t V > Leto XXXII. r Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez tvcrliče nod tlikarna). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—13. ure dopoldne. Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74. V Lijubljani, v petek, 18. novembra 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in prasailte, ofc polu i. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, a« polMjfcrt^fjrl&sft, sa četrt leta 6-50 K, xa 1 mesec 2J£ 20h. Vupravništvu prejeman: <* cftlC&tb ?C K, ia pol leta 10 K, ta četrt leta 5 K, xa' 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je iostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprcjema naročnino, Inserate In reklauiaclje. — r/. laierotl se računalo enostopna pVtitvrsta (dolžina U Milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat Ll b, ia .trikrat 9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah Mane enostapna garmondvrsta M b. — Pri večkratnem «bjavl|en|. primeren popust. Upravnlikega telefona iter. 188. Pastirski lisf avsfr. škofov. (Dalje.) Sredstva sa spravo med narodi. Treba je lo krščanske p o tr p e ž 1 j i v o s t i, da se doseže mir med prebivavei širne Avstrije. Avstrijski narodi naj se le prosto razvijajo; pri teženju po krščanski omiki in po krščanskem napredku naj se medsebojno podpirajo. To je najbolj koristno skupnosti. Nacionalna različnost narodov je posebno ias,tna Avstriji, temu krasnemu mozaiku, čigar posamezni deli ee harmonsko stikajo in izpopolnjujejo ; žaljen in »njen ne sme biti noben del tega mo zaiba, sicer trpi celota. Kor je vsemogočna božja previdnost hotela, da v habsburšii monarhiji prebiva več narodov, jih zadene stroga dolžnost, da kot dobri sosedje žive v sporazumnosti in se medsebojno podpirajo; ne smtjo se razdvajati in slabiti drug druzega. L' tega sledi za vsakega Avetri ca dolžnost, rla popravlja rs^ne diference, ki nastajajo tuintam. Katoliška Avstrija je podobna katoliški cerkvi. Kakor je ta ustanovljena za vse narode sveta in jih vzprejtma pod svoje materinsko okrilje, podobno dobe razni naredi v Avstriji cčatovBki dom in krepko zaslombo. Avatiijaki podaniki naj negujejo krepost krščanske miroljubnosti, spo-minjaječ se besed »pcstcla narodov: »Kolikor je na vae, imejte mir z vBemi ljudmi!« (R.mlj. 12, 18.) Katoliška cerkev vidi v posameznih narodih, ko nastopajo kot samostojni organizmi, delo božje previdnosti in poudarja, da imajo pravico do obstoja. Cerkev ne prezira nobenega naroda in nobenemu narodu ne daje prednoati; zameta pa po-ganako odtujevanje in sovražnost med narodi. Cerkev ceni in časti ljubezen in naklonjenost do lastnega naroda; ceni in spoštuje , jezik, pravice in svojstvene lastnosti vseh narod ov. Odločno pa mora nastopiti proti temu, dabiljubezen do lastnega naroda postala krivična drugim narodnostim, da bi bila nestrpna do drugih narodov. Tu veljajo Gcspcdove besede: »Cesar nočeš, da bi drugi tebi storili, tega ti ne siori drugim!« Če je kakemu naredu vsled večje kulture in po zgodovinskem razvoju dano v državi odličnejše stališč?, še nikakor ni vzrokov, ki bi dopuščali, d a s e d r u g i n a r o d i zatirajo in se jih ne pusti doseči odličnejšega stališča. Nacionalizem, ki ne pozna Boga in nima smisla za pravičnost, je nekrščanski in je eden izmed najnevarnejših revolucionarnih elementov. Neki asirski ktalj jo svojemu vojskovodji ruzcdel načrt, da si hoče podjarmiti ves avet. (Judita 2, 3.) Absolutni nacionalizem oznauja pretirano ljubezen do samega sebe ter zahteva ločitev in mržnjo do členov drugih narodov; seje in goji raz» por med sodržavljani; vodi do tega, da bo drugim narodom kratijo pravice, d«, vodi celo do odpada cd katol šlid cerkve. (Dalje prih) Med mlinskima kamnoma. Dunaj, 17. nov. Od 10. maja do danes ni vihrala zastava pred parlamentom. Vrata bo bila sa-prta, ker paragraf 14. visi na kljuki v pa lači ministrskega predsednike v Gosposkih ulicah. Sest mesecev — kratka doba v življenju narodov, in vendar pomenljiva v politični zgodovini aist?ijski. Dr. pl Korber je vea ta čas nt utrudljivo sedel ob vretenu ter uravnaval jermena, ki gonijo velikanski bi rokrsški stroj v 17 kronovinah. Premeščal je namestnike, ustanavljal vzporednice, Hr vatom odprl pot na zagrebško vseučilišče, obiskal je poljske velmože na njihovih gradovih, — povsod pomirjeval in gladil valove. Toda godilo se mu je, kakor junaku v grSki bajki. Obstrukcijski gad je dobival nove glave in aikal vedno besneje. Obstruk- cija iz državnega zbora se je udomačila tudi v raznih deželnih zborih, gori na levi in desni, da imajo vladni gasilci polne roke delu in skrbi. In kar je za vlado najnepri* jetnejše, je dejstvo, daje danes med mlinskima kamnoma. Dr. pl. Korber je pred otvoritvijo dr-žavotga zbora zopet poklical v kabinet ministra za Cehe, da bi napravil brv in zvezo do češkfga kiuba. Vse je kazalo, da se mu posreči trud in spravi tudi parlamentarni stroj v tir. A dne 3. novembra ga iznecadi poročilo iz IaomoBtc, da so si v Inseh sirovi »prvih kulturnih narodov v Avstriji«. Čez noč sa je premočil Salejdoskop. V nemškem taboru je vso na nogab, da brani »nemško posest« proti Italijanom in — vladi, oci vladi, katera že peto leto brani nemško posest in opravlja posle nemških strank. Da, ako je kjp, je v politiki nehvaležnost pla čilo s?eta. Včeraj so nemške združene strar,ke dr. pl. Ko^bsjrju izrazila svoje ogorčenje, na povedale bo mu boj, ako italijanskih vzpo rednio takoj ne umakne z nemških ta!. Ia danes se je pričelo novo aasedanje v znamenju grema in treska. Že ko je dr pl. Korb&r stoail v dvorano, so ga posamezni nemški kričači pozdravili po „ptrlamentsr*iu navadi. Krik pa je naraščal, ko je dr. pl. norber poživljal zbornico na delo ter opra vičeval vlado glede izgredov v Inomostu — Tako utegne biti to vprašanje nekaj dni na dnevnem redu. Baron Malfatti je namreč predlagal, naj se takoj jjrične razprava o govoru min. predsednika. Zi predlog so glasovale vse stranke, iu loko se je danes ulila prva ploha na mini-strebei klr>oi. Dr. Erler, zastopnik mesta Inomosta, je prvi govoril »na vsa usta". Njegov govor je spominjal na izbruhe »nemške kulture* proti grcfu Badeniju. Origoiarjal mu je takoj dr. pl. Ko;ber, ki je tedi nenavadno vzraatel. Preludij kaže, da ae utegne komedija končati z mačjo godbo. V tej situaciji jo za češke poslance in »Slovansko zvezo« edino stališče, da opažu je o ta toj med »prijatelji« in počakajo, kdo bode zadnji pibiral klobuke. Dr. pl. Korber pa je moral Diti rojen pod srečno zvesdo, da so reši iz tega precepa. Podrobnosti is včerajšnje seje drž sbora. Danes nam je včerajšnje poročilo iz drž. zbora le nekoliko izpopolniti. V začetku svojega govora je Korber povdarjal, da so odnošaji Avstrije z drugimi državami prijateljski, dogovor z Rusijo radi balkanskega vprašanja je nekaljen in trdno upanje ima, da se bo sačeto reformacijsko dolo uspešno končalo. Krvava vojska na daljnem vahodu (Dr. Erler: „V Inomostu"!) katere skorajšnji konec vsak prijatelj človeštva želi, se nas det ka le v tolike, kor trpita trgovina in promet. Obžaloval je odstop prejšnjih ministrov, (Schuhmeier: »Tega raion vas, eksce-lenca, nihče ne obžaluje!«) Korber: Imenovanje češkega ministra naj bo dokaz, da vlada nikakor ne misli zapostavljati visoko-razvitega češkega naroda. Nadaljnje glavne točke Korberjevega govora smo že včeraj priobčili, danos omenjamo le še nekaj točk. Korber je povdarjal raed drugim tudi, da vlada deluje Ie z državnega stališča, (WoIf: »S stališča slovani-ziranja!«) Korber: ki se vedno ne krije z željami vseh narodnih strank. Niša naloga je obvladati preveliko občutnost. (Wolf: »Kdor je ubit, ni več občutljiv!«) Korber: Doseči hoč mo povratek k mirnemu skupnemu posvetovanju, da more država zadoščati svoji nalogi enakomerno ščititi prebivalstvo. (Wolf: »Nagodbo skleniti pa mažarskih predpisih!«) Korber: Interesi, ki so vsem narodom skupni, noj ne trpe valed narodnosti. Boj se vrši za oblast, a ta se mora vršiti na legitimnem temelju. Na tej podlagi naj se v božjem imenu dalje bori. Država pri tem ne bo trpela. Nat:> je Korber prešel na degedke v Inomostu. Dejal je, da ima vlada n« svoji zastavi zapisano varstvo vseh narodoT v državi in da ni res, da bi bilo treba imeti sovraštvo in preganjanje drugih narodov za glavni pogoj stališča Nemcev v državi. (Slovani in Italijani ploskajo.) Vlada želi, da bi predavanja laške pravne fakultete v drugem semestru se že vršila v dtfiaitivni fakulteti. Korber je nato nafte »al vladne predloge med katerimi je tudi splošno starostno zavarovanje in zavarovanje za slučaj invaliditete. Končal je z znamenitim klicem: »Ura odločitve je odbila«... PoBlanee Choc je predlagal dobesedno čitanje došlih vit g. Erler je interpeliral mi-mistrskega predsednika v zadevi dopisa, katerega jo interpelantu poslal akadomični senat vseučilišča na Dunaju in pravi, da je bil ta dopis pisan iavestno na višje povelje. Po-slaneo Sylvester in tovariši so interpelirali finančnega ministra v zadevi dovolitve d r a- LISTEK. Mark in Klodija. (Dalje.) Sedaj se je začelo novo življenje za Marka in krotko Klodijo. Mlada deklica se ni več ogibala njegove družbe, nasprotno, vedno bolj je stopala v njegovo življenje. Nekateri Markovi prijatelji so prihajali redno. Klcdija jo imela priliko, poslušati debate, ki bo se pogosto razvile o raznih točkah novega nauka. Kolikokrat je bila osramočene, kolikokrat ae je čudom čudila temu, bar je slišala. Ves navdušen za svoje verske brate, ki jih jo ljubil iz vse duSe, je bil Mark večkrat zalo zgovoren in Klodija je poslušala tresoča sa iz občudovanja. Odslej so je pečala mlada Rimljanka čoatokrat v mislih z novo vero, ki je vspevala tem Bi-jajnejše, čim bolj bo jo itiku&ali zatreti. Klodija se je zelo izpremenila. Z njenih oblek je izginila vea koketnost, selo njena lepota je dobila čisto drug značaj, iz njenih oči je odsevala nova luč. Zato se je čutil Mark vznemirjenega, očital ei je, da Klodija trpi in da jo enkriv tega trpljenja. Da, prišlo je tako daleč, da si je celo sam želel, kadar ja pogledal na njen blodi obrazek, onega trenutku-, ko bi jo smel odstraniti, želel si je, četudi bi jo moral oddati soprogu, ki bi ei ga sama izvolila. In ta trenutek je prišel hitreje, nego je mislil. Neron, čegar grozovitost ni poznala več mkakih mej, si je končal na begu svoje življenje, ko ga je bilo pahnilo s prestola uporno ljudstvo. Svet bo je oddahnil. Toda mir se šo ni vrnil v mesto, iz katerega naj zmagoslavno izide nova vera. Neronov naslednik je bil Galba in njegovo kratko in trpgično vlado so zatemnile državljanske vojEke, ki so vzbfuhnile na vseh koncih rimskega ce-saretva. Mark je spoznal, da so ravno te vojske, ki so vrnilo kristjanom za nekaj časa mir, tudi njemu omogočilo raidružjnje dozdevne zvezo a Klodijo. In z običajnim heroizmom sa je odločil za težavno delo, ker se mu jo zdel vb»k boj prijetnejši nego večen boj sam s seboj. Prosil je pri Sskstu Pompeju za avdijenco in prosil Klodijo, naj se je tudi ona ude!eži. Ko jo bil vstopil v obsežno, sijajno opravljeno dvorano, iskali so njegovi pogledi, kakor da jih vleče neka neodoljiva moč, njo, ki jo sedela na zelo nizkem di vanu ter naslanjala svojo glavico na očetovo ramo. Od zgoraj padajoča luč se jo razlivala po njenih ljubkih potezah in videti jo bila šo bolj bleda, nego sicer. Murk se je čutil le tupatam nekoliko vznemirjenega, ko je zrl v oči deklice, ki eo počivalo tako vprašujoča na njem. Pogum mn je jel Blednjič upadati, A ojunačil se je in pričel navidezno mirno : »Pozdravljen, plemeniti s>akst, in ti, čislana Klodija !« »Naklonjenost bogov naj pleve nad t"Ojo hišo, MarkStampa, povej mi hitro, ali naj se očetovo srca ne boji tvojega pogovora ?« »Ne, Sekst Pompej, raduje naj Be tvoje očetovsko srce, prinašam ti prostost tvoje hčerke.« Polglasen vzklik jo donel po dvorani. Ko je bilo brati na obrazu bakstovem, kakor bi bila po njem razlita divna sreča, je na njegovi atrani mlada deklica tako obledela, da je bil njen obraz podoben belemu liiijinemu cvetu. Počasi je povesila težke trepalnice. Mark pa je nadaljeval: »V Rimu divjajo državljanske vojske. Vse pleni in divja in nihče ne misli več na onega pohabljenca, ki ga je bila zvezala a lepo Klodijo Neronova brezobzirna hudeb* nost. On pa misli na sredstva, da bi mogel razdreti tako neprijetno zvezo.« Živahno je vstal Sakst b svojega sedeža, razprostrl svoje roko proti Marku ter zaklical : »Ah, tvojo srce je veliko, in vsakdo te mora spoštovat?. — — —« g i n j a k i h doklad državnim urad nikomin avifianje aktivitet-n i b doklad. Nato ae jo vsled Malfattijevega predloga vršila debata o vladni izjavi. Prvi je govori! Erler, ki je osnačeval Koberja za mora-ličnega povzročitelja dogodkov v Iionustu. Laški dijaki so se Dokazali nevredni svojega stanu in naroda. Erler je napadal vojaštvo. (Soc. dem. Pernerstorler : »ZJruiite se to rej z nami v klicu: Proč od Avstrije !•) Erler: Se danes hodi podlovec, ki je Pez seyja zahode), prcrt okolu. (Klici: »Red bo dobil !•) Ostro je E-ier napadal ces. namestnika v Inomostu. (Malik : „K 1 o b u k mu z b i j t e z glave!«) Erler Be je dalje pritoževal, kako je ž njim postopal Korber in dejal, da je Korber vse ustavno življenje po-nižal. Bolj kot kedaj divja sedaj narodnostni boj (Malik : »Koliko časa se bo še cesarju lagalo?«) Erler: Parlament mera odstraniti Kurberja, ki parlament gazi z nogami. Takoj nato je vstal Korber, ki je zavračal Erlerja. Dejal je, da v vaeučiliških vprašanjih ne morejo odločevati izgredi, posebno če se gre Ea uredbo, do katere ima kak kulturni narod pravico. Hujskanje je prišlo izven akademičnih krogov. Vojaštvo ni ničesar krivo, pač pa mestna policija (Hrup) ki ni mogla proti demon atrantom uspešno nastopiti. Zagovarjal je ces. ramestoika, ki se končno ni mogel več zanašati na županova »ugotovila«. ce bi ne nastopilo vojaštvo, bi preteklo de več krvi. Policija je vedela tako dobro, kakor jas, da bodo laiki dijaki, če bodo na padeni, posluževali sa revolverjev, sakaj torej ni povzročila, da bi laškim dijakom ne bilo mogoče streljati? To bi bila dolinoat policije. Neki član te zbojnice se je izrazil celo, da je ces. namestnik Schwarzenau morilec. (Malik: „Saj je tudi!" Peru er stoii ar: .To ni edini cesarski namestnik, ki je mo rilec! Moritve pri nas niso nič provizoričnega!") Korber: Sedaj zahtevajo odstranitev cesarskega namestnika, katerega so šele ja nuarja meseca slovesno sprejeli. Kako more mirno misleči misliti, da bi kdo od »najboljšega prijatelja mesta" nakrat postal .največji sovražnik". O nadvojvodu Evgeru je Korber rekel, da ni imel nič več pomislekov za castop vojaštva, ko so k njemu prišli zastopniki ces. namestništva. Kdrber je opra vičeval vlado, ki hoče samo vzdržati izobraževalni zavod laškemu kulturnemu narodu. Parlament naj ji pomaga, da ga premesti v drug kraj. (Stein: »In nič se ne opravičuje !" Konec seje ob pol 5. uri popoldne. Da nes v petek ob 11. uri zopet seja. Najprej govori danes grof S t e r n -bor g. O političnem poloiaju se še pcroča z Dunaja: Nemci pravijo, da se po Kdrber-jevih izjavah politični položaj ni nič kaj po jasnil. V krogih nemške ljudske stranke je Korbsrjev govor napravil jako neugoden vtis in dvomi se celo, če je prišel Korberju po-siv na džlavncst državnega zbora od srea. Desnica je bila skrajno rezervirana, le proti Wolfu je demonstrirala. Nemei pravijo, da a tako „ neodločnimi govori se ne bo dosegla delavnost parlamenta. — Treba bi bilo res še bolj odločno n a s t o p> t i proti Nemcem, ki menijo, da imajo pravico do brutalnosti nad drugimi narodi. Ali niso bili zadnji stavki prvega včerajšnjega KSr-berjevega govora grožnja z a b s o i u -t i a m o ru v Avstriji? Teiišie situacije je sedaj v pogajanjih odseka nemške četvorica s češkim klubom o nadaljnem dnevnem redu. Češki r a d i k a 1 c i pravijo, da nočejo umakniti svojih Pri tej tako hitro izraženi radosti je povesil Mark glavo, da prikrije bolečino, ki je govorila is njegovih oči. »Pusti, pusti to, Pompej, jaz storim s tem le svojo dolžnost, ker izpolnjujem dano obljubo." »Obljubo ?« .Da, ali nisem zapisal, da hočem storiti vse, da zmanjšam trpljenje ubogi Klo-diji?« Sekat ni opasil globoke britkoati, ki je donela iz glasu grbastega moža in zahvaljeval bs je v visokodonečih besedah ubožcu, v čigar duši je divjala bolest kakor divji orkan. »In kaj nameravaš storiti, Mark?« »Odpotujem. — Nauk, kateremu sem vdan z vso dušo, ima že mnogo privržencev, a vendar se mora razširiti še na tisoč krajih, da se bo razlegal po vesoljnem svetu glas naše vere. Kamerkoli pridem, tam bom oznanjal sv. evangelij. Prve dni se bo pač govorilo, da sem izginil, a kmalu bodo ljudje mislili, da sem zofiel v kako krščansko kata-kombo, in b tem bo povedano vse, tvoja hči pa bo prosta.« (Konec prih.) • nujnih predlogov. Mladočeški klub svojih posvetovanj še ni dokončal. Nemška poslanca M archet in Ghiari sta bila včeraj pri Korberju. Korber jima je zagotavljal. d a se promemba kurza niisvršilain da Čehom ni ničesar obljubil. Poljaki klub je izvolil za svojega načelnika poslanca groia Dzieduszy-skega in za prvega podpredsednika dr. Abrahamovicza, za drugega podpredsednika pa dr. D u 1 e m b a. B u a i n s k i klub je izvolil aa predsednika Romanczuka, za podprcdsed nika Wa s s i 1 k a Rusko - japonska vojska. Angleška poročila o poloiaju v trdnjavi. »Morning Post« porcča iz Šangaja, da je ruska posadka v noči od 13. t. m. naredila protinapad na Japonce, a se je zopet umaknila. Japonske utrdbe, ki so namenjene za napad trdnjave, so skoraj dovršene. Rusi se pripravljajo, da se umaknejo t Ljaotešan. Ruski projektih ne eksplodirajo. Škodo delajo Japonce« le veliki topovi z ladij. Port-arturake utrdbo se vlečejo v več ko 10 milj dolgi črti. skupno je 53 utrdb, od katerih so nekatere že vzete, s 600 topovi. Posadka je prepričana, da ni mogoče braniti tako ob širne črte; zato se pripravljajo Rusi, da se umaknejo v Ljaotešan. »Times" poročajo, da ie Steselj precej nevarno ranjen. Ležal je 8 dni v bolnici, kjer mu je stregla njegova žena, ki je bila tudi ranjena na plečih. Steselj ima rano na glavi, ki je selo nevarna za oko. Medtem ko je Steselj ležal v bolnici, ga je nadomesto-val general Fock. Pravi položaj v Port Arturju. Poveljnik „Ractoropnega«, katerega so Rusi v Cifu razstrelili, je dejal, da stanje trdnjave nikakor še ni tako, kakor se govori. Vkljub vsem silnim japonskim napadom so še vse glavne utrdbe okrog Port Arturja vruskih rokah. To ne velja le za Ljaotešan, ampak sa važne pozicije okrog Port Arturja. Vsak dan ob-streljavajo Japonci utrdbe, a v zadnjem času niBO napredovali prav nič. V Port Arturju je še toliko živeža, b tr e-liva in premoga, da je mogoče vzdržati še enocelo letu. Posadka je polna samozavesti in poguma. Poveljnik je sporočil, da je bivši guverner v Daljnem, Saharov, umrl v Port Arturju na legarju. (To ni oni generalni poročnik Saharov pri mandžurijski armadi. Ur.) — Poveljnik je pravil dalje, da so ladje po pravljene, kolikor mogoče in najbrže bi nekatere lahko odplule. — Dopisnik »Dai!y Mail« je dcbil pri pogledu na »Raztorop* nega« sledeči vtis: Modre uniforme in zimska obleka moštva je bila še prav čedna, le tu-patam nekoliko raztrgana. Ladja je bila umazana. Poveljnik ae je opravičeval, češ da ni bilo časa. Moštvo je pripravljalo torpede. .Pričakovali smo boja«. — Na krovu se je sprehajal rejen in zadovoljen pes. Vsa je bilo v čudovito dobrem stanju, z ozirom na vožnjo, ki jo je imela ladja prestati. Naj si bo stanje trdnjave to ali ono, gotovo je, da ni tako obupno, kakor si ljudje predstav-ljaja. Port Artur je po devetmesečnem obleganju ter neprestanem obstreljevanju mogel odposlati še popolnoma nepoškodovano bojno ladjo s popolnim moštvom, katerega zdravstveno stanje je ugodno. Lidja ni bila le preskrbljena s potrebnim živežem, ampak tudi s pivom in tobakom. — Dopisnik lista »Daily Cbroniole« pa je videl v ladjini kuhinji aveže meso, pivo, tobak in sočivje. Ruski častniki na »Raztoropnem« so izjavili, da ni res, da bi se bil »Bajen* potopil. Res je, da se je poškodoval stroj, ki so ga pa kmalu popravili. Križariea vsak dan plovejo iz luke, medtem ko oklopnice ostanejo v luki. Poveljnik ni prinesel nikakih depeš. Pač pa je brzojavil carju, da so Rusi doslej odbili še vse japonske napade na trdnjavo, ter obdržali še vse glavne utrdbe. Tabo torej poročajo angleški viri. Torej so še zdavnaj prenagljena poročila, da stoji Port Artur pred psdcem. Iz Čifua poročajo še, da se je poveljnik »Rsztoropnega" izjavil, da po njegovem mnenju Port Artur sploh ne bo nikdar padel. Isto potrjuje tudi moštvo. Za vodo ni skrbeti, ker je vse preskrbljeno, da se zbira deževnica. Nobeden generalov ni ranjen. Peterburški krogi so mnenja, da bodo »Raztoropnemu" aledila še ostale ladje. Iz Tjenoina v Mukden došli potnik zatrjuje, da je blokada pred Port Arturjem silno slaba. Togo je oddal del brodovja v popravo. V Mandžuriji. Saharov poroča 15. t. m.: „D»-našeji dan je na vsej fronti pretekel mirno". Londonsko poročilo od 17. t. m. pravi, da je reka Saho zamrznila. Japonci so jo baje že prekoračili. Vsled tega vse pričakuje boja. Ruski brzojavni urad porofa iz Mukdena 15 t. m : Sirijo se vesti, da nameravajo J« ponci 19. t. m. pričeti predirati, da prodro csntrum ruskih postojank. »Birž. Vied« poročajo iz ruskega glavnega Btana: Jiponci sbirajo močne čete proti ruski vzhodni fronti, odkoder prihajajo vznemirljiva poroiila. Patrulje poročajo, da so vsi prelazi zasedeni od sovražnih straž. »Kolu Ztg.« poroča iz Petorbnrga: Odločitve pri Mukdenu se pričakuje že za pri hodnje dni. Ruska armada dobiva vedno pomoč. Japonoi nameravajo pričeti boj s nočnim napadom. Japonci polagajo, kakor poroča »Lokal-anzeiger«, dvojni tir na železnici med Ljaojanom in Daljnim. Kitajski general Ma je pomnožil svoje čete. Obnašanje njegovo je silno sumljivo. Kuropatkin brzojavlja: Japonei so na padli 16. t. m. zvečer posadke naše postojanke Lnšipu, a so bili odbiti. Ob 11. uri je sovražnik zopet pričel boj, ki je trajal 1'/» ure. Na naši strani so štiri ranjeni. Kuropatkin podkralj? Iz Peterburga poročajo, da bo kmalu obiavljen carjev dekret, ki bo podelil Kuropatkinu podferaljevske čaeti ter vso dosedanjo oblast Aleksejevo. Linevič bo pa vodil vse operacije. (Ta vest je silno neverjetna. Ured.) Noto rusko vojno brodovje. »Dai!y Mail« poroča iz Oiese, da si bo Rusija kmalu naročila štiri no*e bojne ladje, tri oklopnice, pet križaric in 15 do 18 torpedovk. Argentinija ni prodala svojih ladij , Rusiji. „DaiIy Mail" poroča iz Bueuos Ayres, da je neresnična vest, da bi bila Argentinija predala s^oje bojne ladje Ruaiji. Mjrnariški minister je zagotovil, da je to izključeno, ker hoče Argentinija ohraniti strogo nevtralnost.) Hullski dogodek Med Rusijo in Anglijo so nastale nove težkoče vsled sostave preiskovalne komisije. Ruski listi pišejo za voisko z Anglijo. Morda je koncentracija ruskih čet v Turkestanu v zvezi s konfliktom, — Dne 15. t m zvečer so delali na Angleškem v Yarmouthu po-iakuse, ali se res vidi ribiški Ooln v luči metalcev svetlobe kot torpedovka. Bojna ladja „Hebe" je osvetljala neko ribiško ladjo in obensm so povzeli moment totogrefije, ki jih bodo predložili mednarodni preiskovalni komiaiji. Steseljeve brzojavke. Iz Peterbu-ga poročajo, da je poslal Steselj carju 28 okt sledečo brzojavko: .Čast mi je, sporočati Vašemu Veličanstvu, da so Japonoi 25. okt. silovito obstreljevali naše utrdbe na severni in severnovzhodni strani. Drugi dan so napadali eno utrdbo na Beverni fronti. Toda ogenj našega topništva in naši šrapneli so preplašili nj hove re zerve. Napad je bil odbit. Naše izgube so bile: 1 častnik in 70 mož mrtvih, 8 čast nikov in 400 mož ranjenih. Včeraj je umrl ženijski stotnik Sžharov, nekdanji mestni prefekt v D.ljnem, na legarju". Dne 30 oktobra je brzojavil SteBelj: „Od zadnje moje brzojavke z dne 28. okt. se obstreljevanje silovito nadaljuje". Dce 3 t. m. pa je brzojavil earju: »Veliki car! Danes, na praznik naše velike domovine, molimo k Bogu ter čestitamo z gromovitim .hura" svojemu carju. Na kolenih prosimo Boga za zdravje Vašemu Veličanstvu, Nj. Veličanstvom cbema csri cama ter velikemu knezu — prestoloaasled niku. Naše veselje do življenja jei vedno večje, ko, že devet dni trajajoče napade, z uspehom odbijamo. Tako praznujemo veliki d»n, ko je Vaše Veličanstvo stopilo na pre-atol, isti dan, ko praznuje naš sovražnik, Japonci, rojstni dan svojega mikada ter Be zarotil, da ta dan vzame trdnjavo. Bog je z nami!« Zarota na Ruskem ? »Dai!y Telegraph« poroča iz Peterburga: Tn se je zopet izvršilo mnogo aretacij. Noč in dan se vrše hišne preiskave. Organizaeija vladi sovražnega gibanja se ras-širja po celi Ruski. Baltiško brodovje Dopolnilni oddelsk baltiškega brodovja, obstoječ iz dveh oklepnih križaric, treh pomožnih križario ter osem torpedovk je došel v Libavo. Pismo gospe 8teseljeve. Moskovski trgovec Perlov je prejel pismo od gospe Vere Steseljeve, datirano od 25. septembra iz Port Arturja, v katerem nagovarja naslovnika, naj prične zbirati za uboge portarturske brambovce. Gospa Ste seljeva piše: »Mucgo ne moremo zbirati; tu je premalo prebivalcev, ki lahko dajo. Do Vas se obračam na blagohotne prebivalce Moskve, ki so pomagali če vodno v vsaki sili. Bolite tako dobri in naberite nekoliko med svojimi znanei ter pošljite po rusko-kitajski banki na moje ime. Od tega bomo delili podpore, kakor hitro se brambovci vrnejo v Ruaijo. Tu so ljudje brez rok, brez oči, ljudje, ki jim je poškodovana hrbtaniea in ki so za celo svoje življenje pohabljeni, z eno besedo, tu jo mnogo, mno^o nesrečnih pohabliensev. Ko bo vojsk* končana, se vidinao v Moskvi. Vara btaseljeva.« To pismo ho najbrže dalo povod, d« sa bodo pričele obirati zbirke za portarturske junaka po celi Ruaiji. Skrivnosten Japoneo. Veliko pozornost je vzbujal v soboto na postaji Hoibeck neki neznani Japonec, ki se je odpeljal z vlakom, prodno je m}gla posredovati danska policija. Skrivnostai tujec je popolnoma izginil. Morda jo stopil na kak parnik. ki ga j« ž* čakal. Ogrski državni zbor. Vvčeraj&nii seii ogrska zbornice "ta izjavila poslanec Hock v imenu Binftyjeve stranke in Košut v imenu svoje stranke, da se stranki ne bosta pokorili izpremeujenemu poslovniku. Tisza odgovarja, da hoče z iz-premenjenim poslovnikom preprečiti zgolj obstrukcijo, a ne kratiti govorniške svobodo. Liberalci so Tiszi priredili velike ova-cije Predsednik jo moral prekiuiti sejo. Ti«za je zapustil zbornico, liberalci sa šli za njim in mu klicali v kuloarjih »E jen!« Kakih 50 opoziciooalnih poslancev j o pa pelo Košutovo himno. Koncem seje je naznanil predsednik, da bo v prihodnji seji glasovanje o Tiszovem predlogu, naj se vrše tudi zbornične paralelne soip. Vstaja na Kitajskem. Is Singaja poroča »Rauterjev urad«: Vstaši so porazili cesarske četa pri L nčufj, provincija Kvancu. VstaSi so se polastili tudi 5 glavnih mest te provincije. Trgovci in bankirji bo pobegnili. Podkralj je dobil povelje, naj zaduši vstajo. Mirovne pogodbe. Iz Berna poročajo, da bo Švica v kratkem sklonila z raznimi evropojakimi državami, kakor tudi z Zadinjenicni državami mirovno pogodbo. Pogodba med Švico in Belgijo je že podpisana. Tudi med Italijo in Zadinjenimi državami bo sklenjena mirovna pogodba. Med Avstrijo in Francosko se ^rše pogajanja o tej. Nemiri reservistov v Italiji. V Milanu je več sto reserviskov v vojaški obleki glasno protestiralo proti temu, da morajo še ostati v aktivni vojaški službi. Iigrednike so raakropili karabinjeri. Z Balkana. Slovanom sovražni listi poročajo, da se vrše med srbskimi in bolgarskimi Četami v Makedoniji vedni boji. Pri Kumanovem je baje umorila srbska četa bolgarskega župnika in učitelja ter več Bjlgark. Neka bolgarska čet« iz M^nastira vsled tega grozno pleni po srbskih vaseh v kumanovski okolici. Dijaški nemiri na Ruskem. Peterburški vseučiliščniki so zopet priredili demonstracijo. Nemire je povzročilo to, ker se je neki dijak obesil v zaporu. To je razburilo duhove. Dijaki bo priredili dva ahoda. V ponedeljek so zborovali v peterburški avli. Grajali so sedanje razmere kakor tudi položaj na bojišču. Na dragem Bhodu v dvorani profesorja Tarleya so kli-sali: „Proč s samodržstvom". Policija je zaprla mnogo dijakov. Najbrže bodo temu činu sledile še večje dijaške demonstracije. Italijanska pravna fakulteta t (*radiški. Poleg Prage se je pojavil nov načrt, kje naj bi bila italijanska pravna fakulteta. Krščansko-socialna »Rjicbspoet« priporoča, naj se italijansko vseučilišče ustanovi v Gra-diški. Vojni minister — borzni agent. Novi franeoaki vojni minister Barteaux je bil še pred desetimi leti navaden borzni agent. Kot tak si je pridobil ogromno premoženje, a kljub temu je postal s^cialno-demokraški poslanec. Tudi kot vojni minister bo še ostal borzni agent, a ošabno ne bo obiskoval borse, marveč bo imel namestnika Nekaj čisto novega je, da je vojni minister obenem borzijanec pa še socialist zraven. Borsui krogi so pa grozno veseli, da imajo sedaj vojnega ministra borzijarci. Drugi mirovni sliod v Haagu. Amariški poalanik na Dunaju. Storer, je brzojavno obvestil svojo vlado, da se avstro-ogrska vlada udeleži drugega mirovnega shoda v Haagu. Naša država je prva, ki je Zedinjenim državam uradno naznanila svojo udeležbo. Portugalski kralj na Angleškem. Portugalski kralj in kraljica sta obiskala anglečki dvor. Včeraj je bil v Windfjoru na čast portugalski kraljevi dvojici bankat. Angleški kralj jo v h roji nspitnici slavil prijateljsko razmrrje uned obrmadrfcavams, bi je že st^ro 700 let. Z veseljem jo naznanil, da se je ravno včeraj podpisala mirovna pogodba med cbetna državama. Portugalski kralj ja {m odgovoril: »S'ara jo zveza med Angleško a Portugalsko. Aogleški kralj bo imel med Portugalci vedno prijateljev, ki so svoj čas na strani Angleške prelivali svojo kri. Omajano stališče ruskega ministra za notranje stvari. Pariški „Humanite" poroča is Peterburga, ds je bilo v zadnjem tromutku prepovedano zborovanje zastopnikov zemstev, katero je ie dovolil novi minUtar Sviatopolk Mirski. Pravijo, da bo minister zaradi te prepovedi odstopil. Razmere med Francijo in Italijo. V Parizu )e francoski trgovinski minister Trouillot govoril na banketu kateri ie bil prirejen na čast v Pariz došlim italijanskim članom trgovinskih zbornic in mestnih občin. Slavil je zbližanje med Italijo in Fran cijo. Italijanski poslan k grd Tornelli je re kel: Le na podlagi gospodarskih koristi je mogoča uspešna mednarodna politika. Štajerske novice. š »Mladeniška aveia« na Dobrni ae udeleži ihodi slovenjegra* š k i h mladeničev na Homcu in sicer v slučaju lepega vremena z zastavo. š Star samomorilec. Na Pesn ci se je pri oosestmot V«jngri obesil 72 letni de lavec Franc Lorber. Vzrok samomora ni znan. S Divji lovci na Pohorju Z? dalj časa so opažali lovci grajščine Fal, da hodi po njihovo divjačino nek drugi lovec. Toda vkljub vsej pazljivosti ga niso mogli vjeti. Slednjič so začeli sumiti 30.etncga drvarja Blaia Rožič, ki je živel samotno visoko na Pohorju v neki pristavi. Orožniki bo preiskali njegovo hišo in našli take reči, ki so ga iz dale, da je on tisti divji lovec, katerega so toliko Časa iskali. Rožič pa je imel tudi več tovarišev, katerih vodja je bil on sam. Enega od teh, Andreja Javornik, so že do bili. Tudi pri njem so imeli hišno preiskavo, kjer so našli iste stvari kakor pri Rožiču. Oba prijatelja divjačine in rib, katera sta tudi večkrat lovila, sta že pod ključem. Druge tovariše te tatinske družbe orožništvo pridno išče. š Radgonski obč svet o Izgredih v Inomostu. Radgonski obč. svet je imel sejo, v kateri je obsodil izgrede italijanskih dijakov v Inomostu in izrazil inomoškim Nemcem svoje simpatije. Ssdaj je pa rešen nemški narod 1 š V dri proračuna za 1. 1905. je še: za drž. gimnazijo v Celju 5000 K in za obrok za novo zgradbo samostojnih gimnsz. razredov v Cilju 5000 K. Za vzdrževanje re guUcije Mure od G/adca do ogrska meje 90.000 K. Za most čez Muro pri Soielfeldu 5000 K, za želesnico Celje-Velenje 221920 K. š Umrl je na graški kliniki g. Ferdinand Ivanuš, veleposestnik v Poli čanah. š Zasledovani trgovec Okrajno sodišče zasleduje po tiralici celjskega trgovca Ivana Dediča radi goljufije. Tako poroča „Tagesnost". š Radi par Srevljev ubil gospodarja. V Rhterovcih je 17 oktobra ttlapec Ferdinand Muller radi par črevljev, katere mu je gospodar obljubil, ubil svojega go spodarja Franca Herica. Pred mariborskimi porotniki je bil hlapec radi tega obsojen na sedem let težke ječe. Obsojeni M(lller je svojemu gospodarju zadal 23 ran zno-ž e m. š Šolstvo. Za nadučitslja v Z »gorju je imenovan dosedanji stalni učitelj g. Ivan Hočevar; za učitelje so imenovani: na nemški ljudski šoli v Ormožu dosedanji za časni učitelj Viljem Hribar, na ljudski šoli v Ziitaleh dosedanji začasni učitelj Anton Gaberc,sa učiteljico na ljud ski šoli v Sromljah dosedanja začasna uči teljica E r n e s t i n a Bradaškainna ljudski Soli v Verzeju za učiteljico dosedanja začasna učiteljica Alojzija Colnarič v Stojnem selu. Dovoljenje za možitev sta dobili: stalna učiteljioa Ida Stedry v Sv. Kungeti z nadučiteljem Martinom Vodenikom in stalna učiteljica v Mi-halovcah V i n o e n c i j a Blažek z učiteljem Andrejem E p p i s b e m. š Osebne vesti. Pravni prsktikant pri celjskem okrožnem sodišču gosp. Frane Korošeo je imenovan za avskultanta. — Včeraj se je v Mariboru poročil trgovec g. KarolH e r z o g a nadučiteljevo hčerko gdč. Oroslavo W e i x e 1 š Ptujski .Madchenheim" — harem. Med interpelacijami slovenskih poslancev v štajerskem dež. zboru je bila tudi interpelacija, če ve ces. namestnik, da je ptujski župan Ornig v nekem svojem govoru pri vinski trgatvi v zadružni kleti označil svoj »Madchenheim« zs — harem. Poelanoi zahtevaio uradnega pojasnila. š V Celju bodo igrali v nedeljo igro »Njen korporal«. Dnevne novice. V L j u b I j a n i, 18. novembra. Na pomoč koroškim Slovencem ! »Mir« prinaša n« uvodnem mestu oirtic C. g. župnika Mtteja Rižuna za zgradbo »N »rodne šole v St. Jakobu v Rjžu«, ker so dosedanjo ondotno slovensko šolo h pomočjo tujih barbarjev domači zagrizenci razdrobili v tri-razredno slovensko-nemško in štiri»azred dečka Franc Hifner iu Potočnik Jinez. Hafner je Potočniku ves nos stolkel. Potočnika bo prepeljali v deželno bolnico. — Is Metlike. Občni zbor »Prve dolenjske posi|iimoe bo dne 27. novembra ob 9. uri v dvorani »Narodne čitalnice« v Metliki. — Žrtev poklica. Pešec Jernej D a c a r, domaČega 17. pešpolka, ki je bil za a*oj pegum povodom požara v Smohoru na Korošcem odlikovan b srebrnim zaslužnim križcem, ja bil pri omenja« nem požaru tako hudo poškodovan, da je postal za voibško službo nesposoben ter bo odpušSen. Podrl se ie namreč nanj zid in im«aoiani jo dobil težke opeklina na obratu, po hrbtu t«a prsih in ramah. Krivično bi bilo, če bi bil mož kratkomalo odpuščen — brez vseh sredstev. Dobljeni kri žec je pač a a j v i š j e odlikovanje, a ne — nagrada. Ker je dobil težke telesne poškodbi v iivrševanju svoje slulbe, bilo bi pač pravične, da dobi za prestane bolečine tudi primerno odškodnino. — Uradna tajnost o. kr. sodiiča v Ribnici. V .Narcdu" od 5 t. m. ja 6i tati: „Rbničaoje si prepovemo, da bi žu panstvo izdajalo taka izpričevala za s o d n i j e , kakor se je to sadai dogodilo. Tako je tukajšnje županstvo izdalo za ne kega klerikalnr-ga moža, ker ga je čast. duhovščina ovadila bogokletstva, kar dve izpričevali, in sicer je bilo prvo tako, da so v Novem mestu pred sodiščem kar straboma gledali, in gotovo so se jim ježili las;?, mi s!6, da imajo največjega hudodelca pred sa-boj. Na srečo obtoženca moralo jo pa županstvo to izpričevalo preklicati ter je nadomestiti z drugim, katero je bilo v diamei> t;alnem naaprot.u s prvim." Mi vprašamo samo: Gospod ViSnikar, ali so nravnostna izpričevala za sodnijo ali za ,Narod"? Kje je v vašem aodiššu ravno v tej zadavi po trebna uradna tajnost? Odkod neki, če ne iz ribniškega sodišča, je dobil dopisnik imenovane podatke. ViSnikarja zopet srbi po novi preiskavi, ko je vendar komaj zadnjo prebolel. — Nova mestna hlia v Novem mestu je dodelana. Konč«na so že tudi dela krovcev in kleparjev. — Poilkušen požig Dne 8. t, mes. zvečer je opaiila sestra vpokojenaga nad učitelja Martina Gričarja v Mirni, koje sto pila pred hišo, n*ko svetlobo, ki je prihv jala od kozolca. Izpočetka se ni brigala za to, ker je mislita, da sa pelje mimo kak voz in da odtod prihaja svetloba. Toda, ko je svetloba bila vedno večja, je pričela klicati na pomoč. V tem pa plane nekdo b kolom proti ognju ter prične tolči po njem. Po srečilo se mu je, ogenj pogasiti. Ker pa je bil mož na sumu, da je zažgsl sam iz kateregakoli vzroka, so ga drugi d m prijeli orožniki ter ga oddali okr. sodišču v Treb rjom. PiSj se za Janeza Zidarja iz Salske gore pri M<*ni. — Is Istre. Sveti misijoni ae vrša od 4. do 24 t. mes. v Krkovcih, Kortah in Smarji v koperskem okraju. Vodijo jih gg. D, Vrhnvec, p. Kunstelj in p. Znžek iz družbe Jezusove iz L ubljane. Udeležba velika. — Sušo imamn v severni Istri. Danes začelo zmrtovati. Toplomer kaže —.1 stopinjo. Ljudem priman kuie vode. Kakor se kaže, bo zima zgodnja. Oljke lepo dozorevajo in obetajo obilo pridelka. Za nekej let niso bile tako lepe. Ljubljanske novice. Na lovu obstreljeni Resman umrl. Danes ob Vf3. uri popoldao )e v dež. bolnici umrl v nedeljo na lovu obstreljeni 19letni Res-m a n z Jesenic. R -šiti g t ni bilo mogoče, ker je bil menda zadeti eksplozivno krogljo, ki mu je čreva raztrgala. Zaročil se ie sekundarij v tuk. deželni bolnici g. Ma■>. Rus s hčerko graščaka na Kolovcu g. Feliksa Starata Stari trg v nevarnosti Včoraj je bil Stari trg v L ubljani v resni nevarnosti in le hitremu, točnemu nastopu ljubljanskega prost) vol |nes$a gasilnaga društva so je zahvalni, da danes ne poročamo o kaki kata-8tr:G Kakor smo že včeraj kratko poročali, je ogenj napravil znatno šsodo v stanovanju g. dež sodnega svetnika f?. Potrata, ki st»aujo v II. uadstropiu Mil lleisenove hiše, kjer ima v pritličju svoje prodsjalnico pekovski mojster g. Z a I a z n i k. Ogenj so prvi opazili domačini, ko je gorelo že s plamenom. Telefonirali so an poŠto, odkoder je dobil cbveslilo migiatrat in nato požsrna bramba. Gasilci so bili z isredno hitrostjo okolu ena ure popoldne ns mestu nesreča, kjer se je zbralo stotine občinstva. Nsvar-nost je bila velika, ker je ogenj, ko je došle požarna bramba, se ža popolnoma polastil ene Bobe, v dveh sobah pa ie goreli vrati. V par minutah so bile gasilne priprave ognje-gascev gotovo in pričalo sa je naporno, požrtvovalno gašenje. Gasilci b svojim načelnikom g S t r i c 1 j e m sa niso ozirali na plamen, ki je š rigal okolu njih, imeli so pred očmi le veliko nevarnost za ozki Stari trg, čo se ogenj iz II nadstropja poorime podstrešja in ondi nakopičenih stvari. Ras se je ognjegascem v primeroma jako kratkem času posrečilo lokalizirati ogenj na stanovanje g. Potrata in rešiti tudi sobi, v kateri je ie bruhal ogenj. Ca bi ognjegascl se le nekoliko zamudili, recimo le pet minut, bi nesreča lahko postala strašna, a če bi se ognje-gascam še prej telefoniralo, bi se ogenj niti toliko ne mogel razširiti O^enj je naoravil g. Potratu na hišni opravi in goBpej Muhleia-novi okolu tri tisoč kron škode. Kakojeogenj nastal iene v*e. Nekateri pravijo, da je igrajoča se hčerka g. Potrata zažgala z gorečo svečo ; mogoče je pa tud', da je ogenj nastal pri neki v zid vzidani omari, ki se je tiščala dimnika in ki ja bila popolnoma pregorena. G spa Potra-tova se je hudo opekla, ko je skočila v gorečo sobo z vodo, ker je bila v sobi njena hčerka. Opečena je po polovici obraza. Prav vaseli na?, da moremo izreči danes pohvalo ognjegasnemu društvu, ker je pokazalo, da se more občinstvo v slučaju nesreča nanj zanašati. La nekaj bi opomnili na račun električne železnice, ki je včeraj pokazala zopet vso svojo brezobzirnost. Ako je na tako ozkem prostoru, kakor je n. pr. Stari trg, ogenj, tedaj se mora električna železnica ustaviti takoj na tistem mestu, kjer ji to zapovedo egnjegasoi. Včeraj je vežbalni mojster ognjegasnega dmštra, g. D a k s , odredil, naj obetana vos električno železnice na postaji pri dekliški šoli, a voz se je peljal kljub temu naprej, ko pa je bila elektrika izločena, je obstal — pod Trančo. V tistem hipu se pripelje oddelek gasiloev z lestvami, ne da bi mogel hitro naprej, električni voz pa ni vsled izločene elektrike mogel nazaj. Če bi bilo treba is ognja reševati ljudi, bi taka brezobzirnost električne železnice napram odredbam ognjogascev lahko imela strai-ne posledice. E oktrični železnici naj se torej pojasni stališče, če je bil magistrat spich toliko previden, ds ima tako pogodbo v rokah, ki ščiti tudi občinstvo. Straža ognjegaseov jo OBtala na mestu pezno v večer in še okolu 11. ure je načelnik ognjogascev z velbalnim mojstrom preiskoval po* gorišče, da se je prepričal, če je nevarnost popolnoma odstranjena) Včeraj je torej ognje-gisno društvo dvakrat posredovalo pri ognju — vnel se je tudi dimnik v hiši, kjer je kavarna „E ropa" — in obakrat je svoje delo uspešno opravilo. Stavka pekovskih pomočnikov? Po Ljub ljani se govori, da nameravajo pekovski pomočniki stavkati. Rokoborba med Tomaševidem inKoubo se tudi včeraj ni odločila, zsraditega se ista jntri, v soboto, ponovi. Aioravno sa je zmaga gosp. Koubi skoro posrečila in mu isto tuli prisodil velik del obiinstva, vendar Bta pa oba borilca končno priznala potrebo še ene borbe. Ponesrečil se je Stanislav Verbič, učenec četrtega razreda. Sunil ga je iz Sole grede neki drugi učenec, vsled časar je padel in si zlomil desno roko. Peljali so ga v deželno bolnišnico. Nepoboljšljiva vlačuga, Policija je aretirala Amalijo Dolenec z Osahce, okr. Kranj, kateri je prepovedano prihajati v Ljubljano. Izgubila ie prodajalka pri S»5okeInu, Ivano Rj.chberger boo, vredno 10 K. Umrla je vdova vladnega ofioijala. gospa Marija Ambrožič, stara 60 let Zopet ogenj. Saje so se vnele danes ob 1. uri popoldne ns Dunajski cesti štev. 31 v Vilhtrjevi hiši v stanovanju stranke Kopitar. Ognje^asci so prihitali takoj na lice mosta, a ogenj je bil že pogašen. ljubljanska mojstrska bolniška blagajna bo tudi let « 2 decembra oddala štiri jubilejne ustanove po 20 kron. Oddaljeno potresno tresenje je zabeležila včeraj ob 6. uri 3 minute zjutraj opazovalnica potresa. Knjigovodskega kurza krojaške zadruje se udeležuie 19 obrtnikov in ena dama. U5ne ure bo od 8 do 10. ure zvečer vsak torek in četrtek. Ztdnji čas xa vpisovanje je prihodnji torek. Lokal: I. nadstropje obrtne šole. Zabavni večer .Glasbene Matice". Op*: zarjauio na juirajsnji „Mitičiitt zabavni večer v areni .Narodnega do na*. Ism?d še-Btih, na sporedu se nahajajo^h posoni palo se bodo Sliri prvič javno v Ljubljani. Nekaj novega sa Ljubljano jo meš»n oktat. Komični priior zoper plejj", nulil boda vsem csnjenini »H"ležoncenn obilc nabave. D.jaki plačajo 20 novč. vstopnine. Rjstsv- »•ter „Nmdrrpa dcrct" p. A. B({fc\iJJ zagotavlja, da b(de ia pcit;]m£ko postrežbo najbolje pnstrbljero. Tciila ee bedo priznano dotira čot ievp, Lenčetova in Zajčeta vina. — ZpJfttk rb prt 8. z*fčfr. Slovenski fantje ki Me biii pri okupr-cijl, pozer! Slc\fr«ki ltnt.e, ki bo bm itta 1878 v Besni in Henegcvini, se rabijo na sestanek, ki bo pnhtdnjo nfdeljo ob 3. uri popoldne v gostilni „štev. 6" na Du najski ceBti. Važen ra7gcvor. Telefonska In brzojavn* poročila. Uažaroni propadli pri občinskih volitvah v Zagrebu. Zagreb, 18 nov. Včeraj so se pričele tu obč. volitve. — Včeraj je volil I. razred. Stranka dosedanjega župana Mošinskega je v tem rairedu propadla. Dcbila je 39 glasov, Izvoljeni so kandidatje, ki so bili na liiti neodvisnega meiJanstva, ki je dobila okolu 180 glase v. Danes voli II. latred. Agitacija jo velika in živahna. Dunaj, 18 nov. Politični položaj tudi v dinašnji seji drž. zbora ni pojasnjen na nobeno stran. Dunaj, 18. nov. Današnja neja drž. zbera je bila precej mirna. Zbornica je nadaljevala debito o Korberjevi izjavi. Prvi je govoril „necd\ieni* češki poslanic Sternberg, ki je (ZBEČeval češko obstrukcijo za neopcrtunc. Bavil se je obširno z ilero priceezinje Luize Kcturike, katero je teplo zagovarjal in silno napadel dverne krege. Predsednik ir.u je radi napadov na dverne krege dal uker. Scc. dem, P e r n e r s -toifer je cetro kritiziral Korberjevo vlado, češ, da podpira kiščantke sccialce. Laški pe slane c Mazeurana je kot očividec opisoval degedke v Incmoslu ter zahteval lgško vseuJilišče v Trstu. Dunaj, 18. novembra. Nemški katoliški centrum je izjavil: Katoliško nemški centi um obžaluje žalostne di gedke v Inomostu, ki so vznemiiili prebivalstvo. Klub bo vedno in vsak č«s zastopal, osobito v alpskih deželah, koristi Nemcev. Pri tem pa no bo na-nasprotoval ustavno zajamčenim pravicam ostalih narodno a t i. Klub hoče enakopravncsl, a zahteva tudi spoštovanje nerrških pra*io. L.9 b Bleinim delom vseh narodov bodo ščitane duševne in narodne koristi. Klub pričakuje, da bo vl«da s poklicanimi žinitelji rešila italijansko iseučiliiko vprašanje. Klub izjavlja, da hoče sodelovati pri rešitvi dižavnozboiskih vprašanj. Dunaj, 18. covei/ibra. Včeraj je imel knez Liechtenstein pri neki dobrodelni slavnosti govor, v katerem je deja', da državna avtoriteta vedno bolj pada. Tako zahtevajo odstranitev cee. namestnikov n« Tirolskem, v Dalmaciji, Slesiji in na Kranjskem. Inomcst, 18. novembr?. Danes je bilo 57 aretiranih italijanskih dijakov izpuščenih iz zapora. Odpotovali so, ne da bi se dogodili kaki iigredi. Orožniki so spremili dijake na kolodvor. Zadaj je stojala velika množica radovednežev. 14 dijakov je odpotovalo na Dur«j, ostali v Trst, Pngo in v diuge kraje. Dijaki so sicer izpuščeni is zapcr», a preiskava se vrši dalje. Peterburg, 18. r,ov. Aristokracija je nabrala za vojake na fcojilču en milijon. Z r, to »toC 86 takoj odpešijejo vojakom rar/.i poboljiki. Peterburg, 18. novembra. General Kuropatkin perofa o odbitem japonakem na padu na Linžipu, kjer so prifleli .1. zopet z ofenzivo. Drugi dan ob zori so ruski lovci iznenad.li dva oddelka jsponskih dragoncev, katere so poizkušali vjeti; v boju je psdlo SO Jf p c r c e v. Od tiirgfgs edeielka >o mš tii vjeli, nekaj jib je ranjenih, drugi so po begli. Sovrtžnik so je zopet priblišil našim poziciiim, a je bil odbit. Peterburg 18 nov. Iz Mukdena brzo-javlisjc, da so Japonci v Inkavu in Fičevu iikicali po 30000 nož. Pričakuje se, da bedo Japorci poizkušali obiti rusko desno krilo, ter ga »ako odrezati od Tjenlins, Po trjuje sp. d« je umrl general Kuroki (?) Peterburg, 18. nov. »Novoje Vre.mja« pišo, da ek bo *«i ruski vojaki v Mandžuriji gorkp. V8tirf>ne kitajske ponočn« mknje. Rim, 18 nov. Po ranih kraph Italije so včeraj iutili mečan potresni sunek. Barcelona, 18. novembra. Na cesti Fem&ndo se je razpečil« bemba. 6 eseb je tanjenib, 1 mrha. Novi Sad, 18. nov. Tu je pegortla katoliška cerkev. Rim, 18. novembra. V severni Italiji so bih na rsznih krajih nemiri rezervnikov, bi ncčeio daije ostati v službi. Nemiri so sadušeni. Budimpešta, 18, novembra. V s^up ičini pekov jo tii velik pretep. Policija je posredovala ln preprečila radr.ljni poboj. Tiižnim srcem naznanjamo, da je vsegamogočni Bog po kratki bolezni poklical k sebi našega iskreno ljubljenega sinčka Adolfa v nežni starosti desetih let. Pogreb se bo vrši! v nedeljo. 20. nov. ob 4. uri popoldne iz hiše Radeckega cesta št. 2. Našega ljubljenca priporočamo v blag spomin. Ljubljana, 18. nov. moj. Josip in Amalija Globelnik, stariši. — Ivan Globelnik, župnik. Franc, Leopold, Anton, strici. ■ Mici, Pepi, tete. 1937 Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. Optična potovanja po celem svetu ■ v polni istini. . ------ V sobolo, 19. novembra 1904-KT Zadnji razstavni dan i93G prvega potovanja po 11 V nedeljo, od 20 do všf. 26. novembra Zanimiv obisk Nizza med Karnevalom i n Monaco. Odprto vsak: dan od 9. ure zj. oo 12. in od 2, pod. do 9, zvečer. Tržna porodila. 17, novembra. Budimpešta. Pfienica za april 10.32 do 10.33, Rž za april 8.- do 8.01. Oves za april 7.21 do 7.22. Koruza za maj 7.62 do 7.63 Pčenica: ponudbe srt dnje ; povpraševanje omejeno, mirno. — Prodaja S?l'.0( 0 met. stolov, nesprtme-njei o. — Druga žila netpre menjer o. Vreme: mrzlo. ittoteoro&ogiftm* pctvočlto. ViŽina nad morjem 3C6-2 m.erednji zračni tlak 736.9ro» Osa ojm- V»h»y|. r^T.Vj. PO Neb. Ci.itli. *• v.. a-j 17 9. zMff I 74žf 2 | — 3 6 , biezvetr. i jasno. 18| 7. zjutr. | V41-8 i —7-2 1 |a.popol.| 741-3 I 3-9 » j megla a I jasno, ^»•»flnia vf(«raj8nia tomparstnrii 2 1* norm 3 2* 00 po ugodni ceni ^ sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana ) Špitalske ulice štev. 5. ' Oua gla$omrja SS" so procla sta, po jako nizkih cenah; 1. jako dobro ohranjena; 2. jako pripravna za učenje. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca*. 1932 3_j Pijte anje # zajamčeno pristno # destilirano iz lastnega pridelka, se dobiva pri lastniku Antonu f erlan dl Giorjio — RovInJ, Istra 1867 12 635 62-34 Samo 6 dni! Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko, .'Znižane cene! Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figofcu«. najzdravejši vseh likerjev. % 544 150—99 Poštena, inteligentna gospica išče službe v Ljubljani kot blagajničarka v kavarni, restavraciji ali kuhinji, event. kot prodajalka kruha ali slaščic. 1s35 i Naslov : A. Sever, Trst. Promon-toria št. 10, III. nadstr. Ravnokar je izšla knjiga: venski fantje v Bosni in Hercegovini 1878. Ob 25letnice bosenske zasedbe spisal Jernej pl. Andrejka. - 3 930 3-2 Cena K 1.40, po pošti 20 v več. Ig. pi. Kleiniri ayr c* Fed. Bamberg- OVa knjigarna v Liubljani. — V ^SMfei^li liMMffim Paten t Hatsohek ■se&it... 1268 26—iT (zakonito zajamčeno oznamenilo za asbestni cementni škrilj.) Najboljša streha sedanjosti. [|ernjl fnVarng LUDWIG HATSCHEK Nai'dalekosežneiePoroštm Varna pred nonjem in viharji, klubuje . „., Spričevala prve vrste, vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje Vocklabruck Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu poprav, je lahka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. IX/1, Berggasse 11. Andrassystrasse 33. Ogrsko. "nievajie VZOrCB in prOSpBKie. Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvomice portlant cementa VODJE v Trstu, via Geppa a. Angeljnovo milo Marzeljsko (belo) milo sta najbolj koristni z znamko 616 24-17 za hišno rabo. "2212 Dobivate jih po Špecerijskih jtaeunahf Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč v Ljubljani. itnkoTKlni!) »IriavaUs j?a»irj«v, is-itiSi;, _«»i\ttrjfnr Ud lta'"»r«T*aJ» *» Rcnbe prf Pri dfflbitto, — iPr«!**!!* u mu Umirtaji-iffKluiU« inTfSCf* »»r»»II m* boir*». 99 MenjKinuna oelnisHa iiruZDa _ M il € I I»!l.t!ls 10 is 13, Dunaj, 1., Str^sma 2. dMT PojABalia "<8B®j t vseh goipod&rsklh in flnandnth stvareh, pote« o tcoriaih vrednostih vseh ipeknlaoljaklh 9r«dnoatuih yaytrJ«T in veatnt naavett ia dosego kolikor j« MagožA cbrMlovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. 134 400