle nič dokazujoče besede slepe deklice in eo pretegnile drugo skledico, obloženo z vso težo površnika, fotografije in sinje obložite sodnih spisov. Gospod Cr&nier je sam vzel v poštev to nemo, ipa izrazito napetost in je pomislil: je prav mogoče, da ga bodo oprostili. Gabrijela je še vedno stala in se je zdelo, da je porušila predsodke in prepričanje pri vsej dvorani. Uveljavil se je maj, ki je zahteval oproščenja in ljubezni. Za izid procesa je bila to zelo važna minuta. Gabrijelo iso odvedli. Z njo vred je izginila splošna napetost. Gospod Gourmot ni izgubil upanja na milo sodbo. Če je že slepica napravila tako močan vtis, kaj bo pa šele potem? Glavno namreč še čaka. In gospod Gourmot je samozavestno pogledal državnega pravdntka, nato je pa sodišču predložil, naj zasliši novo pričo, ofotoženčevo ženo, ki je ravnokar prišla iz Moskve. Državni pravdnik se je sicer na*riil, ni pa ugovarjal. Nepričakovana advokatova poteza ga je presenetila. Še bolj pa je .presenetila Andreja Jeanne! To je Jeanne! Prišla je, aretirali jo bodo, obdolžili! Vsak hip jo bo videt, vsak hip bodo stopile predenj njene črne oči! Vsled razburjenja si je z roko pokril oči. Predramil ga je strašen kašelj. Pred mizo predsednika je stala Aglaja. Andrej se je stresel. To je bil nehoten znak obupa. Tudi vsa dvorana se je stresla. Stresla se je pa — od smeha. Lornjoni so zapustili Andreja in spremenili smer. Še sam gospod predsednik se je komaj zdržal, da se ne 'bi nasmehnil. Zagovornik se je pa bahavo smehljal ko ravnatelj cirkusa, ki je spustil na areno posebno smešnega klovna. Zdelo se mu je, da je Aglajo ustvaril sam. Da, Aglaja je bila res smešna, smešna do krčev, do solz. Umazana, zanemarjena, vsa obšita ženščina, še vedno v istem nepopisnem klobuku, je napravila vtis predpustne šeme. Bila je v zadregi, preplašena od halij, krojev in svečanosti položaja. Na vse strani se je priklanjala: predsedniku, zagovorniku, porotnikom. Priklonila se je tudi slugi z višnjevimi našivki. Priklanjala se je nizko, do pasu in grozd na njenem klobuku je bedasto kimal. Se njen kašelj je bil za občinstvo smešen. Ne da bi čakala na predsednikovo vpra- šanje, se je naenkrat obrnila po rusko k vsem: — Za božjo voljo, oprostite mi gal... Predsednik je zaman zvonil, smeh ni hotel utihniti. Prišel je tolmač in Aglajo so začeli izpraševati. Od začetka je odgovarjala mirno in pametno. Gospod Gourmot je ,bil z njeno izpovedbo glede poznanstva z Andrejem, glede mazurke in svatbe in glede prvih let družinskega življenja pojjolnoma .zadovoljen. Pojavljalo se je razpoloženje v korist Andreju, čeprav ni mogla ipovest o mazurki na noben način pojasniti okolnosti, kako je prišel Andrejev zapisek v listnico morilca. Kljuib temu so pa trgovci na ,porotnih klopeh začeli nekako čutiti z Andrejem. Mednarodni bandit se je počasi spreminjal v živega človeka, ki ima ženo in 'ki je imel hčerko. To ni majhno gorje, če umira edini otrok. In žena tako ganljivo pripoveduje o obtožencu 1 Gotovo ne verjame, da je on morilec. Beseda »justična zmota« je bila v dvorani že drugič izrečena. To pot jo je izrekel celo porotnik in sicer učitelj lepopisja. To razpoloženje je trajalo še precej dolgo, najmanj pol ure. Aglaja je pripovedovala počasi in jo je ves čas dušil kašelj. Vsak njen stavek je vestno prevajal, besedo za besedo, tolmač. Ko je Aglaja prišla do znamenite »prešestnice«, se je pa vse spremenilo. Glas ji je postal osoren, trd; skoraj ni več govorila, marveč zlobno 'lajala: — Samo če bi ju dobila v onem dancingu »May-Boy, vse lase bi ji izruvala!... Tolmač je tudi to prevedel. Po dvorani je zagrmel smeh. »Smešnost ubije vse« — to je modrost toga naroda. In smešnost je ubila sočutje. Nihče ga ni več čutil, niti napram jetični ženski, še manj pa napram obtožencu. Vsi so se krčevito neuzdržno smejali, ki »o si jasno predstavljali, kako bi se to strašilo v klobuku z grozdom in petelinjim peresom pojavilo v elegantnem dancingu »MaynBoy«, kjer izbrani finansisti plešejo one-°p|c- OBBHHas^aaaBnmaBn puloverjev vsa- kovrstnih bluz, perila, kravat, vezenin in nogavic, rokavic ter zimskega perila priporoča po izredno nizkih cenah IGNACI] ŽARGI, LJUBLJANA Sv. Petra cesta. fSSilftBUHiSaiBBI Za božično darilo ■ B kamin uro Din 600*— £ Ivan Paki?, Ljubljana | Stari trg št. 20. ;j Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo slikarskih steklarskih in pleskarskih del, polaganje parketov, ksilolita in linoleja za stanovanjsko h šo na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni po> atki in proračuni se dobe od pone-delika 19. t. m, dalje med uradnimi urami pri podpisanem uradu v Gledališki ulici. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložili do 24. t. m. ob 12. uri dopoldne pri podpisanem uradu. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. 1 1 S k A R h A MERKUR LJUBLJANA SIMON GREGORČIČEVA UL st priporočit I za naročilo o iisknmko