Pomladna.
Modro nad mano nebo se spet pne,     Travnik dehteči, ti zdaj si moj dotn,
drevje vzbrstelo, v njem liščki žgole;     vriskal, naplesal na tebi se bom;
barno mi v prsih utriplje srce —        zvončkov prebelih, vrtec, zvončkljaj,
pomlad prekrasna, že tukaj, juhe!       z mano veselo zdaj pokramljaj!
Pa si napravim kito cvetic, krasil hlobuk tni bo rožnatih lic; pa se napotim z dečaki zkoz vas — mamice, glejte skoz okna na nas!
Cvetinomirski