fiisiiiria plačana ŠTEV 259 gotovini. LJUBLJANI, torek. 15. novembra Posamezna številka Lin , Y PT<^ T' Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20"—, inozemstvo Din 30’—. Neodvi&n političen !i: UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvilAVNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi so na vračajo. — Oglasi pc tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži sa&mka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu Štev. 1&4S33. ■>iW> .WS* s« Ko se pripravljaj© u\M dogodki. Vedno jasneje postaja, da uiti svetovna vojna še ni končnoveljavno določila evropske karte, temveč da smo ravno sedaj v pripravi velikih dogodkov, ki bodo popravili to, kar so mirovne pogodbe zagrešile ali pa še povečale storjene napake, da bo korektura napak pripadla šele poznejšim rodovom. Ko se pripravljajo veliki dogodki, pa je treba, da tudi slovenski narod pogleda malo okoli sebe in da se pravočasno pravilno orientira, da ne bo ob izbruhu velikih dogodkov tako nepripravljen, kakor je bil ob in po svetovni vojni. Kajti stara stvar je, da je nepripravljen narod S0mo nakovalo in če so mirovne pogodbe raztrgale slovenski narod na tri dele, potoni ravno v prvi vrsti vsled tega, kei v odločilnem trenutku ni bil sposoben za Dobeno aktivno gesto. Vse kaže, da boleha tudi danes na isti nesposobnosti. To pa vsled tega, er slovenski narod še do danes ni znal sebe osamosvojiti od partizanstva in si pieko, °dnosno v sporazumu s strankami ust variti svojo osrednjo organizacijo, ki bi združevala vse sile naroda in ga usposabljala tudi za aktiven nastop. Da do te organzacije nismo prišli, je kriv naš iz predvojne dobe rešeni boj med liberalci in klerikalci. Saj je naravno, da vsi ljudje ne morejo biti enega mišljenja in zato bodo tudi nekateri hodili v cerkev drugi pa ne. Toda ta različnost mišljenj ne sme iti tako daleč, da bi si ljudje nasprotovali tudi tam, kjer imajo absolutno iste interese. te so v kaki rodbini razprtije med brati in sestrami, vendar vsled tega še ni treba, da bi delali razprli brati proti radbini sami, kar je vendar napredek rodbine v njihovem interesu. Ne pravimo zato, da ne sme biti sploh boja med klerikalci in liberalci, toda ta boj se mora vršiti v pravih mejah, da od njega ne trpi klerikalna in liberalna skupna stvar. Že celo pa velja to v današnjih časih, ‘i0 je težišče vsega iavnega dela v gospodarskih vprašanjih. Da dosežemo izenačenje davkov, da je zgradi zveza Slovenije z morjem, da se popravijo nase ceste in regulirajo reke in^ hudourniki, da se razvije Slovenija v deželo, v katen cvete tujski promet, da rešimo vsa taka vprašanja, to je v interesu nas vseh in to je danes prvovrsten političen program. In zato je treba, da se v Sloveniji ustvari polagoma tako ozračje, da bo skupno de- lo sploh mogoče. Danes ovirajo to skupno delo razni paraziti partizanstva, ki vedo, da ob konsolidiranih političnih razmerah ne m°gli tako dobro živeti, kakor danes, ko izkoriščajo strankarska nasprotja. Interes teh partizanov pa je čisto nasproten interesom slovenskega naroda in zato je tudi čas, da Slovenci zavoljo nekaterih izkoriščevalcev ne vodijo še nadalje brezplodnega boja med liberalci in klerikalci. Iti če pridejo vsi veliki dogodki, ki so že danes v zraku, ali bomo tudi tedaj mislili, da obstoji za Slovence vsa politična modrost v tem, da se do zadnjega dne gredo liberalce in klerikalce. ne ho tedaj za naš slovenski narod življenjskega pomena, da položimo na tehtnico vse sile slovenskega naroda? Ali pa moremo položiti vse sile, če bomo v naj-°strejši medsebojni razprtiji? Danes smo na tem, da se bo boj med ‘Iberalci in klerikalci še stopnjeval in zato je velika nevarnost, da v usodni uri 2 njim sploh ne bomo mogli prenehati. Kaj pa bo potem? Na to naj odgovore Krati na seji ministrskega sveta Beograd, 15. nov. Sinoči ob 6. uri je odšel predsednik vlade V el ja V ukičevič na dvor. Ob pol 7. je od tam odšel. Z njim je šel tudi kralj. Šla sta skupaj na sejo ministrskega sveta, na kateri je bil kralj dalje časa navzoč Beograd, 15. nov. Vest, da se je kralj udeležil seje ministrskega sveta, se je kandu razširila in je izzvala pravo senzacijo. Kralj je odšel na sejo v civilni obleki. V poslopje ministrskega sveta je prišel popolnoma neopažen, tako da ga niti vratar ni spoznal. — Takoj po tej senzaciji so se začeli delati komentarji. Vladni krogi trde, da je kraljeva navzočnost na seji najboljši dokaz, da se kralj zanima za delo vlade. — Opozicija pa je io drugače tolmačila. Ona pravi, da kralj nima zaupanja v delo vlade in je zato prišel, da jo kontrolira. Ne glede na vse to je kraljev prihod na vladno sejo najboljši dokaz, kako težko je v vladi stanje, ki ga je izzvala napetost med finančnim ministrom in med drugimi ministri. Finančni minister je pri sestavi proračuna postavil tako težke pogoje, da jih drugi člani vlade nikakor ne morejo sprejeti. V vladi je zato prišlo do težavnega stanja in kralj je samo zaradi tega prišel na sejo. Beograd, 15. nov. Kralj je ostal na seji ministrskega sveta do 8. zvečer, potem pa je v spremstvu svojega adjutanta in predsednika vlade Vukičeviča odšel iz predsedstva vlade. Kralj je šel peš preko Kralja Milana ulice in je vstopil pri glavnih vratih v dvor. Predsednik vlade se je vrnil na sejo, ki se je potem nadaljevala še do pol 10. Po odhodu s seje so bili ministri zelo rezervirani. Posebno o onem delu seje, ko je bil kralj navzoč, niso hoteli ničesar povedati. Tudi sicer so izjavili samo, da je finančni minister dr. Bogdan Markovič podal obširno poročilo o proračunu. O tej stvari se je vodila daljša razprava. Finančni minister je dejal, da bo jutri zopet seja ministrskega sveta, na kateri se bo odločalo o razširjenju področja oblasti. FINANČNI MINISTER ZA ČIM VEČJE ZNIŽANJE PRORAČUNA. Beograd, 15. nov. Včeraj popoldne ob 6. uri je bil finančni minister dr. Bogdan Markovič že drugič na dvoru v avdienci. Takoj za njim je prišel predsednik vlade Velja Vukičevič. Obe avdienci Bogdana Markoviča in prav tako dve avdienci Vel je Vukičeviča, ki so se izvršile dopoldne in popoldne, so se v političnih krogih na razne načine komentirale. Spravljale so se v zvezo z nameravano ostavko Bogdana Markoviča. Kakor trde v poučenih krogih, so bile v proračunu izvršene take redukcije in so bili vladi predloženi taki predlogi, ki jih vlada na noben način ne more sprejeti. Zato je v vladi velika napetost. NOVA DOLOČILA ZA OBLASTNE SKUPŠČINE. Beograd, 15. nov. Z novim predlogom uvedbe o zavarovanju kontinuitete med predsedtsvom oblastne skupščine in predsedstvom oblastnega odbora je določeno, da se mora, kadar oblastna skupščina ne zboruje, nje predsednik vsaj po enkrat na mesec sestati z oblastnim odborom, če treba pa tudi večkrat, da razpravlja o vseh važnih samoupravnih vprašanjih. Trotkij in Zinovjev prideta pred revolucijski tribunal. Moskva, 15. nov. Sovjetska vlada je prišla na sled organizaciji, o kateri je ugotovljeno, da je razširjena po vsej Rusiji. Izvršenih je bilo mnogo hišnih preiskav. Našli so se dokumenti, ki pričajo, da obstoji ilegalna stranka Trockijevih pristašev, ki šteje nekaj stotisoč elanov. Ta organizacija je tako razširjena, da bo treba proti njej nastopiti z izjemnimi ukrepi. V vodstvu nezakonito organizirane stranke stoje vsi nasprotniki današnjega režima v Rusiji. Njim na čelu so Trockij, Zinovjev in Iladek. Ta ilegalna organizacija je že izdelala ves načrt za kontrarevolucijo v vsej državi. Sovjetska vlada je po podatkih, ki jih je dobila, sestavila popis odličnejših članov te nezakonite organizacije. Popisane osebe bodo postavljene pred revolucionarno sodišče. Pariš, 15. nov. Po zadnjih vesteh iz Rusije je sovjetska vlada dvignila proti Trockemu in Zinovjevu obtožbo radi veleizdaje in zaradi poskusa, zrušiti diktaturo proletariata. Trockij in Zinovjev baje še nista aretirana, pač pa sta pod stro- —IIIMIIIIII llllllilMi HHII|iWiPBil Ul M II m M I fvasvasa oni, ki^mislijo, da je strankarski boj samemu sebi namen. Slovenska solidarnost obstoji v prvi vrsti na gospodarskem polju in tu je tudi najvažneje vzbuditi zavest slovenske solidarnosti. Zato mislim, da mora iz skupnega iniciativnega dela za slovensko gospodarstvo najlažje tudi nastati ona solidarnost, ki je potrebna, da nam tudi boj med klerikalci in liberalci ne bo opaseu. Veliki dogodki trkajo na vrata in čas je, da mislimo na te dogodke tudi mi in da se na nje pripravimo, kei drugače bomo mi plačevali račun, kakor smo ga 'plačali po svetovni vojni. gim nadzorstvom agentov GPM. Sklenjeno je pa že, da prideta pred revolucionarno sodišče. Berlin, 15. nov. Vlada ni izdala še nobenega službenega obvestila o slučaju Trockega in Zinovjeva in o odkritju velike ilegalne organizacije v vsej Rusiji, ki naj bi vrgla današnji režim. Širijo se najraznovrstnejše vesti, ki jih je težko kontrolirati. Po neki vesti je bil na Trockega izvršen atentat ter je bil Trocki ubit. Po drugih vesteh je Trockemu uspelo ubežati v Nemčijo. Nahaja se baje v Berlinu. Pariš, 15. nov. Iz Moskve javljajo, da dobiva vlada mnogoštevilne resolucije, ki zahtevajo, naj se Trocki, Zinovjev in drugi prvaki ’ opozicije izključijo iz komunistične stranke. Moskva, 15. nov. Izvest,ja' objvalja-jo dekret centralnega izvršilnega odbora, s katerim se iz centralnega odbora izključuje ljudski komisar Smirnov in hkrati razrešuje funkcij ljudskega komisarja za pošto in telegraf. Na njegovo mesto pride začasno Ljubuvovič. MUSSOLINI ZA SESTANEK Z MARINKOVIČEM. Beograd, 15. nov. Po vesteh iz Rima je bil italijanski poslanik v Beogradu Bodrero pred podpisom našega pakta s Francijo v Parizu, nato pa je odpotoval v Rim. Predvčerajšnjim se je vrnil v Beograd. Bodrero je imel več sestankov z Mussolinijem ter je z njim razpravljal o položaju, ki je nastal s podpisom fran-cosko-jugoslovauske prijateljske pogodbe. V diplomatskih krogih mislijo, da se bo Bodrero le prav malo časa mudil v Beogradu. V tem času bo delal prve priprave za sestanek med Mussolinijem in Marinkovičem, do katerega bi, kakor izgleda, v kratkem času imelo priti. Romunska obz^ana Bukarešta, 15. nov. V soboto zvečer se je v parlamentu in senatu začela razprava o načrtu novega zakona za zavarovanje države in ustavnega reda. Razprava je trajala vso noč. Med vso debato je prihajalo do hudih spopadov med vlado in opozicijo. V nedeljo zvečer se je seja nadaljevala. Na seji je predsednik nacionalne kmečke stranke Maniu preči-tal deklaracijo svoje stranke, ki pomeni pravi prevrat v političnem življenju Ru-munije. Ta deklaracija slove: »Vsi smo si sve-sti težkih ukrepov, ki se podvzemajo. Toda zakonski predlog, ki ga je predložila vlada, je v nasprotstvu z ustavo in s sklepom o ujedinjenju rumunskega naroda. Zato izjavljamo, da ta zakonski načrt ne bo imel nobene zakonske veljave in da ne bo nikogar vezal, da bi se mu moral pokoriti. Mi tega zakona ne bomo spoštovali. Vlada naj ga le uresniči, če se ji zdi potrebno, tudi z orožjem. Toda ona se bo sama na tem zlomila.« Takoj po prečitanju te deklaracije so vsi poslanci opozicije zapustili dvorano. Vladna večina je potem sama izglasovala zakon. Notranji minister Duca je imel govor, v katerem je dejal, da se ponavljajo prizori iz 1. 1920. Tudi takrat je opozicija podala podobno izjavo. Toda mi prevzemamo vso odgovornost za ta zakon in za njegovo izvršitev. Mi ne želimo diktature, hočemo pa obvarovati red proti tej gospodi, ki bi rada špekulirala s sedanjo težko situacijo. Po sprejetju zakona je bil sprejet tudi neki dodatek, ki določa, da se bo kaznovala kot zločin vsaka akcija, ki bi bila naperjena proti današnji sestavi regentskega sveta. MADJARSKA SE BO PREORIEN-TIRALA? Budimpešta, 15. nov. Listi so prinesli včeraj obširne vesti iz Pariza o novem položaju v Srednji Evropi, ki je nastal po podpisu pakta o prijateljstvu med Francijo in Jugoslavijo. Madjarski listi po-vdarjajo pomen te pogodbe. Po informacijah, ki so jih dobili v francoskem zunanjem uradu, se pričakuje, da bo imela ta pogodba velik upliv tudi na bodočo madjarsko politiko. Listi povdarjajo, da je Marinkovič zelo dobro razpoložen iiapram Madjarski. Pričakuje se, da bodo merodajni madjarski krogi uvideli, da Pariš in Beograd pomenita več kakor Rim. Ni niti izključeno, da tudi Madjar-ska pristopi k temu paktu. Kakor se do-! znava, prevladuje celo v samih vladnih j krogih mnenje, da je italijanska orientacija zgrešena. Ona ne nudi Madjarski I nobenih koristi, glede na njeno bodoč-j nost. POGAJANJA Z AVSTRIJO SO SE PRIČELA. Beograd, 15. nov. Sinoči ob 6. zvečer ; se je vršila prva seja obeh delegacij: av-S strijske in naše za pogajanja o reviziji | trgovinske pogodbe z Avstrijo. I " MARmoToOBI AVSTRIJSKI KONZULAT. Maribor, 15. nov. Na konferenci, ki se je vršila te dni v Mariboru za ureditev vprašanja obmejnih postaj, je bil v vseh j vprašanjih dosežen sporazum. Sproženo je bilo tudi vprašanje, da se ustanovi v i Mariboru avstrijski konzulat. To je av-j strijska delegacija sprejela. Mariborska j občina je delegatom na čast priredila | svečan banket. ‘ ZOPET REMIS. j Buenos Aires, 15. nov. 28. partija Aljehin-Capablanca se je po 43. potezi končala z remis. Slab izgovor. Na slavnostni večerji, ko so gospodje ra II-čevci in s: vmostojni demokrati zalili . zgodovinski dogodek« koalicije med Radičem in Pribičevičem, je govoril tudi g. i ribičevičč Ni bil sicer tako zgovoren ko g. Radič, toda vseeno je povedal prav lepe stvari. Med drugim je govoril tudi o grehih. Dejal je: .■Resnica jo, vsi mi smo grešili, toda če ne bi grešili, bi bili angelji in sedeli bi v nebesih, ne pa na zemlji. Vsi, ki so delali, so morali grešiti. Šele z izkušnjami se je meglo priti d ieg ■, do se naše narodne razmere ne bodo mogle zboljšati, dokler ne zavlada prava i demokracija...« Ta : resnica g. 1'ribičeviča pa je samo slab izgovor. Jasno je, da nihče na svetu ne more delati idealnih zakonov in da ima vsaka stvar na zemlji tudi svoje napake. Zato tudi noben pameten človek ne -pričakuje od politikov dejanj, ki bi bila večno v vsakem oziru brez hibe. Toda tudi med napakami in napakami je razlika. Zaradi nebistvenih napak se ne bo nihče razburjal, ker so pač malenkcstuo, Drug astvar pa je, kadar so napake tako velike, da je vse delo za nič. Če je kdo sezidal hišo s tako napako, da se je hiša podrla, potem je bila napaka neoprostljiva. Če pa je treba popraviti le kaka vrata ali kaj malega, je to malenkost, ki jo siceršnja solidnost stavbe stokrat odtehta. Ravno tako je v politiki. Če bi delala SDS samo malenkostne napake, ki se pripete lahko vsakomur, se pač nihče ne bi razburjal, toda SDS je delala take bistvene napake, da so ti grehi morali spraviti SDS iz vlade. Ze davno, predno je nastala SDS, je bilo dokazano, da je pravi napredek narodov mogoč le na pravi demokraciji. In ko se g. Pribičeviču še sanjalo ni c tem, da bo en sploh kedaj minister, so izkušnje že stokrat dokazale, da politično preganjanje uradnikov pomeni samo brezobzirno teptanje demokracije. S svojimi perse-kucijami pa se je SDS proslavila, pa čeprav ji ni bilo treba tega storiti. Tudi drugi politiki niso angelji, a vendar niso persekvi-rali pclitČnih nasprotnikov, zato tega tudi ni bilo treba storiti ne g. Pribičeviču, pa čeprav ni nikdar svet mislil, da je angelj. S smešnimi dovtipi se politično ne argumentira. Pa še drug j rimer o grehih. Tudi druge stranke so imele merodajen vpliv na denarne zavode in banke in vendar ni niti ena od teh bank propadla. Zakaj neki so pa tako slabo odrezali denarni zavodi, ki so bili pod uplivcim SDS? Pač zato, ker so druge stranke bile drugačnih gospodarskih nazorov ko SDS, ker so bile bolj vestne. V tem je vsa stvar, da je bil pri SDS sistem čisto napačen in da so bile zato bistvene napake in težki grehi nujni. Drugod pa je bil sistem pravilen in zato so bile tudi samo nebistvene napake, ki so se dale z lahkoto popraviti. Danes seveda Sl 'S obuja kes. Toda ta kes je siln ne listen in SDS ne dela novih gre-ov samo zah , ker jih ne more. Da pa je os'ala menirlitela Ista, so v nedeljo znova dokazale volitve na zagrebški univerzi. Zato pa je g vcrjenje g Pribičeviča, da ne greše samo angelji, smešno. Res ni treba biti angelj, da človek ne dela takih napak, kaker jih je delala SDS. Kdor dela take napake m- ra že bili esdeesar, ker vsaj v Jugoslaviji jih ni delala nobena druga stranka takih. S Čeko na Trockega Notranji boji v ruski komunistični stranki so vedno bolj ostri. Ce ie dosedaj skušal Stalin zatre i opozicienalno gibanje samo s strankarskimi sredstvi, hoče sedaj Stalin-Bukarinova skupina provocirati opozicijo do korakov, da bi mogla proti njej nastopiti z državno silo. Kakor je razvidno iz raznih izjav, ki so jih podali voditelji Oj ozieije na plenarnem zasedanju osrednjega izvrševal-nega odbora in kakor ji., je objavila »Pravda«, se vladna večina ni ustrašila niti pred uporabo najnižjih provokantnih sredstev, samo da bi mogla s Čeko nastopiti proti svojini bivšim sodrugom. Po starem carskem običaju so se tudi Sla-linovci poslužili agentov-provokatorjev, za 'katere so uporabljali bivše oficirje iz \Vran-glove in Kolčakove armade. Vladna večina pa ne očita opoziciji, da je direktno protirevolucionarna, temveč samo indirektno, ker je zabila v komunistično stranko klin, ki ga mora protirevolucija izrabiti. Opozicija je seveda taktiko vladne večine spoznala in Trocki je ogorčeno zaklical Stalinu: Vi ste izpustili na nas Čeko!« — Toda Stalin je samo hladno odgovoril: »Samopo-sebi razumljivo, zato pa imamo G. S. U., da spravi protirevolucijo na dan.« Namera vladne večine je torej, da prične opozicijo kazensko preganjati, ker da opozicija podpira protirevolucijo. Kakor se je sedaj izvedelo, spada k opoziciji tudi narodni komisar Bjeloborodov, ki je kot predsednik Uralskega sovjeta 1. 1918, ko so se Čehi bližali Tobolsku, dal usmrtiti carjevo rodbino. Kazensko postepanje proti opoziciji se je tudi že pričelo. Moskovska kontrolna komisija je izključila iz komunistične stranke 76 opo-zicionalnih voditeljev. Izključeni so vsi, ki so na kateremkoli shodu nastopili za opozicijo. Velik del njih je bil takoj po izključitvi tudi aretiran. Vladna večina objavlja rezultate glasovanja po raznih organizacijah. Iz teh podatkov se vidi, da je disciplina v stranki še močna in da bo vsled tega vladna večina sigurno zmagala. V komunistični stranki sami so danes tri skupine. 1. Desničarska kup na, ki obstoji iz vodilnih ljudi v vladi in katero vodita Kaliniu, predsednik eksekutive in Rikov, predsednik sveta narodnih komisarjev. Ta skupina polaga največjo važnost na praktične uspehe v državnem in gospodarskem razvoju. Ona skuša doseči sodelovanje s strokovnjaki brez ozira na to, -če so to komunisti ali pripadniki meščanskega razreda. Njim celo očitajo, da se približujejo soc. demokratom. Druga skupina tvori centrum, ki ga tudi imenujejo »aparat stranke«. Glavni voditelj je generalni tajnik stranke Stalin. Med drugo in prvo skupino pa koleba Buharin. Tretja skupina je pa opozicija, ki pa nikakor ni enotna. Opozicija je radikalna in je danes dejansko jakobinski del stranke, pa čeprav koketira tudi z nestrankarji. Opozicija pravi, da bo iStalin, ne pa opozicija, razbil stranko. V prvi vrsti pa očita Stalinu, da hoče priznati ruske vojne dolgove in žrtvovali državni zunanjetrgovinski monopol. Opozicija hoče zopet izkopati geslo o svetovni revoluciji. Opozicija nima nič proti temu, če bo izključena iz komunistične stranke. V tem primeru se hoče sama proglasiti za komunistično stranko in zahtevati večino kot druga ali celo tretja stranka. Čisto svojo pot hodi opozicija v Leningradu, ki nikakor ni za 'Trockega. Spor v ruski komunistični stranki je zanesen tudi že v Evropo in tudi tu se pojavljajo boji med pristaši Trockega in Lenina. Tako je bivši generalni tajnik francoske komunistične stranke Treint in 8 njegovih pristašev prejelo od Kominterna oster ukor, ker simpatizirajo s Trockim. Dogodki v ruski komunistični stranki še dolgo niso zaključeni in v kratkem bo padla odločitev, če zmaga bolj evolucionistično stališče desničarjev in Stalina ali pa .revolucionarno in kričarsko stališče Trockega in opozicije. Francoski glas o francosko-jugoslovenskih odnošajih. Znani prijatelj našega naroda, francoski publicist Auguste Gauvain, je napisal v Journal des Debats članek o francosko-jugoslovenskih odnošajih, iz katerega posnameno sledeče zanimive odstavke: Prijateljski in arbitražni pakt med Francijo in Jugoslavijo je bil parafiran že pred 18. meseci. Formalnost podpisa ne prinaša nobene spremembe poprejšnjega diplomatskega položaja. Odnošaji med obema državama niso prenehali biti prijateljski, prisrčni m intimni od svetovne vojne sem. Prijateljski pakt in arbitražna konvencija samo čislo enostavno posvetita dejansko stanje, ki je obstojalo že poprej in ki mu je usojeno, da traja naprej. Ne skrivata nikakih tajnih klavzul. Besedilo te pogodbe je enako ali vsaj zelo podobno pogodbam iste vrste, ki so jih sklenile razne druge države. Tudi ta pogodba se bo javila in vpisala v seznam Lige narodov. Sestavljena je tako, da ne more nikogar vznemirjati in vzbuditi uikakega suma. V istini bi bila morala že biti podpisana v jeseni 1. 1925. Če se to takrat ni zgodilo, je pripisovati samo preveliki rahločutnosti. Minister Ninčič je hotel napraviti trikot pogodbe med Italijo, Francijo in Jugoslavi-jo.Upal je, da bo v tem uspel, ker je g. Mussolini podpisal z njim dne 27. januarja 1924 v Rimu »pak, prijateljstva in iskrenega sodelovanja«, s katerim sta se obe vladi obvezali skupno braniti svoje interese v slučaju mednarodnih zapletljajev. Francoska vlada je v to zaupala in zavzela udejstvitvi tega pakta naklonjeno stališče. . Na žalost se je pa mišljenje g. Mussolinija razvijalo naprej. Utrditev njegove notianje moči mu je vdihnila dalekosežne načrte. G. Ninčič je kmalu opazil, da rimski kabinet noče niti trodelne pogodbe, niti kakorsneko- li kombinacije, ki bi garantirala balkanski statu quo. Mussolinijevi emisarji niso skri- vali, da rabijo bodisi zvezo s Francijo, ki bi pustila Italiji proste roke v Orientu, bodisi dogovor z Beogradom, ki bi spravil jugoslovansko politiko pod italijansko vodstvo. Teli namenov, za koje imamo dokaze, ne smemo izgubiti iz oči, ko se očita g. Briandu, da se ni hotel pogajati z Rimom. G. Briand je vedno pripravljen pogovarjati se in čisto prijazno pogovarjati se. Seveda je naravno, da pri takih pogovorih ne more iti tako daleč, da bi se razpravljalo o spremembi evropskih meja. Podlaga vse francoske in njegove politike je vzdržanje miru in spoštovanje mirovnih pogodb. Z ozirom na fašistovsko rahločutnost se je definitivni sklep francosko-jugoslovanske pogodbe, ki je bil najprej določen za konec septembra 1925, odgodil na ptomlad 1926. Takrat je bil prišel g. Ninčič v Pariz, da podpiše. Vendar so se tedaj zadovoljili samo s pristavkom paraf, v upanju, da se bodo od-nošaji med Rimom in Beogradom razjasnili. Čakali so. A kaj so dočakali? Tiranski pakt', ki je bil podpisan 27. novembra 1926. Upi g. Ninčiča so se zrušili. Zato je takoj podal demisijo. Letos pa sta podpis italijanško-madjarske prijateljske zveze in daleč odmevajoča napitnica g. Mussolinija grofu Bethlenu še bolj točno pokazale dejanski položaj. Vsem je še predobro v spominu italijansko-jugoslovan-ska kriza prošlega marca in albansko-jugo-slovanski incident letos poleti. Tako je zadnji up na trodelni dogovor izginil in ni preosta- lo drugega kot napraviti dvodelni dogovor. Kot prijatelji miru se samo lahko veselimo podpisa pogodbe, ki je določena, da garantira mir v okvirju Lige enarodov, koje član je istetako kot Francija in kraljevina SHS. Položaj bo torej od petka naprej sle-cieči: Jugoslavija, član Male antante, bo ostala zvezana z Italijo s . paktom prijateljstva in iskrenega sodelovanja- od 27. januarja 1924, s Francijo pa s prijateljskim in arbitražnim paktom od 11. novembra 1927. Že- ; leti je, da bi kombinacija teh dveh pogodb j odslej olajševala pogovore med Rimom in I Beogradom. Politične vesti. : Poincarejev odgovor Vukičeviču. Predsednik vlade, g. Velja Vukičevid je dobil od predsednika francoske vlade g. R. Poincareja te-ie brzojavko, kot odgovor na svojo pozdravno brzojavke: Njegovi Ekscelenci, predsedniku vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, g. Vetji Vukičeviču. Zahvaljujem se vam v imenu francoske republike za prijateljsko brzojavko, ki ste mi jo blagovolili poslati. Pakt, ki ga je podpisala Francoska s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev posvečuje stare in vidno dokazane prijateljske ednešaje. Mi gojimo trdno upanje, da bo pakt pripomogel ne samo k ohranitvi prisrčnih ednošajev med našima deželama, temveč tudi za ohranitev svetovnega miru. Izrekam Vam najboljše želje francoskega naroda za napredek jugoslovanskega naroda. — Raymcnd Poineare, predsednik vlade francoske republike. — Pravilna izjava g. Marinkoviča. Minister dr. Marinkovič je izjavil pred svojim povratkom v Beograd novinarjem, da sedaj ne bi bilo opravičeno, da bi se v sedanjih razmerah vrnil v Rim. Jugoslovanska diplomacija se je trudila v zadnjem času, da bi prišlo do enakega prijateljskega dogovora z Italijo, kakor je bil sedaj sklenjen s Francijo. Teda Mussolini je pustil jugoslovanskega poslanika čakati dva meseca na ukrep s svoje strani. Po sedanjem stanju francosko-jugoslo-vanskega dogovora mora iniciativa za zbliža-nje priti iz Rima. = Oficijelno nemško mnenje o Srancosko-jugoslovanskem paktu, iz Berlina poročajo, da je mogoče označiti .stališče nemške vlade do francosko-jugoslovanskega pakta približno takole: Če se govori od gotove strani, da je ta pakt naperjen proti Nemčiji, potem ni treba z ozirom na znane interese imenovane strani to mnenje zavračati. Nemško stališče do pogodb med evropskimi državami je določeno z Locarnskim sporazumom. Znano je da sploh ne gre za kritiko pogodb evropskih vlad, če so te pogodbe sestavljene v duhu Zveze narodov in če je njih cilj ohraniti jim sedanje razmerje sil. Sicer pa so odnošaji Nemčije do obeh dogovornih strani določene s pogodbami, ki dajo upanje na čim boljši razvoj odnošajev. Zlasti pa je sklenitev trgovinske pogodbe z Jugoslavijo mnogo^zbolj-šala že itak dobre odnošaje med Nemčijo in kraljevino SHS in zato si more Nemčija samo želeti, da bi Jugoslaviji nove pogodbe zasigurale miren razvoj in bi bilo tako mogoče trgovinske stike med Nemčijo in Jugoslavijo še poglobiti. V istem smislu pišejo tudi skoraj vsi nemški listi. = Koncentracija bolgarskih komitskih čet v južni Albaniji. V zadnjem času je opažali veliko koncentracijo bolgarskih komatskih čet v južni Albaniji. Cela vrsta trojk in ko-mitov je dospela v Albanijo in pričakuje se tudi prihod vojvode Vanče Mihajlova, ki bo vodil vso akcijo makedonskih četašev. Albanska vlada noče proti tej koncentraciji ničesar ukreniti in zato pričakujejo beograjski di-plcmatični krogi z zanimanjem, kako se bodo dogodki nadalje razvijali. Po vsej priliki ne bo jugoslovanska vlada po podpisu pakta s Francijo še nadalje trpela koncentracijo makedonskih čet. Zunanji minister Marinkovič je že tudi izjavil, da bo smatrala beograjska vlada vsak atentat in napad na jugoslovansko ozemlje kot vojno izivanje in da zato jugoslovanska vlada ne bo ostala še nadalje rezervirana. — Vsled zaroko bolgarskega kralja Borisa z italijansko princezinjo je izgubila jugoslovenska politika za zblizanje z Bolgarsko svoj raison d’ etre in zato je sprememba kurza jugoslovanske politike vprašanje bližnjih dni. Ta sprememba bo oficielno sporočena. — V zvezi s temi dogodki je treba zabeležiti tudi veliko spremembo javnega mnenja na Grškem. Vsled protigrške poliii-ke Italijanov v Dodekanezu in pod pritiskom Francije je na Grškem vedno močnejše gibanje za obnovitev zveze z Jugoslavijo. To tem bolj, ker dokazujejo tudi dogodki v Romuniji, da ni tu pričakovati nobene izpre-membe v korist Italije. = Romunska opozicija o romunskih dogodkih. Po izjavah rurounskih opozicional-cev ne gre danes v Rumuniji za prav nobeno dinastično krizo, temveč za državno krizo. Silno je deloval na politične kroge intervievv s Štorom, odličnim članom narodne stranke. Stcro pravi, da ne gre za prav nobeno dinastično krizo, kar najlepše dokazuje to, da so državni akt za časa Stirbeyeve vlade z dne 4. januarja 1920 o proglasitvi Mihajla za ru-munskega kralja podpisale vse stranke in tudi narodna seljaška stranka. — Filipcscu, odlični politik bivše stranke Take Jonesca pa piše v »Adeverulu«: Če hočemo pravilno razumeti sedanji situacijo, potem se moramo zavedati, da sicer v resnici obstoji Karlovo vprašuje, ni pa prav nobenega karlističnega gibanja. Nihče se danes ne razbija glave, če je legitimni kralj princ Karol ali njegov sin Mihajlo, ker je to vprašnje že rošeno. Gre le za to, če bo večno obstojala tiranija manjšine, to je Bratianove stranke. Filipescu pravi nadalje, da široki narodni sloji vedno pogosteje ponavljajo trditev, da je postal princ Karol žrtev despoiič.nega Bratianovega režima. Vajda Vojeved, znani politik narodne selja-ške stranke pa je izjavil: Niti sledu še nisem našel o nobenem karlističnem gibanju, ker ' ne obstoji prav nobena tendenca za izpre-membo državnega akta od 4. januarja l^-o-i Ne moremo biti mi večji karlisU od kari s samega. Naravno pa je mogoče, da n«1®11™. . , bodočnosti gibanje, da se revidira a > ■ januarja. Toda samo v tem smislu, da pnde i v kronski svet oseba, ki se e danes ne sme ‘i imenovati, namreč oče kralja Mihajla. | __ Francija za razorožitev le, če jc njena t varnost zasigurana. V Pan je imel francoski ! justični minister Barthou velik govor, v katerem se je dotaknil tudi zunanje politike. Izjavil ie, da jo Francija pripravljena sprejeti vse predli ge glede razorožitve, toda le 11 d pogojem, da bo njena varnost zasigura-na. Najprej morajo biti sklenjene sigurne mednarodne pogodbe o varnosti in šele potom je mogoča razorožitev. Ni to noben imperializem ali militarizem Francije. Silna francoska armada ima samo la cilj, da služi Franciji kot jamstvo, da bo mogla dobiti v nadomestilo za opusi svoje armade druge garancije in da bo tako evropski mir zasigu-ran. :: Opozicija proti uvedbi sedem urnika. V svojem manifestu ob priliki desetletnice bolj-ševiske revolucije je centralni izvršilni odbor obljubil tudi uvedbo sedemurnika, Proti temu pa je nastopila opozicija, ki pravi, da je sedaj kapaciteta dela v sovjetski Rusiji na tako nizki stopnji, da ne more biti bolj. Rusija, potrebuje znižanje cen, to pa n* mogoče doseči z znižanjem dela. — Opozicija trdi dalje, da je uvedba sedemurnika samo pesek v oči, ker se vedno bolj uvaja v tovarne nadurno delo in se dela v nekaterih tovarnah že po 9 in 10 ur, a v nekaterih »e več. OBČNI ZBOR DRUŠTVA KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST. V soboto, dne 12. novembra, se je vršila v mali dvorani Nar. doma v Celju letna skupščina društva kmetijskih strokovnjakov & ljubljansko in mariborsko oblast. Predsednik društva je [ozdravil velikega župana, $■' slopnika srez. poglavarja in podal nato por®-čilo. Poudarjal je nujnost gospodarske okrepitve, k čemur pa more dovesti le soglasje. Snovanje enotne organizacije kmetijskih strokovnjakov je žal padlo v vodo, ker se je izneverilo udruženje ekonoma v Beogradu-Društvo, ki šteje 139 rednih članov, med J®" mi je 60 državnih uradnikov, je vodno ščitilo stanovske interese svojih članov; ofe °-vano je interveniralo proti redukciji in pen-zijoniranju članov in doseglo deloma uspehe. Tudi v posredovanju služb je h®.e društvena intervencija uspeh, vendar !e.,s,0 mnogo strokovnjakov brez nameščenja. _',5 pažnjo je posvečalo društvo, da bi na uv & ljiščih poučevali kmetijstvo strokovni® .:p to skupščino se je prihranilo tudi ^ okrajnih ekonomov ali strokovnih speci* slov. O tem vprašanju se je moog° pisalo v strokovnem listu in tudi v političnih dne nikih. V tem pogledu so izrazili svoje mnenje tudi nekateri nemški strokovnjaki (dr-ing. agr. Scheuch in drugi), vendar se skupščina ni mogla ujediniti. Debata, v katero so posegli Goričan, Rozman, dr. Spiller-Muys, Gombač, Sancin, Wenko, Prijol, Zupanc m drugi je trajala nad tri ure. — Društvo p ustanovilo odsek za posmrtno pomoč, ki *® deluje — Ob 18. uri 30 je predsednik zborovanje zaključil ter se zhavalil navzočim z*-pozernost in stvarnost v debati — posebno pa g- velikemu že pan u dr. SchaubacllU « vzpodbuden govor. Takoj ob začetku zborovanja se je poslala kralju udanostnn brzojavka in ministru poljoprivrede, v kateri se društvo pridružuje spomenici za ohranitev gospodarske fakultete v Zagrebu. BEDA BIVŠIH VOJAKOV. V angleškem parlamentu se je zgodil nad vse mučen incident, ki dokazuje, da povsod po svetu sicer silno proslavljajo bivše vojske, da pa nikjer zanje ne skrbe. Neki delavski poslanec je namreč med debato o skrbi za brezposelne nenadoma vstal in izjavil, da ga je pooblastil neki bivši vojak, ki je od konca vojne brez službe in živi v velikanski bedi, da izroči ministrskemu predsedniki! vsa vojna odlikovanja brezposelnega vojaka. Niti zastavljalnice mu ne dajo groša za ta odlikovanja. Kaj bi jih torej nosil. Ker ni bilo ministrskega predsednika _na seji, je položil poslanec odlikovanja na ministrsko klop in nato zapustil zbornico._ Demonstracija je napravila silen vtis- Kratke vesti. Novi sovjetski proračun izkazuje 5.500 milijonov rubljev. Upravni stroški so reducirani za 19 odstotkov, izdatki za kulturne m socialne institucije pa povečani za 14 odstoi- Ceška narodno demokratična stranka je popolnoma pretrgala vsak stik s češkimi fašisti. . . Volitve v poljski sejem bodo februarja leta 1928. . . Vsled stavke v nemških tobačnih tovarna« je 130.000 delavcev brfiz dela. S prvim januarjem bo odpravljen vizum med Češkoslovaško in Avstrijo. Komunska vlada je objavila dokumente o ostavkah princa Karla na prestol. Iz dokumentov je razvidno, da se je princ Karol trikrat odpovedal prestolu. »LJUBLJANSKI ZVON«. Izšla je letošnja 10. številka »Ljubljanskega Zvona«. Vsebina je sledeča: ave! Golta: Ribice. - Janko G laser: ^ mesečim - Miran Jarc: Jnzz-band. - Vladimir LevsH* Hilarii Pernat. (Dalje prih.) _ Franjo C bet- Umetniško ustvarjanje Ivana Cankarja; . Ferdo Kozak: Snov. — B. Borko: Nikolaj Berdjajev. (Konec.) — Joža Lovrenčič: Pu' btius in Hispala. (Dalje prih.) — Janko Samec: Mož z liričnim poslom. — Sta.no Rjavel: Ljubavna pesem. — Književna poročila. Matija Malešič, Kruh (Juš Kozak). — I'11*-iPoljudno-znanstvetii zbornik (Joža Lovrenčič). — Drag. Prohaska, T. G. Masaryk. Zbornik (Dr. L.). — Rosani, Nada (A- D-)-Jahrbucher fiir Kultur und Geschichte de Slaven (J. A. G.). - Kronika: Iz zgodovine P. E. N. klubov (Pavel Karlin), t«1 tret pisatelja Vladimirja Levstika. V S — Odlikovanje češkoslovaškega državljana. Nj. Vel. kralj Aleksander je odlikoval z redom Sv. Save V. r. Čehe slovaškega državljana, pianista Jana Hermana. _ — Ljudska hvaležnost. Beograjska »Politika« piše: Dne 6. novembra je preteklo devet let, odkar je vkorakala v Sarajevo pod vodstvom zmagovitega vojvode Stefana Stanojeviča srbska vojska. Takrat se je Sarajevo treslo o,d vzhičenja, ob letošnji obletnici pa ni bilo opazili v Sarajevu prav ničesar nenavadnega in da se ni vršila ta dan slučajno krstna slava enega od tamkajšnjih polkov, bi utegnil kdo misliti, da se nahaja plod Principa in njegovih tovarišev kje v Tunguziji. Sarajevski listi se dogodka niso spominjali niti z besedico, dasi so imeli do-v£lj prostora za vsakovrsten Klalseh in »Tratsch«. — Koliko direktnih davkov se je letos 'Tacalo. Do konca avgusta t. 1. je bilo, po lzjavi finančnega ministra, vplačano na di-re«ttnih davkih in dokladah 895,466.800 dinarjev 64 par. Kovani denar in deltama pisma. Ministrstvo je odredilo, da ie odslej naprej do-' voljeno pošiljati v denarnih pismih tudi kovani denar, a 1o le v manjših zneski :. Denar mera biti zavit, da se v kuverti ne bo premikal. — Poljedelski komrrec v Beogradu. V nedeljo se je vršil v Beogradu na iniciativo romskega poljopnvrednega društva kongres P°Jjedelcev. Na kongresu je bila spreieta a j»a resolucija, v kateri se med drugim za-h eva, da naj posveča država napredku kme-,• 'a- spucc dejstva, da se p.eča s kmetij-. v.cin v naši državi 80 odstotkov prebival-8 \a ter je^ poljedelstvo temelj države, čini največjo pažnjo ter da naj se ustanovi čim-P'eje poljedelski svet. . 'Za beograjski anatomični institut. Ministrstvo za narodno zdravje je dovolilo za ureditev anatomičnega instituta v Beogradu, kredit v znesku 940.000 Din. . Rezervni oficirji se opozarjajo, da je , Hnačiti objavljeno naredbo ministra voj-'..® ln mornarice glede preureditve načina Jihove evidence tako-le: Rezervne oficirje n, 'i?odslej v evidenci oni vojni okrugi, na atenh področju so stalno naseljeni. Zato je sakdo dolžan, da izpremembo stanovanja ja-1 z raportom: 1. Do tedaj pristojnemu vojnemu okrugu potom občine (magistrata) dotedanjega bivališča; 2. novo pristojnemu vojnemu okrugu potom občine (magistrata) novega bivališča. Opustitev le dolžnosti je podvržena strogi odgovornosti. — Pododbor Ljubljana. — Veliki župan g. dr. Fran Vodopivec je službeno odsoten in radi tega odpadejo do nadaljnega običajni sprejemi. Prevoz zemeljskih ostankov Mihe Voš- njaka. Te dni bodo prepeljali zemeljske pstanke zaslužnega borca Mihe Vošnjaka iz Ženeve v Celje. Prevoz se bo izvršil na dr- 7aVrm™slr°š,ie in sioer iz fonda za priznanje za domovino zaslužnih mož. katmrirV\ ™a^i ^b°{ umrl. Uimrl je prvi ie bil kltaJski škaf, msgr. Kan. Za škofa jejnlposvečen šele lansko leto. •* Pvasi delajo. Te dni se je obravnaval j red vojnim sodiščem za oficirje v Beogradu slučaj žandarmerijskega kapetana Bana dr. Vujoviča. Preiskava zoper Vujoviča teče že leta 1920, torej polnih sedem let (ipravi-da zato, ker je treba zaslišati mnogo prič bivših vojakov, ki so raztreseni po demobilizaciji po vseh krajih države.) Lumpa-Lje, za katere odgovarja Vujovič, datirajo 5® ts leta 1919, izza časa arnavtske pobune. Cbtožeiiec je bil takrat komandir ene od čet 44. pešadijskega polka v Peči. Meseca janu-vPa 'n prfitel gotovo število zaplenjene ži-tratl’ naplenjeni živini, ki jo je bilo sma-sebenZ» .eraria) bi bil moral voditi poje od .fD^ik. Obtožnica ipa mu očita, da si !fsU! iiti me mlado kobilo in 20 ovac pri-fihpn.rJ.,'"' posDl domov in kasneje prodal. ‘'e kda Z0Pet preložena. L! c ro»a' a pravična obsodba zaradi dveh kiotut. Policijski uradnik Nikola I. Stankovič se je zagovarjal te dni pred sodiščem v Skoplju zaradi prestopka po § 125, ali 1. srbskega kazenskega zakona. N. I. Stankovič je prismolil v svoji pisarni, pred pričami med uradnim poslovanjem neki stranki dve krepki zaušnici. Obsojen je bil na izgubo službe in na 2 meseca zapora, nliri d*? ?e obnašajo Prpič in njegovi kom-in nie • P10'* Pa'du Prpiču Malemu Te d ntovarišem bo skoraj končana, no n peljali Prpičevo razbojniško tol- 2j0£a.Posaniezna mesta, kjer so bili izvršeni zlog;?1’ Neprestano prijavljajo ljudje nove zloČin ’ tako’ da Je sedaj Preiskanih že 73 gl ?°v- Kako se bodo Prpič in njegovi dru-Njih^ali pri razpravi, se bo šele videlo, p j. „•; ? 'Sedanje obnašanje je »figarsko«. ne k la niuS°vi komplici se niti najmanje Obnašajo tako, kot se je obnašal Jovo Sta-ntsavljevič Crauga in tovariši, ki so nastopali se pred vešali junaško. Prpič Mali kot Kukovič sta izprva simulirala blaznost, a sta "bučno odnehala, ker sta uvidela, da vse siliranje ne pomaga nič. Najbrže bo treba ,,, Junake po obsodbi dobesedno na morišče vieči. g, — Iz zagrebške »pestre kronike«. V hiši SJ12 na Maksimirski cesti v Zagrebu je iz-^.uila policija rufijanko, ki je izkoriščala sji ,*ne deklice. — Na policiji se je zgla- jj. Ueki delavec, ki je prijavil, da je izginila Uii gf!va Toaletna hčerka. Pripomnil je, da su-Ij ’ da utegne biti z zadevo v zvezi Antonija tor-v ki st£nuie v 'isti hiši kot on in v ka- stanovanju se shajajo večer za večerom j ‘de deklice in moški. Na podlagi te pri-Je bila Herkova pozvana na policijo. da j lua D odločno tajila ter fingirala kot Polici- fllri0 užaliena- Na podlagi nadaljnih liji po-izvedb je bila Herkova nasled- hielib pazvana ponovno na policijo. Po te-dovala”* zaslišanju je priznala, da je posre- sestanek mod izginulo deklico in bo- gatim mladim »Amerikancem«. »Amerika-nec«, ena in deklica so se sestali v neki go-stilni v zagrebški okolici, kjer so dobro jedli in pili. Med popivanjem je odvedel Amerika-nec« deklico na skedenj. Ko sta se vrnila, so bili vsi trije zadovoljni. Naslednji dan je »Amerikanec« deklico in Herkovo bogato nagradil. Deklici je kupil celo novo obleko in prstan. Deklica je ostala pri »Amerikancu« tri dni, nakar se je mož neznano kam odpeljal. Pred svojim odhodom jo izročil deklici še 1000 Din. Herkova je pripomnila, da j, je .prosila deklica sama, da naj 'posreduje sestanek med njo in kakim dobro situiranim gospodo,m. Zaslišana, je deklica to potrdila. Zdravniška preiskava je ugotovila, da deklica že davno ni več »virgo intacia«. — Nezaupljiva policija je poizvedovala dalje. Njen trud ni bil zaman. Ugotovila je, da so stanovale pri Herkovi tri deklice v starosti od 16 do 18 let, ki jih je Herkova silila, da so se morale uda jati prostituciji. Če so se proti-vile, so bile tepene. Vsak moški, ki je prišel z eno cd deklic v stanovanje Herkove, je moral plačati rufijanki 20 do 30 Din za uporabo sobe, deklici pa .ljubezen 50 do 60 dinarjev. V stanovanju Herkove so se vršile noč za nočjo divje orgije. Policija jo ugotovila, da ie zahajalo k Herkovi veliko število lahkoživk' in bonvivanov. Četverica od eruiranih de-i klet je inficirana. | _ povila zdravo dete ter ga ubila s kam- i nom. Pred okrajnim sodiščem v Mostam je '• b-la obsojena zaradi detomora Mara Samar-džič, 42 teina kmetica iz Jasma v Bileei. Povila je zdravo dete. Novorojenčka je lakot po .rojstvu vrgla v škaf ter mu razbila s kamnom glavo. — Iz strahu pred trgovci z dekleti v smrt. Je dni se je v Vršacu zgodila do sedaj še nepojasnjena nesreča. 18,letni služkinji Ana K in Marija Z. sta napravili izlet z avtomobilom, ki ga je vodil šofer Franc H Ker so Mi že zelo daleč od mesta, sta .služkinji pro-sili šoferja, da bi se v-rnili. Ker je bila cesla zelo ozka, šofer Franc H. ni takoj obrnil, temveč drvil dalje. Nenadoma sta skočili služkinji iz voza, dočim je vozil šofer dalje ter se šele vstavil, ko je slišal obupen krik. Nudil se mu je strašen prizor. Ana K. je ležala z razbito črebinjo in zlomljeno hrbtenico _ kraj ceste, ne daleč proč pa njena prijateljica Marija Z., ki je dobila težke notra-nje in, zunanje poškodbe. Zaslišana na po-liciji, je Marija izpovedala, da sta skočili Ja.°r.‘z,Y.čeva!ccni z dekleti, s - terja so takoj aretirali. Policijskemu komisarju ,e izjavil, da mu uiti v slTah ne bi prišlo kaj takega na um. Dejal je, da zato m mogel obrniti voza, ker je bila cesta na tistem kraju zelo ozka. . * 'Varšavska policijska komisija je preiskala slučaj absolviranega medicinča Cor-nerja. Pred ^meseci je krakovska policija aie.ii ala, pošteno pretepla in vrgla v zapor hrvatskega visokošolca Iva Coj-ner-ja, ki leži še danes težko bolan v postelji. Te dni je prišla iz Varšave policijska komisija, ki jo je poslal notranji minister in ki ima slučaj Corner natančno preiskati. Komisiji načeluje višji nadzornik Wardecki. Njemu sta pri-. deljena zastopnik notranjega ministrstva j Dlugocki ter nadzornik Praszalovvicz, ‘'po-veljnik. vilenskega policijskega okrožja. Ko-1 misija je zaslišala komandanta prvega komi-i sarjata v Krakovu in 7 redarjev, ki so bili navzoči pri aretaciji medicinca Corner ja. Na j podlagi protokolov je bil komisar Dziekon-i ski do sodne obravnave suspendiran. Isto-| tako je suspendiranih sedem stražnikov. Iz-j plačana jim bo do sodne obravnave samo polovica mesečne plače. Po enajstih letih zop»t; spregledala. V Bratislavi se_ je te dni zgodila nesreča,' ki pa ®e je srečno končala. Neka ženska, ki je bila eaaDt je prišla pod avtomo- bil, a je k sreči odnesla samo lahke poškod-be. Nesrečen padec pa je žensko tudi osrečil. Takoj po padcu se je ženski povrnil vid Izprva je samo malo videla, po preteku 48 ur se ji je pa vid popolnoma povrnil — Poplave v Severni Italiji. Vsled toplesa ozračja se je v Severni Italiji pričel taliti sneg, kar je povzročilo velike poplave. Mesto 1 resenda je v vodi. Cela dolina Ade je pod vodo. Mesto Sondo je resno ogroženo. — Demonstracije brezposelnih na Angleškem. 260 brezposelnih rudarjev iz Nevvporta je odpotovalo ped vodstvom tajnika rudarskega saveza Cooka v London. Pohod naj bo nekaka demonstracija, ki ima opozoriti 'vlado na bedno stanje brezposelnih rudarjev. , ~ Umor iz obupa. V Dessau-u je bila te , dm zaključena razprava proti Erichu Schrdt- j ler-ju. Schrotlev je bil obsojen zaradi umora na smrt. Morilec je sin znane veleposestniške rodbine, ki je vživala skozi 3 stoletja velik ugled pri tamošnjem prebivalstvu. Erich je^ svoječasno študiral na poljedelski visoki šoli ter bil kot kavalerijski poročnik 4 leta v vojni. Ko je bil še mlado-teten mu je umrl oče. Posestvo je oskrbo-■ vala njegova mati, ki ga je prodala po dalj- fs^u’viiezu Leo Kleep- ' ™rk- Od te vsote je izplačal , e?.pP , ak°J 50.000 mark, ostanek se ie vknuztl kot hipoteka na posestvo. Kleepp ie t C,el,°tm os,:anok v inflacijski dobi, , ko je imel denar minimalno vrednost. Schro-i terjeva družina je .prišla na ia način na j beraško palico. Mati' je dala svo,emu sinu neznatno vsoto s katero naj bi odprl majhno trgovino v Leipzigu. Schrotter je Kleeppa večkrat nagovarjal da bi posestvo vrnil, od-nosno, da bi plaval posestvo po pravi vred-nosti. Kleepp se za Sctjrotterjeve besede ni zmenil. To je osirotelega Ericha tako raztogotilo, da je sklenil Kleeppa ustreliti. Počakal ga je v zasedi. Ko se je vitez pripeljal s svojima sinovoma, je ustrelil najpreje konja, da se je ustavil voz, nato pa nameril samokres na Kleeppa in sprožil. Pogodil gi ej smrtno. Nato je oddal Schrotter” še par strelov na sinova, ki ju je težko ranil. — Krvava tragedija v Kiipenicku. V Ko- penicku pri Berlinu se je odigrala nedavno zvečer krvava tragedija. 25 letni privatni inadnik Albert Hach se je odpravil, z večini i znanci iz Kopeniek-a, h komunisiičnemu zborovanju v Berlin. Proti večeru se je vrnil, v družbi 27 letnega delavca Wulie-ja In 22-letnega zidarja Mic.aling-a, v .Kopenick ua ;vaj dom. Doma se je trojica zabavala v jedilni sobi ter zbijala šale na račun komunistične demonstracije. Čez č;is so vsi trije vstali ter šli v sosedno sobo. Takoj nato so počili trije streli. Domači so vdrli v .sobo ter našli vse tri v mlaki krvi. Obveščena je bila takoj policija in zdravnik. \Vuite je med tem že umrl, ostala dva pa sta bila težko ranjena. Kdo je strele oddal — na tleh je ležal samo en samokres — komisija ni mogla dognati. Domneva se, da je eden od trojice ustrelil najpreje-ostala dva nato pa še sebe. — V Ameriki so odkrili tajno pivovarno. V Deiroit-u je odkrila te dni policija v nekem klubu tajno pivovarno. Zaplenila je 8C6.CC0 galonov pive. Cele količino so zlili v jarke. Cena konfisciranega inventarja znaša 200.000 dolarjev ali 11,000.0(0 dinarjev. — Banditi oplenili celo mesto. V Ameriki je neka roparska tolpa napadla mesto Aquil-,pam, ga zavzela in požgala. Roparji so umorili vsakogar, ki se je postavil v bran. Nato so izropali vsa vladna poslopja in stanovanja privatnikov. Nastopilo je vojaštvo, ki je preprečile nadaljno klanje. Po ljutih bojih so se banditi umaknili iz mesta. 46 roparjev je bilo ubitih. — Poslednja želja zaljubljene ženske. V Šopronju je bila ie dni sklenjena interesantna poroka, kateri je prisostvovalo nebroj ljudi. Zaročenka Štefana Hartmana je ležala na smrtni postelji ter je izjavila, da je njena poslednja želja, poročiti se s svojim ženinom. Hartman je izpolnil zaročenkino željo ter se je z dekletom poročil. Takoj po cerkvenem obredu je novoporočena žena padla vznak ter umrla. Hiša se je zrušila ter ubila 4 ljudi. V vasi Drenovo pri Mostarju se je v sredo o polnoči prig dila velika nesreča. Zrušila se je hiša posestnika Matiča ter pokopala njega, njegovega brata, ženo Maro in otroka. Ponesrečence so izkopali po napornem delu šele naslednji dan. Ljubljana. 1— Skupna žalna seja Pododbora Udruže-nja rezervnih oficirjev ter članov Oblastnega odbora Narodne odbrane v Ljubljani. Dne 11. novembra so se sestali člani ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev ter oblastnega odbora Narodne odbrane v Ljubljani na skupno komemoracijo za pok. generalom Kovačevičem, ki je padel kot žrtev svojega jugoslovanskega prepričanja od zaslepljene bratske roke, ki so jo vodile sicer prikrite, a vendar dobro znane sile. Govorniki so se spominjali v vznesenih bese-dah življenja in delovanja pokojnika — kot pijonirja ideje bralstva in jedinstva Jugoslovanov, kakor tudi drugih žrtev, ki so da-. le svoja življenja za to idejo ter prepojile s srčno krvjo izmučeni del naše domovine. Žrtve padlih naj nas vzpodbujajo k nadalj x o jv. jjaucllJ- nemu delovanju na poti k vzvišenemu skup- nomti Piliti • nr.cnumoli iiV» Kr.™«/-. z I j x—— -*■ 'uuMvjiouiu OAU|r | nemu cilju; posnemali jih bomo v svoji od-‘ ločnosti pri obrambi domovine in pri stremljenju za ujedinjenjem celokupnega jugoslovanskega naroda. * 1— Kidanje snega in snaženjo hodnikov. Mestni magistrat ljubljanski opozarja hišne in zemljiške posestnike, oskrbnike, hišnike in najemnike hiš, stavbišč in drugih prostorov, na § 82. cestno - policijskega reda ljub-{ Lanskega, ki vsebuje določila glede snaže-nja hodnikov, kadar zapade sneg. Glasom predpisov je tre očistiti hodnike in peš-pou ob posestvih in parcelah nemudoma, čim narle-sn^ ia že vsl6d tesa poki ali se ,h s Ti,PO edlca’ ie lreba hodnike posuli tu-in °?n«.PftPel(Mn ali kako drugo stvar- iirini ln KosipRiije je treba izvršiti v ka ali Pešpota. Poleg tega se mo- hodnikn l odtočni jarki (kadunje) ob liouniku, ker se sicer pri tajanju ali zmrzovanju snega voda ne bi mogla odtekati. Ka-uai zapade sneg ponoči ali se napravi poledica, treba je opraviti čiščenje in posipanje vsa,| do 7. ure zjutraj. — Pri neprestanem sneženju je treba osnažiti hodnike itd. večkrat na dan in jih tako posipati, da ni ne-varnosti za pešce. Z dvorišč se ne sme sneg ah led odkladati na cesto, temveč ga je izvo-■ziti v Ljubljanico ali na odkazana skladišča. Sneg, ki sam zdrči ali se pomeče s streh, morajo hišni posestniki nemudoma ob svojih troskih zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu je hodnike in pešpota po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Prestopke teh določil bo mestni magistrat kaznoval po cestno polic, redu, poleg tega pa bo odredil da se dotično opuščeno ali nemarno opravljeno delo izvrši na stroške zamudnega lastnika hiše. TT«7i«Mik,avžev veCer' Pr'reditveni odsek UJNZB priredi tudi letos Miklavžev večer Stranke, ki žele 'Miklavža na dom, naj so prijavijo v pisarni Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev Ljub-Jians-vi dvor Pražakova ulica najkesnele UJNŽB CG a * * — Prireditveni odsek Maribor. m— Maribor svojemu prvemu kralju. Po- ! leg drugih mest, ki tekmujejo med seboj, ka- ! tero bo ipostavilo našemu prvemu narodnemu kralju dostojnejši spomenik, se tudi obmej- ni Maribor pripravlja, da ovekoveči spomin ■blagcpokoinega Kralia Petra s spomenikom, kakoršen pristoja zaslugam tega našega he-rc.ja. Med prvimi, ki hočejo po svojih najboljših močeh prispevati za ta spomenik, sloji glasbena centrala Mariborske oblasti, naša Glasbena Matiča, ki je stavila Odboru za postavitev spomenika v petek, dne 18. novem-aparat za prireditev tega koncerta v prid fondu za spomenik. S sodelovanjem Glasbene Matice, mariborske vojaške godbe, nadalje naše najodličnejše domače umetnice na vijo-luii gospe Fani Brandlove in uvaževanega mariborskega klavirskega virtuoza Hermana Frischa, priedi mariborski odbor za postavitev spomenika v Petek, dne 18. novembra v veliki COtzovi dvorani slavnostni kon- sle menili, ampak preje. Ob štirih ste se z njo sprehajali po aveniji Kleber. Ob deveta m i dvanajst minut ste se odpeljali iz Pariza-Mesto na Rivijero sle prišli v celico. KaJ rele, vsakemu z zločinu sledi kazen. di V NOČE? tovarn« vS*tsfeaga k!ss, ti. z o. sM Mateliča najfin®23i in n a! o k i? s rs ei š l namisni kis Is vinsScees kise. Kafetavaita petsudiso. «—i TcU:b« filev. 2389. Tehnllno In t*3g'Jen)gno nalmadarneia u r e J a n a kisam a v i«go»IewliS. m Denajaka MfcSta U. 1», U. Razpis, JES TISKARNA „MERKUR“ GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. TELEFON ŠTEV. 2552. TELEFON ŠTEV. 2552. Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela Ebcrnisa za trgovino, obrt m industrijo v LjjllljSjiSRi razpisuje oddajo mizarskih, ključavničarskih in pečarskih del na stanovanjska hišo na Bleiweis©vi cesti. Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v zborničnem uradu, Beeihovnova ulica, od dneva razpisa dalje. Rok za oddajo oiert poteče dne 21. novembra t. 1. opoldne. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. _____ (Dalje > »Hketa \ SITA« & S¥ETEK| Širite »Narodni Dnevnik"! v 'S1. LlabSjsaa MALI OGLASI- Za vsako besedo se i»l#f* 50 par. Za debelo lisk*0' pa Din 1.—. Gospodič&a veSla v**h pisaruiSki;* d«1 ;j8e službe. Gre tu*!! do dva meseca brezpk*^11' Cenjene ponudbe proB! 1,8 upravo lista pod ljiva<. Premog - čebic VVolfova l/II. - Telet. Kupi se Planinski Vestnik 5t. J-XVIII. letuik 19l2-.ata Ponuditi v upravi 1« Iidajatelj: Al*ksa»«Ur Želeinikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno >Morkurc odgovoren: Andrri Sever. Vsi v Ljublja.1.