Od nekterih tertam in sadnim drevesom
škodljivih Žižkov *J.
Tisti kebrički, ki jih je vredništvo našega lista iz Istre prejelo in ktere je gosp. dopisnik S. v 48. listu resnično kot prave škodljivce v nogradih popisal, sem tudi jez vidil, in na prijazno opombo, n^j bi kar vem od njih povedal, podam častitim bravcem sledeče skušnje.
Manjše pleme svetle plavkasto-zelene in tudi rudeč-kasto-rumene barve se nahaja po vseh nogradih in je že od nekdaj nadloga tertam; zato se imenujejo ti Žižki na Vipavskem tertijoni in v Istri prav dobro tudi šipavnice, ker odščipujejo mladike in perje, kamor pokladajo po 3 do 4 jajčka in jih zavijajo v podobo cigar in tako nektere leta veliko škodo delajo. Nemško ime „Rebenstecheru se dobro vjema s slovenskim „šipavnice"; pa zavoljo omenjenega zavijanja perja ga Nemci tudi imenujejo „Pfeifendreher", „Drechslera itd. Profesor Fabrici mu je dal slovstveno ime „rhynchites betulcti", ker se v nekterih severnih krajih tudi na brezah nahaja. — Pokonča se ta merčes, da se Žižki sami ali pa še bolje v podobo cigar zavito perje do konca tega mesca (Voznika) nabere in sožge, da se tudi zalega v njih pokonča.
Drugo dosti večje pleme, ki gaje častiti gosp. dopisnik iz Istre na ogled poslal, je tudi sila škodljivo tertam, pa se nahaja edino le v južnih deželah, posebno v Istri, Dalraacii, na Primorskem, v Vipavi, pa nikoli ni še Nanosa prelezlo; zato ga še nikoli nismo vidili naDolen-skem, pa tudi na Stajarskem in Ogerskem ne. Ta Žižek, ki ima svoj černi život poln sreberno- ali zlato-svetlih lis, poklada svoje jajčica v zemljo, zato se tudi v vipavski dolini imenuje „tertijon zemljak". Profesor Germar ga je na svojem potovanji v Dalmacii najdel in popisal pod imenom „loborhynchus" ali „otiorhynchus girafFa". — Pokončajo se ti nograški škodljivci, da se pridno love in so-žgo ali pa s kropom polijo.
S tertno plesni no pa niso ti tertijoni v nobeni zavezi ; oni so bili že pred to boleznijo in škodujejo vse dru-gač kakor že ime „šipavnice" kaže.
Pri ti priliki naj omenim še nekterih enacih rivčkar-jev, ki pa so sadnemu drevju škodljivi.
Eden teh je tisti majčken, podolgast merčes, ki ima rudečkasto-rujave pokrovce s čer no glavico in černi m spodnjim životom, in kterega natoroznanci v latinskem jeziku „philobius oblongus" imenujejo. Ali ima ta škodljivec tudi v slovenskem jeziku svoje posebno ime, ne vem; po pravici pa se šteje v versto šipavnic, ker se spomladi prikaže in popke sadnemu drevju odšipuje, pa tudi perjiče preverta in tako, pokončavši mnogo mladik, za-deržuje rast drevesa. Ona poklada jajčica v odšipljeno vsah-nelo listje; — zato je treba na mladem drevji, kteremu
*) Tu popisani kebrički imajo vsi rivcke, s kterimi delajo škodo in se po nemški „Russelkafer" imenujejo; rivčkarje bi jih tedaj smeli po tem takem imenovati. Ker pa v Janežieevem slov-niku beremo za „Russelkafertt ime „žižek", smo ga vzeli; ali je pa tudi gotovo, ker drugi in tudi gosp. Janežič imenujejo tudi „Kornwurmu Žižka?                                                             Pis.
je merčes posebno škodljiv, slediti po njem in ga pokončati, in nabirati tudi zvenelo listje in sožgati.
Neki drug enak merčes je posebno jablano m škodljiv, ki se v latinskem jeziku „anthonomus pomorum" (Apfel-bluthen-Riisselkafer) imenuje. Cern kebriček je z rujavimi pokrovci (peruticami), čez ktere pošev sega belkast pas. Cez zimo se skrije pod mah, s kterim so debla sadnih dreves obrašene, položi spomladi jajčica v cvetje, posebno jabelčno; iz jajčica pa se izleže červ, ki vznotraj cvetje pokonča in tako uniči sadje. Najde se ta škodljivec pozimi ali pa berž spomladi, dokler še drevje ne poganja, pod rahlo skorjo ali spodej na deblu pod mahom. Naj bolje je, da gospodar mah in pa odlušeno skorjo jablan in hrušk po-sterga z dreves v kakošno posodo ali kakošen pert, ki se pogerne na zemljo okoli drevesa, in vse, kar je nastergal, sožge. Ce je Žižek jajčica svoje že v cvetje položil in se je iz njih že červ izlegel, naj se poterga vse cvetje, ktero se ni še odperlo in se po rujavkasti barvi dobro loči od zdravega cvetja, in pa sožge, — saj je červivo.
__________                    F. Šmidt.
List 50.