rJFA\ pokopait* Po angleikem izvirniku A. Bennetta napisal Paulus. 7. nadaljevanje. Aleš Blaž jc bežal domov. Ves plašen, kakor bi mel slabo ve&t. se je izmuznil mLnio sluge v veži. V stran se jc obračal, ko mu je naročil, naj mu nakupi včerajšnjih in današnjih časopisov, vsch, kolikor jih je mogel dobiti. Doma ined štirimi stenami svoje sobc ,se jc počasi pomiiil. Vdal sc je razmišljanju. Torej svet je zvedel za njegovo smrt —! «že veš najnovejše —? Aleš Blaž je umrl!« Tako pravijo dancs drug dnigemu. Seve, tisti suhi zdravnik —! Ni imei boljšega posla ko da je obt*sil to novico na vse telefonidne in brzojavne žice! Zato jo tudi Šimc Blaž s tako naglico prihitel. In tudi I.cnka Strnadova je že vedela za njegovo smrt - . Dogodek na kolodvoru mu je stopil pred oči. Kaj si neki mislita ženski o njem —'.' Ali sta videli, kaj se mu je zgodilo? Morebili si mislita, da jima je namenonia ušel —? Navsezadnje, saj bi bil šel z njima! Bi se bil vsaj na lep način izognil icm ¦— mirran, ki so žalovali za mi-tvim — malopridnežem! Kruto sc je nasmejal. Pravzaprav bi se bil najrajši razjokal. Končno, Ijudslvo ga jc že precej rado imelo, ko je še živel. Ampak časnikarji in založnik, ti so kovali denai* iz njcgove slave —! Se celo iz njegove snirti —! Jn oii —? Kaj so njcmu dali, ko je šc živel ¦—? cGreaka kletvica niu je ušla na račun založnika —. Jczen je bil, vznevoljil ga je sebit^ni. neiunni svet. lanors mu jf stopila prtd oči Lenk«. Kaj si bo mislila? l)a je neolikan, skrajno neolikan. Zapustil jo je, užel ji je —. Tako bo rekla. Ne, to ni smelo biti! Razložiti ji je moral, kaj se mu je zgodilo! Da ni sam kriv. Saj bi bil šel z njimu! Pisal bi ji —. Pa njenega naslova ni vedcl. Uro vožnje z vlakom, «Mirni dol« nckje v samoti —. Kdo bi to našel! Da bi popraševal — ? Ne, tega ne, za nobeno ccno ne! Morebiti pa bo sania zahtevala pojasnila. Da, zelo verjetao je bilo. Saj je naredil dober vtis nanjo. «Tako dober, priden človek!« je rfkla. In njcgovo sliko je še imela. In tudi njegov prejšnji naslov. Skoraj golovo, da mu bo pisala na naslov rajnega Hinkota —. Kaj je moral sporočili svojemu «mrzlemu stricu«, naj pošlje morebitna pisma k «Trem zAczdam«. Da. tako bo najboljc. Ne raradi čcsa diuzega morebiti —. Ampak zato kcr ni hotel biti ncolikan v njenih očeh. Po.šten človek je hotcl biti. In vrbu U'ga, čemu bi si prikrival —? «Smilite sc mi! Toliko let, pa sam —1« Tako jf rekla. In te besede so vkljub vscinu povzročilc majnno revolucijo v jegovih življenskih nazorih. — Iu Aleš je sedel ter napisal tolc pisino: Gospodu Šimenu Blažu. Spoštovani gospod! Če pride kako pismo zanic na moje dosedanje stanovauje pri gospodu Alcšu Bla- žu, mi ga prosim poSljite v holol «Pri treh zvcz- dah«. — Vdani Hinko Brglcz. Zapečatil je pismo in pozvonil. Sluga je vstopil. «Ste kupili časopbe?« «Da!« Položil je debel svežeaj papirja na mizo. «Da, gospod!« »Hvala! — Ali Jii poskrbcli, da. prido tale pisrito čimprej naslovljencn v roke?« «Da, gospod!« «Ne vein, če bo kaj odgovora. Vsekakor mi naj sel lakoj sporo^i, luiko je opravil!« «I>a, gospod!« Sluga se je neuio poklonil. *k1šc1 in tiho zaprl vrata za seboj. Tako znajo vrata zapirati le ljudjc, ki so se dolgo vadili v tcm poklicu. Zares, v tem hotelu je bila doiua «nemotcnost« ter «mir in tihota«. Vse drugače je bilo nego tam «Pri solncu« —! Z zadovoljnim vzdiliom je sedel Aleš v svoj udobni naslonjač. Aleš Blaž jc vcdcl. da ga svel mii. l'a to kar j« dancs bral v časopisih, to je prcsogalo tudi skrajne meje najbolj domi.šljavcga ])isatclja. Zar^s. rkivek še le po svoji srarti zvc, koliko je vreden --. Velik prijatclj f.asopisov Aleš nikdar jii bil. S politiko se ni bavil, drugc dogodščine in novice pa ga ludi niso ninogo zaniinale. Kritikc se ni bal. Sc mu je tndi ni bilo trcba bati. Vkljub svoji plahosti v občcvanju je Lmcl o vrcdnosti svojega delovanja in svojih dcl laslno, sicer jako skronmo, pa ncoporekljivo sodbo, kakor vsi dozoreli dušovni delavri. Običajnc kritikc, pa najsi so ga grajale ali hvalilc, so bile po njegovem mnenju preračunanc za ljudskc mnsc. naiekovali so je os(vbni ali drugi oziri, le umelniški nc. Take kritikc so mii izvabile kvečjemu pomilovalen smchljaj. Zato tudi od svojih posmrlnic ui nič poscbnega pričakoval. Vsakdanji stavki. običajna hvala. domišljavo grajauja, članki, kakršne imajo časnikarji pripravljene za vse take slučaje, — kaj bo neki druga v njih —? Površno bo pregledal časopise, jezil se bo nad njimi, ali pa se jim bo smejal. Tako si je pravil. k In s temi mislimi je segel po listih. Toda že prvi pogled vanje ga je presenetil tako hudo, da je kar po&kočil. Ucinek je bil naravnost telesno občuten. Srce mu je glasno udarilo, kri mu je šinila v glavo. Od pete do temena so mu zadregetali živci. Zavedal se je svojih zmožnosti, moči svojega dnba, toda nikdar ni stavil samega sebe v eno vrsto z duševnimi velikani svojega domačega planeta. Zdelo se mu je, da je slava, ki mu jo ljudje dajejo, drugačna nego slava drugih velikih mož, umetnikov in pisateljev, da je manj vredna, da je lo površna, pretirana sodba ljudskih mas. Nikdar si ni domišijeval, vkljub priljubljenosti, ki so jo uživala njegova dela, da je tudi on eden izmed velikanov duševncga dela —. Danes pa so se mu odprle oči. Njegove posmrtnice so mu dokazale vso veličino njegove slave z neoporekljiro silo. Vsi listi so izšli črno obrobljenil Poscbno velike, debelc črke so naznanjale svetu njegovo smrt! Črez vso širino časopisov so segali naslovi! «Smrt našega največjega pisatdja!« — «Nenadna smrt Aleša Blaža!« — •Veliki ženij je unirll« — vd^rerana smrt velikcga moža!« — «Domovina žaluje!« — »Nenadomestijiva izguba!« — «Globoka žalost zagrinja Evropo!« — »Pretužna novica je bud, bridek udar za vsakogar, ki je ljubil našega Aleša!« — Tako so pisali listi in prekašali drug drugega t sili izrazov in t debelosti črk. MraTljinci so lezli Alešu pu hrbtu. Tule je sedel, sam, zaprt v svojo sobo, človek kakor ysi drugi, — in domoviaa, da, Ettop« je jokala «a njim. Cul je njeu jok. Ogromna, neštevilna družina njegovih bravcev je žalovala za svojim prijateljem, vsak posameznik je čutil, kot bi bil izgubil ljubo, drago osebo, predmet svojega občevanja, svoj vzor —. Svet je umolknil v nemi tugi —. Aleša je pretreslo. «Zdi se, da sem res bil — velik«, je govoril sam s seboj. Presenečen, srečcn je bil. Da, srečen! «Končno, res je nekaj na tem, če človek ustvari kaj velikega —. In ljudje znajo ceniti dobro stvar —. Ljudske mase niso tako nerazsodne, kakor sem mislil —. Storil sem pač, kar sem mogel. Dejstvo je le, da sem bil vajen svojega dela in da ga vsled tega nisem visoko cenil.« Kolikormogoče skromno je govoril te besede. Seveda ni mislil več na to, da bi le površno pregledal časopise. Niti ene vrste, niti ene besede ni hotel izpustiti. Vse ga jc hvalilo. Časnikarji so sami sebe prekašali. Prave orgijc so počenjali z njegovim imenom. V svoji skromnosti se je skušal prepričati, da je stvar menda nekoliko pretirana, pa v svoji strogi stvarnosti se je vprašal: «Končno — kaj pa morejo reči zopcr mene?« Neomejena hvala je dolgočasna, da, sumljiva, si je pravil. Toda videti je bilo, da uredniki res tudi tako mislijo, kakor so zapisali. Njihova hvala je donela odkritosrčno. Nikdar v življenju še ni bil tako zadovoljen z vesoljnim svetom in s samim seboj. Skorajda je bil potolažen nad izgubo, ki mu jo je zadjala smrt malopridnega Hinkota. Znan slovstvenik — poznal ga je — mu je napisal obširen članek o njegovih delih. Po vrsti jih je ocenil in posebej hvalil bistro opazovanje življenja, ki je lastno piscu, pikro ironijo, ki je i njo bičal izrodke družbe in prejreke po&ameznikov, t«r prišel do eakJjučlut, <k fe Aleš Blaž «neoporečeno največji pisatelj, kar jih je kedaj rodila domovina, da, eden največjih v svetovnem slovstvu. In zato je«, tako je pisal, «tembolj čudno in neverjetno, da kraljevska akademija prosvete ni storila svoje dolžnosti! Da ni kupila njegovih del, da ga ni imenovala za častnega člana, to je škandal, to je nedopusten iiaroden greh! Kaj neki počenjajo ti okosteli starci, ki si domišljujejo, da so sodniki črez vesoljno narodno prosveto?« se je hudoval. «Seveda, kdor ne zahaja med nje, tega ne poznajo, kdor se ne strinja z njihovimi zastarelimi, preživelkni nazori, ta zanjo ni umetnik, ni kulturni delavec. Čas je že«, je vzkliknil pisec članka ob koncu, «čas je že, da se na korist kulturi in domovini taki ljudje umaknejo v zaprašcni kot, kamor spadajo, in dajo mesta mlajšim močcm zdravih modernih načel in širokega obzorja!« Aleš je čutil grenko zadoščenje ob teh besedah. Pa vzbudile so mu spomin na razočaranja, ki je je doživel, na siromašno življenje, na krahoborstvo, kateremu so morali služiti njegovi ideali, na zrušene in zakopane velike cilje, ki jih ni mogel udejstviti. — na vse kar je domovina zagrešila nad njim in pikro se je nasmejal. «Seveda, sedaj, ko sem umrl, sedaj prihajajo —! Piej pa ni bilo nikogar, ki bi se bil spomnil človeka Aleša Blaža —!« — Neki člankar je obžaloval, da «koraj nič ni znanega iz življenja velikega pokojnika. »Njegova dela poznamo, med nami živijo, — ustvaritelj sam pa nam je popolnoma ncpoznan. Nikoli ni prišel med nas. V našem mestu stoji njegova rojstna hiša, razdrta in zanemarjena je, in le toliko jo je rabil, da je prišel urareti vanjo —. Zdi se da je bil samotar t življenju, posebnež, čudak —. Taki so vsi aares Teliki duhovi.c (Dalj« prihodnjič).