uto uax. ft. tsi LjMnJMMf pCCCK '%• 4KVMMNI S§9v CtOft Dfai i.— fiA a Din 2, do 100 vrst * Dta U-6O, od 10© do 8O0 vcat ft Lhn a* vecjJ tnaetmti petit ersta oin 4.-. Popust po dogovoru, inan ratni dave* poaebej. — »SJovenaJei Narode »elja mesetoe v Jugoslaviji Dio 12- n tnoianutvo Dto 15-> Rotopltf aa 00 rračajo CKKDN1STVO IM CPKAVNM^TVO LJUBLJANA, Rnafljev* tmc» ttev. *. Telefon: 31-22. S1-Z3. 31-2*, Sl-23 A 31-26 Pod ratnica: MARIBOR 8t*oaamaperjeva «b — NOVO MBSTU, Ljubljana** c telefon tt.31* CELJU: oeljtto uređntttvo: Stroaama,yer)err» ulksa 1, telefon at. 66; podružnica uprare: KnrAttMrvn ulica 2, telefon 4t-190. — JKSENICHS: .Ob kolodvoru 1O1. Poetna brannmca ▼ Ljubljani at. 1O-351- Naraščajoca nervoznost v mednarodni diplomaciji: - Silen odmev ruskih groženj V Londonu in Parizu se boje novih kom plika ci j, v Rimu in Berlinu pa označujemo ruski ultimat za manever, s katerim boce dobiti Rusija svobodne roke, da poseže aktivno v razvoj dogodkov v španiji LOS'&OS, 9 oktnbra. r. Korak sovjetske vlade, ki je v ultimativni obli-ki zagrozil z izstopotn iz odbora za ne-vmešavanje v špaiuskc dogodke, je iz-zval silen odmev v vsej Evropi*. V an-gleških in pariškili diplomatskih krogih ne prikrivajo, da bi moglo zaradi tega priti do dalekosežnih posledic, ako se ne posred zagotuviti resnične ncvtral-nosti \'seh drs.uv, zinuti pa Rusije, Nent-čije, Italije in Portugalske, ki so na do godkih v Španiji najbolj zainteresirane Med Londonom in Parizom se je vršila včeraj ves dan živahna izmenjava misli. Z veliko napetostjo pričakujejo v vseh diplomatskih krogih naduljnji razvoj dogodkov. Za danes dopoldne je sklicana seja odbora za nevmešava-nje na kateri bodorazpravljali o ruskih pritožbah. Ves svetovni tisk se bavi s stali-ščem sovjetske vlade in obsirno komentira rusko noto, ki jo je včeraj i/.-ročil sovjetski poslanik v Londonu odboru za nevmešavanje ter zastopnikom vseh prizadetih držav. V Rimu ogorčeni BERLIN, lJ, oktobra, r \emški listi v obširnih komentarjih obravnavajo rusko noto Značilno je. da niti z be-sedico ne zavračajo težkih obdolžitev proti Nemčiji, češ da pod pira uporni-ke z orožjem, municijo, let ali in strupe-nimi bombami ter široko razpredeno propagando. »Berliner Borsen Zeitung« piše pod naslovom: Ruske grožnje, njihovi rat-logi in njihovo ozadje« med drugim: Mosk\a je zadnje mesece storila vse, da bi pripomogla do zmage boljševizma v Španiji. Kljub temu pa so izgledi madridske vlade z vsakim dnem slabši in položaj rdečih v Španiji je postal skrajno kritičen. Zato smatra mosko\n-ska vlada za potrebno, da sedaj stori za madridsko vlado vse. kar je v njeni moči, da prepreci poraz ter spremeni položaj v Španiji \- svoj prilog. Le ta ko je razumeti grožnje Moskve, da bo oficielno nastopila z r.so svojo oboro-zeno silo v priloe madridske vlade, če ne bodo takoj storjeni primerni ukrepi, da se prepreci \sakp podpora španskim nacionalistom. Pri tem se poslužuje stare prakse in kriči: Držite tatu! »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše med drugim: Mosk\ i ne gre za dogna-nje resnice. Izgleda, da Rusija noće prepustiti Angliji slave, da spravi špan-ske zadevc v rn/pravo na mednarod-nem forumu, a se bolj verjetno je, da hoče Moskva s svojim postopanjem tor pedirati akcijo za nevtralizacijo špan-ske državijanske vojne, da bi lahko od-krito priskočila na pomoć madridski vladi »Lokal-Anzeiger< piše pod naslo-vom: »Moskva je odstranila krinko« med drugim: Kakor kaže. je bila Moskva naposled prisiljena. da odstrani krinko s svojega političnega obraza. Moskva se je s svojim postopanjem razkrinkala in sedaj končno priznava, da je špan*ki teror njeno delo ter da je odločena z vsemi sreclstvi podpreti teroristično madridsko vlado. Rusija je k temu prisiljena, ker se v Španiji raz- vi ja jo dogodki drugače, kakor pa so v Mosk\i pričako\ali. I' Španiji gre sedaj za odločilno borbo, ki grozi končati s porazom boljševizma. Rusija išče sedaj samo povoda, da bi dobila svobod-ne roke za svojo akcijo v prilog špan-skih rdečkarjev. Nemčija nadaljuje svojo politiko nevmesavanja in prepušta zato drugim, da se bavijo / želju mi Moskve. Nemška sodbA RIM, 9. oktobra, r. Rimski listi oštro napadajo sovjetsko vlado in oznnčuje-jo noto ruske vlade kot manever, ki predstavlja zadnji poskus za rešitev madridske vlade pred popolnim porazom. »Tribuna« piše, da hoče Rusija s tem manevrom dobiti samo svobodne roke. da aktivno poseže v razvoj dogodkov v Španiji in izdatno priskoči na pomoč madridski vladi. S tem bo Rusija samo še podali šal a krvavo in že tako tragično državijansko vojno, lahko pa izzove tuđi še drut*e resne komplikacije. Tužna obletnica BEOGRAD, 9. oktobra, p Jugoslovcnska prestolnica je dnnes \> rnakit tužne obletni ce tragične smrtt vvltkega kralja Vedinite-I ja Vse trgovine in drugi lokali so zaprti, v državnih uradih počiva delo, vse mesto pa je v crnih zasimah. Po iilo/.bah gore pred sfikami nesmrtnega t\nrca Jugoslavije svece trt ves Beograd na vsaketn koraku i/pričuje neutešljivo bol nad nenadomestljivo izgubo, ki se čuti vedno bol) I* saborni cerk\mi je bila dopnfdne svečana 7adušnica, ki jn je opravil patrijarh Var-na\a ofr veliki asistenci duho\sčine. Službi bofli sto prisostvovali člani vlade, narodni pnslanci in senatorji, diplomatski /bor, generaliteta, deputacije Sokola in drugih na- cionalnih organizacij ter ogromna mnozica ljudstva. Savzoča sta bila tuđi kraljeva namestnika gg. dr. Stankovič tn dr. Pcro-vič. Kraljevska rodbina se je dopoldne podala na Oplenac, kjcr je. bila na grobu nepo-zabnega kralja spominska svečanost v naj oijem rodbinskem krogu Ctani poslanskega in senatskegt-. kluba JSS so se dopoldne z avtomobili odpeljali na Oplenac, da se poklnnijo na grobu Kralja Uedinitelja ter da ob drugi obletnici nje-go\>c prerane smrti obnove prisego udanosti in rvestobe njegovim vzvišenim idejam, ki so in ostanejo kažipot vsega juiinsfoven^ke-ga naroda. Rutnunski zunanfi minister Antonescu na poti skozi Ljubijano Na Rakeku ga bosta sprejela in pozdravila zastupnika zunanjega ministrstva in rumunskega '^MiiStva Ljtzblj«ina. 9. oktobra, r. Z* beograjskim brzam vdakom *ta prispeUi v Ljubljano tiskovni ataše Tuimaiskega poslaništva v Beogradu jj. Hirsu i tajnik zunanjega roi~ nistrstva Sećerovič, d« na mejd pri R&ke-ka pozdravštA in aprejmeta njfnunskega nmaiij€>ga crtTD»tra g. Antonesca, ki se bo na povratku iz Ženeve ustavi! v Beogradu, da vme ucd»vrn pose* dr. Stojadinović«. v Biitkarešti. An&onescu se pripelje ?. orient-ciVsprcsnim vlakom ter bo ostaj v Boogra- du crva. dn-i. Pri tej prilifci bo knel z dr. Stojadinovićem razgovore o aktualnih mednarodnih problemih, kri zanimajo obe državi. Rumunskega zimanjega ministra spremljajo poleg soproge pomoćnik ravnatelja političnega oddelka zunanjega mrai-sfcrstva George Crucescu s soprog© ia ka-bindtna šefa Nricola Joamd in Fatulescu-Uprava državnih železnic je »tovila ru-raunskemu zunanjemu ministru na, razpo-Lago £ak*ns.Vi voz, ki že caka na RaJce&u. Ciano gre v Berlin Imel bo razgovore z netnšldmi državnik! v iveri z dunajsko konf erenco rimskega bloka RIM, 9. oktobra, r. Sinoči je zuna- \ dimpešte bo Ciano odpotoval v Berlin, nji minister Ciano odpotoval v Bu- kjer se bo sestal z zunanjim ministrom dimpešto. kjer bo zastopal italijansko Neurathom, sptejel pa ga bo tuđi Hit-vlado pri pogrebu Gombosa. Pri tej I ler. Vsi ti razgovori prcdstavljajo pri-pritiki bo imel važne razgovore z ma- { pravo za dunajsko konferenco držav džarskimi državniki, ki so v zvezi z na- j rimskega bloka, daljfito politiko rimskega bloka. Iz Bu- ' Zopet izgredi ▼ Londonu Propaganda f ašistov je naletela na hod odpor levičarjev London. 9. oktobra, k. V Londonskem okraju East End ie prišla zaradi propagande fssistov pod vodstvom Oswakia Mos-lpiya„ ki je zadnje čaše zelo nareala, do hu-decja spopada med komunisti in socialnimi demokrati na oni ter policijo na. druga strani. Na svojpin skupnem političnem zborova nju so levičarski elementi oštro napadali no t ran jeca mtn istra Johna Samona in mu očitali, da je naprani fašistom pre-več popustljnv. Po zborovanju so se pričele demonstracije in je morala posredovati policija. Prišlo je do hudega spopada, v ka-terem je bik) 180 ljudi ranjenih, med njirni ♦udi 32 policijskih agentov- Borba je trajala precei časa. ker so se lcvicarji z vso gtjt^^ ^^?4^'*ii^Daily Mailc pripominja k temu, da proučuje vlada sistfiro^, ki so jih uv«ljavili i velikim uspehom najprej v Italiji in pot^m v Nem-čiji. Reorganizacija vofcke vdvici Bern, 9, oktobra, g. Narodni svet ie danes soglasno sprejel novi voja^ki statut, ki stremi po izpopolnitvi ^vicax«ke oboro-žene sile. Novi statut odloča izpopomitev modernega vojnega letalstva in motorisa-cijo celokupoe švicarske vojake. Angleiko posredovanje v Madridu London, 9. oktobra, o. Anglcška vlada je v Madridu protestirala zaradi ravnanja oblasti s tale i, ki jih je v madridrfoih za* ponh okrog 8.000. Ba*je jih obaojajo kar v masi na smrt in po 60 na dan tuđi judti-fioirajo. Anglcška vlada je zah*evala inilej-se ravnanje s tadci in političnimi lrrivci. Banski svetnik A# McHcitigcf unut Snoei je umri v ljubljanski bolnici ban«ki 8vetnik g.*Anton Meocingerr, star 57 IH. Pokojni je bil v Ljubljani eploSno znan. Pred leti je bil komiear na magvjtratu, «ie«r pa v politično življenje nikoti ni posegal- Njegove zemake ostanke prepe^«jo ob 11. dop. ix mrtvasnice aploine bofauc« v Knftfca, kjer 0$ domaće poCUi&e Na popolnem umilni O sporih v JNS, o ncizogibnem nukolu in scveda o popolnem razpadu stranke je Je pred par dne\'i na dolgn in široko poročata beograjska »Pravda*. Putem je naenkrat utihnila, ker se je pač že zax'edli\, da se je grdo blamirala. Sedaj pa ista »Pravda« piše. »TLnani prvak JWS, najbližji sotrudnik g. Petra Živkoviča. nam je izjavi! doslovno to-le: \* s c kombinacije o i z s t o-p u nekih naših t ov a r i š e v iz skupščinskeg a i n senutskega klubu s o narav nost izmišljene in tendenciozno spravljene v javnost. Tu je govori o neki skupini bivših r3dikalov v naši stranki, ki so haje zelo nezado\*oljni i vstopom B. Jevtiča in njegove skupine v JSS in prav na tem njihovem »nezndovotj-stvu« se grade kombinacije o nekih ncsogla-sjih in ćelo o rarkolu v naših \*rstah. Toda pra\' ti, na kufere se v teh tendencioznih kombinucijuh kaže, so bili od vsega začetka za združitev z Jevtičc\im poštanskim klubom in ravno ta skupina je formirala to združitev. — Oru^i prvak in bližnji so-trudnik Petra Živkoviča nam je izjovil: V*e to vrnemirjenje okrog imena in osebe g. Nikole (rzuno\~iča je umetno prikrojeno »n tendenciozno. Chri isti, ki so do včeraj smatrali g. Uzunoviča za politične£a mrtve-ca ter javno govorili, da on ne predstm'lja nikogur in ničesar, mu sedaj naenkrat pri-pisujejo prvo\t$ten pomen in ornačujejo vprašanje njego+'ega stališča za osrednje vprasanjc ne samo naše stranke, mar\*cč ćelo vse politične situaciji Kj€ je hi logika, da o morali sploh ne got"orrmo?/ je jerno zaključit svoje ugotovitve otnenjeni prvak JNS. „Čudna \e ta stvmr!" V »GorenjciMc Matije Škrbca čitamo pod tem naslovom to-le lopovsko notico: »Pod-roćje naši davčne uprave je prečej obimina. Zato imamo na davčni upra\>i prečej urmd-nikov. V g/mTiem pa imamo največ «/i vtbj precej dnevničarjev, tako slugo Pris+ovca Franca. Glaisrja Vinka, Pezdiča Joikti im druge. Po § 17S uradniikega zakonm m dnevničarju srne služba vitak ča* administrativno odpox*edati v petnajstih dneh od dne priobčitve. V nedeljo dne 25. oktobra 1936 bo grozdje v Radovijici zrelo.* TLaret, čod-na je ta stvar, da se sine pri nas gra&H im kar s kolom! JNS v primorsM banovini Banovinski odbor JbJS za primorsko banovino je sklical banovinsko skupičino ¥ soboto 10. t. m. Sa dnevnem reda tena zborovanja je razprave o občintkih volit-vah. Šibeniška »Tribuna*: pripominja k tej vesti: Med strunkinimi tomiiljeniki vi ada posebno zanimanje za to zborovunje, ker se bo na njem razpravljaio o udeleibi JSS na občinskih votitvah in bodo dana potrebna navodila za volilno agitacijo in sest&vo kandidatnih list. Kakor čujemo, bo JSrS vložita prav lepo število kandidatnih list. Letah 9rSUn>encitu V Zagrebu je bil tiskan in tam so Mrite letak z napisom »Slovenci!*. Državno toiitelj-stvo je ta letak zaplenilo tn prepovedalo njegovo razširjenje. Govori se, da bi naj ta letak nadomestit »Slovensko Zemljo*, i • / - # Kofiko Je na tem resnice, ne vemo. Hermon Wenđel In Svetozor Pribičevlć Veliki nas nemški prijatelj Herman VPen de/, ki je pred kratkim umri, je, kakor je znano, pred leti zapustil svojo domovino in se preselit v Pariz. Ta je dl je časa živel v emigraciji tuđi pokojni Svetozar Pribiče xič, ki je bil z VFendlom dober znanec in prijatelj. Često sta se šest at a in pomen ko vala o političnih in kulturnih razmerah v Jugoslaviji. Napram Svetozaru Pribičcviču je Wendel vedno zagovarjal in branil ju gcslovensko tezo, ki jo je sam po pol no ma osvojil. Pri taki priliki je Wendet napram Pribičeviču, kakor iz priču je njegov osebni prijatelj J. Altmayer, tzja\'il: »S p o r a z u mite se! Pokopi jitc prošlost ! Jaz nisem Hrvat in nisem Srb. jaz se m J u go s I ove n i n poznam samo eno Jagoslavijo. Se na ha j a se več na dnevnem redu, ali mor e j o Slovenci, Hrvati i n Srbi z ive t i r e n i skupni d r ž a v (, mar več samo to, kdaj bodo tu d i Bol gari, kakor ostala j u go-sl ovensk a plemena v miru u c d i njeni ž ive I i v t k u p n i državi!* — To so Wenđlo\*e prorolke besede, ki se bodo prej ati sšej pra\> tal* učesnici te, kakor se je uresničila njegova napoved med tvetovno vojno v »Arbeiter-Zeitung* o osvobojenjv in uedinjenju Jugoslovenov! Sorzna poročifa Crnih, 9. oktobra. Beograd 10. —, Pa-rU 20.385, London 21.265, New York 434.376, Ba-uaelj 73.IO, Milan 22.85, Am-aterđain 231.2S, Berlin 1741 Dunaj Tj, Stran 2 »SLOVBN8K1 NAROD«, petek. 9. oktobra 1886. Stev. 2*1 lu*!2?*lBOurtarDtal>lltl?f iftfclA »s«« i""""«' I 1""**» «*"> «M»j*» jnUaM^laPl/m Jutri pre»l«r.| Ljubljana v tihi žalosti za Hng»po1cofrim kraQ«n Alekaaadr— I. *b trogi *ftft1tfkftflritf»fl ttt*aAir* ■—■■*< *»MlMlt a* «aaa*»+i Ljubljana, 9. oktobra Ob drugi obletniei mučenltke smrti Vite» flcega kralja Aleksandra I. Ueđlnitelja ae Je Ljubljana snova odela v globoko ialotft. Sle. hrni ae a tugo v srcu unommja Njega, ki nam je Ml veem najdraiji in najmodrejsi vladar. Z ve»h hw v meslu, pa tuđi zunaj eo davi zaplapolale crne zastave, z državnih ter samoupravnih poslopij pa tastave v dr* žavnih barvah na pol droga. V Šolah eo ^e vršile dane« žalne eponunske svečanosti, združene s ceri veni mi opravili ? cerkvah in k apel ah. Na aporedu «o bila tuđi predava* uja, v k«terih eo profe«orji in učitelji ali pa dijaki poveličevali mučeničke žrtve in «mrt viteškega kralja, #aj je poslednji njs-gov dih veljal domovini in zadnje njegove beaede iusroeloveofikemu narodu. Trgovci eo za pri i svoje lokale že pred 10., ko je žkof dr. Gregorij hozman 6 etevilno astetenco opravil v etolnici žalne obrede. SveČanemu rekvijemu šo prisostvovali ban dr. Natlačen. vrfcilec dolžnosti komandanta dravske divizije general Laza Tonić t ge* neraliteto in čaetniškim zborim, župan dr. AdleJiC z občiiwkimi evetovalci, celotni konzularni zbor, Zastopnik utilverze, rektor dr. Samec e profeaoMkim zborom, atatopnika SKJ dr. Pippenbacher in ini Ba^ Mttop« niki dobrovoljcev, rezervnih oficirjev, raznih društev, korpo raci j ter infititucij. veliko Stevilo uradništva in ostalega občinfitva. Pred etolnioo je etala četa vojažtva in pa vo* jaška godba, ki je zaigrala nekai Žalnih ko. madov. Ob 11. je bila svečana liturgija v pravo« slavni kapeli v voja&iicj vojvode Mišica, ki jo je opravil prota Djordje Budimir. Kakor žalnih evečanootj v stolnici, so ee udeležili tuđi liturgije v pravoslavni kapeli številni dostojanstveniki, pred^tavniki vojske ter javnih uradov in velika množica pravoslavnih vernikov. Prota Budimir je imel v ka» pelici tuđi globoko zaiet nagovor, v katereni ee je sj>ominjal mučeničke smrti viteškega kralja. Žal na svečanost ee je vršila dopoldne tuđi v evanpelski cerkvi. Ljubljana je tako na najdoetoinej&i in naipietetnejii način počastila spom:n druge obletnice tragične smrti velikega junaka vladarja ter voditelja ju* gosloventškesa naroda, ki je padel smrtno za» det na tujih tieh pod rako zločinskega aten-tatorja ter e tem znova pokazala, da bo živel epomin nanj med nam i veftno. tombole, kl naj nekoliko okrepi blagajno. I ProSnji Ja Mio utoOeao ta aa bo tombola ____________SENZACIJA!! ^■Np a a -jo m pevskl fenomen, najboljfti terjorist aveta Miti A HrlSli^nfllfl bo pel an*Je iz opernih del Pucclnijt, l^UlV Jrlfll. Ull| Massenetta in Leoncavallft v velefllmu Pleše izvaja: MARUA GAMBARELLI »IDOL OPERE c. ___________naalednlca Ane Pavlovne_________Jutri premjera v KINU 3LOOL 10. oktober 1920 Ob 161etnici za nas tako nesrečaega koroikega plebiscita Ljubljana, 9. oktobra. Zopct smo se približali dnevu, spomina na prvi težki udarce, ki nas je zadel v naii mladi, takrat komaj porojeni državi združene Jugoslovene. 10. oktobra 1920 ostane v zgodovini našega naroda zapisan kot dan narodne nesreće, ki mu jo je namenila /la usoda, v najvećji meri pa našemu narodu takrat Se nenaklonjena mednarodna diplomacija Slovenski Korotan po pravici nazivamo slovenski, kajti še pred desetletji je ogromna većina prebivalstva severno od Celovca preko Gosposvetskega polja in tja mimo Osojskega jezera proti Reveru govorila slavenski jezik. Leto za letom pa je postajal pritisk od severa napredujoče germanizacije hujši, zlastf, ko je roko \ roki složno nastopal pri tem delu ves uradni aparat od nem&ke sole, upravne in sodne oblasti pa tja do Siidmarke in Schulvereina, ki sta bila že od nekdaj najzanesljivcjse in najuspe-šnejše orodje nemške raznarodovalne politike na severu. Razumljivo da je bilo za ta »Drang naeh Siiden« dovolj denarja na razpolago, ki ga je plačeval v obllki davkov »eveda tuđi naš narod za svoje lastno raz-narixlovanje. Silnemu pritisku vsega raz-narodovalnega aparata se nai nezaščiteni narod seveda ni mogel dolgo upirati, ker je bi! narodni preporod sele v povojih in narod še nikjer ni imel dovolj moćnih na-rodno-obrambnih, niti gospodarskih organi-ladj. Zato ni Čuda. da je germanizacijskl val prodira.1 \t leta v leto vedno globlje v slovensko koroiSko debelo in da je tik pred svetovno vojno zajel ic tuđi oijo severno okolico Cclovca. Med svetovno vojno je bil pritisk na slo-venskem Koroškem osobito močan. Veči-no slovenskih roditeljev na Koroškem so osumili srbofilatva in jih kot narodne !z-dajalcc pomctali v jooe ali pa jih odvedli v koncentracijska tabori&ca. Tox!a narod tuđi brez svojih voditeljev ni obupal, kajti ve-roval je v zmago velike alovanske ideje kakor tuđi dancs veruje kljub vsemu pre-ganjanju in zatiranju. Ko je novembra 1918 /asijala našemu narodu toli težko priča-kovana narodna svoboda z ustanovitvijo last ne narodne države, so bile oči vsch koroskih Siovencev obrnj-ene proti Beogradu, Zagrebu m Ljubljani, od koder #o pričakovali z odprtimi rokami svoje brate-osvoboditeJje. In ko je 6. jun i ja 1919 mlada juna&a jugo-slovenska vojska junasko zavojevalm slovenski K.orotan in zasadila jugoslovetisko trubojnico na zgodovinskem Gosposvetskcm polju, se je naš narod ob Dravi, Zali, Beli in Krk i oddahnil od sroletnega robstva, pre-pH(fan. da je slovenski Korotan za večno združen z veliko Ju^oslavijo. Tuda mednarodne »pletke »o povzročile naii pravdi hude neprilike. Naia vojaka se je morala po dvemesečni zasedbi Celovca in Gospesvete umakaiti za pas. ki ga je do-ioćila mednarodna komisija v Celovcu. Od-rejen je bil nesreoni plebiscit, o katerem bo pisala žgodovina. Pripravljen m odre-jen je bil v času, ko je bUo liudstvo zaradi dotgotrajne vojne in i tem združenega trpljenja in pomanjkanja docela apatićno, brez vsake narodne zavesti in seveda do grla sito vojne. Zato se je nagibalo tja, kjer ni bilo vojaSkih obveznosti m kjer «e je ljudstvu z demagogijo čim več obljubljalo. Da so bili v tem nasprotniki pri plebiscitni propagandi mojstri, se je videlo tako na letakih in plak&tih. kakor pri ustmeni agitaciji Mnogo je na odločitev vočine prebivalstva pri gladovanju vp li vala rudi tjiitacij# nasprot-nticov z vojaškim službovanjem v Alacedo-niji In Srbiji, se već pa dejstvo, da se je našim nasprot nikom v med na rod ni plebiscitni komisiji posrećilo doseći razdelitev celot-nega glasovalnega ozemlja v dve coni in sicer v cooo A in oono B. Cona A je obse-gala ozemlje Juioo od Vrbskega jetara in Drave, cona B pa Celovec % okolico. Razumljivo, da je Celovec ta koro&e Sloven-co to, kar je za nm Ljubljana ali Celje in Maribor, ki so na* gotpodankl In kulturni centri, kakor Je Cetov*e za kofofica &kh vence, ki prodijajo Y njCtt rvaj« pridalke in klipa jejo svoje potrebčtoe. Zato nam postane jasno, da je tuđi gospodarski moment mnogo doprinesel k odločitvl većine prcbivalstva glasovalnega ozemlja, ki paČ ni moglo vedeti, da-H bi se prebivalstvo cone B s Celovcem. v primeru, da zmaga v coni A Jugoslavija, prav tako priključilo pri glasovanju Jugoslaviji, ali pa bi glasovalo po većini za Avstrijo. V tem primeru bi keroški Slovenci južno od Drave imeli v gospodarskem pogledu gotovo težavno sta-lišče, ker je Maribor ali Ljubljana 2elo daleč, Celovec pa bi jim bil z mejo zaprt. To dejstvo so naši nasprotniki v plebiacit-ni komisiji temeljito prestudirali, zato so predlagali in dosegli delitev vsega glasovalnega ozemlja v dve coni. kar je de-jansko že pomenilo naš poraz na Koroškem. Ce združimo vse navedene in še druge tehtnejše razloge, o katenh danes žal Še ne moremo pisati, radi katerih smo doživeli 10. oktobra 1920 na Koraškem tako težak poraz, lahko mirne duše rečemo, da je šte-vilo za našo državo oddanih glasov koroSkih Siovencev izredno častno zlasti, ker se moramo zavedati. da je mnogo Siovencev glasovalo za Avstrijo iz opisanih gospodarskih in vojaških raztogov in da narodnostni moment pri tem gfasovanju ni igra! nobene vloge. Zato ne moremo dopustiti, da bi se govorilo o robskih du?ah ali pa o nemškemu značaju slovenskega Korotana, ki je ia bo ostal slovenski. Zavedati se moramo tuđi, da je prebivalstvo slovenskega Korotana oddalo svoje glasove po većini za Avstrijo. nikakor pa ne za kako veliko nemsko državo in prav tako tuđi. da je Avstrija sedaj uvedla voja-ško obveznost, ki je bila 10. oktobra 1920 eden glavnih vzrokov, da je zmagaia Av* strija, ki takrat vojaške obvezo ie ni imela. Mi izpolnjujemo le svojo dano obljubo, ko zagotavljamo, da svojih roj ako v nikdar ne borno pozabili in dokler se bo railegala ix> slovenskih njivah in pol jih, po gozdovih in pla-inah ob Dravi tn Z.ili, v Rožu in Podjuni lepa slovenska pesem in dokler bo cvetel v oknih naših zUskih in rožanskih deklet slovenski nagelj in roimarin. tako dolgo bo slovensko ljudstvo onstran Kara-vank čutilo, da je veja velikega slovenskega debla. PraSnji Ja nepreUkoo vršila 1& L n. a prid«tkott ob pod 15. UH na letnaai tetovtdlKu. Prrl dobi tek je to^ pitan vol, «Me Stevibi pralu tieni in vTOdni zadotki Ktr «o toabotok« karte samo po 2 Dio* na] alehernl aeže po njih in Uko pri pomora dnaltvu, ki izvfitu je pole« drugih, tuđi valno oorialno pomol* no nalogo v sploSno kor tat. Na tombolo opo. zarjamo «M coeede. Iz Zagorja — I'mri je trpin, \ ^redj *mo pokopali koma] HTloUiega, a ie utx>kojenega rudar ja in družiofckega očeta Ivana Bonaca. Pokojnik je Uil preje zaposlen v rudniku, kjer pa ei je nakopal bolezen in bil zaradi tega upokojen z 230 Din ineeecne )¥>kojaiae. Radi revščine je vedno bolj propadal, taj, kako bo le neki iivel in prehranjeval dru£inico & fiiroina^iio vtoto. Pred nekaj dnevi je bil kličan na ponovni pregled. PripoinaH so inu, da je za nadaljna tri leta za delo ne&po-ot^ben. odlok pa je prisni ravno lietega dne, iko je umri, to je v torek. Podlegel je vode* nici. Pred nišo ee je poslovii od njega pev-eki zbor ^Svobode« z žalostinko, na posledajt poti pa ga je epremljala z rudamko godbo na čelu in oddeLkotu aaeiket, katerih de= laven član je bil prav do zadnjega hipa, velika množica oWHnntva. Ulajs mu počitek, otsiroteli druži ni ci toplo soialje? — Namimi tenis je tuđi v naši dolini pre* cej razširien. Med številnimi i^ralci, ki ii. cer ni&o nikjer vManjeni, je nekoliko ie prav izurjenih lokalnih ino jat rov, ki *e bodo ▼ nedeljo 11. t m. ob 9. uri potnerili ▼ pri* jateljgki borbi s eJcipo iz Trbovelj. Za Zagorje bodo nastopili gf{. Gok>b Brane, Ah« čan Rudo. Kor bar Branko ui Ste piša i k Mit-ko. Trboveljcane pa bodo Matopali em. Hri. bar Heni, Ple«kovi£ Vlado, Juvan Tine in Đregar Joie. Sokolsko dnifttvo i Im je v to evrho odstopUo malo dvorano. Ker je vatop prost, naj ee santmrrega dvomeca udeleii-jo vei, ki Zubljo poiteno is napeto borbo. PriSakujemo, da se bodo domaćini taetno od« resali. ^ B<»k*likA 1—Unila. R«di ivodno toftlh prilik, v katerih živi Tatina pri 8ofeolu HU* njenih pripadnlkor, od katerih nt ttoau80 aa. htevati, da redno »proti in rodno pUftovalf aicer majhno BanariniK j« bilo Sokolsko društvo prMljeoo zaprositi a dovotitar i I ObHgTijlko posolilo mosta« obtine Ljubljana, 9. oktobra. Pri pođpiaovanju pravkar razpiBane^a obligacijakega posojila ljubljanske mestne oWtno MMtoluJa 20 denarnih amvođov, kl tmrnjo avoj aedea ▼ Ljubljani a vaemi po-drutnicami, ki jih imajo po deieli. V tem Števihi so vfttete tuđi podružnice tistin de* «^r"tH aavodov. ki imajo avoj aedel izven Ljubljane in ki. nimajo podružnic po deže- li. Poleg teh sprejemajo podplsovanje: 27 članic samoupravnih (regulatirnih) hrmnil-nic, 69 članic Zadružne zveze. 48 članic Zveze slovenskih aadrug. Skupaj sodeluje torej 164 denarnih aavodov polegr Meatne hranilnice in meatneg« knjiirorodatva. Se preden je bilo posoiflo javno razpisa-no. je bik> že v predbeležkl podplsanega poeojila za vsoto 3.278 000 Din. Na nekaterih lepakih. ki jih je mestna obeinate đnl raspoalalav zadevi r&Epiaa-ne^a obligacljskegra posojila. so pomotoma izostala imena sledećih treh zavodov, ki so tuđi priatopili k aodelovanju ob podplso-vanju posojila. In sicer: Zadružna hranil-nlca. Vzalemna poso.Ulnica m SpioSno fu-^roslovensko banCno društvo d. đ.. podružnica r Ljubliani. Tuđi pri teh se lahko podpliiujeto oblleacM« pod iitlmi pogoji, kakor pri drugih, kl so navedeni v lepakih. Svečanost JS Ljubljana, 9. oktobra. V nedeljo 4. oktobra je vzorni podmla-dek JS v Le«ca,h razvil svoj mladi prapor. Z&ružil ga je z ljubko akademijo. Slovesnost se je pričela. s službo božjo. ki jo je daroval tamošnji župnik in pred-sednik odbora JS g Fran Avsec. On je pred mojročnrm in slovesno okraSenim Sol-skiiti poglopje-m ob divnero sondnem vremenu tuđi Magroslovil podmlndkarski pra-por. Kumovala je praporu eopro^ra tamoS-njoga župana ^a. Marija Olipova. vn^ta narodna delavka. S pomembnimi besedami je privezala na prapor spominski trak. Podmladek ji jp xa njen botrinski dar plo-boko hvaležen. saj mu bo znatno pripomo-^el k realizaciji toliko žaielj*tu*sra izleta na na^e raorje. Vse priznanje velja tu učitelj ^. Ludvik Rutar je s svojim uvefcbanim mladinekim zborom za-pel na svečanosti državno in podmladkar-sko himno, kar je slavno«t Se bolj oživelo. V Imenu Rekcije PJ9 za drav#ko banovino In v fanenu obla«tne^a odbora JS v Ljubljani je čestite! mladim stražarjf^m ter jim tolmačil pomen dneva tajnik PJS g. Viktor Pirfiat. Polwr mladine, ki je sko raj vsa organizirana v PJ?. ter polejr zaptopnikov PJS H Bejninj in Bleda ter domai-efra PRK ki sto vili prihit^li s svojim! prapori, je bilo na proslavi tuđi relo veltko odraslih. Vei ti to %% tem tuđi na>polnili Polako dvorano in prifOfltvovali odlični mladineki pomonki akndemiji, tn kateTo &r ie t vbo du?o za-vz^la vnete uditeljica «rdon.i. Marija čib<*j. Toeno opoklne »e 5« slavnost zakljuCila. OUZD v septembru Ljubljana, 9. oktobra. Okrožni urad za savarovonje delavcev objavlja ttatistične podatke o stanju zava-rovanja v septembru. Povprečno število zavarovancev je znaiaio VI.i 13, od teh je 58.497 mođcih m 32.816 ženak. V primeri s septembrom lanskega leta je bilo 8121 mt-varo-vancev vec. Bolnikov je bilo povprečno 2662 ali 2.92*/§. Povprečna dnevna zava-rovalna mezda je znašala 22.98 in je narasla v primeri s septembrom lanskega za 0.47 celokupna dnevna savarovana mezda je pa znašaJa 2,098.678 in je narasla v primeri z laoskim letom za 225.670 Din. Kljub *bo1}ševanju laposlenoati in dclav-skih plač je odatotek bolnikov glede na prejftnja leta nesorazmerno velik Letni diferencijal odstotka bolnikov je »našal le-tos v juni ju 0.21, v jullju 0.34. v avgustu 0.40 in v septembru 0.43. Zaka] imamo hladno vreme Lijubljana, 9. oktobra. Aef zrakoploTne meteorološke službe v Zemunu major Curič je izjavil o sedanjem hladnem vremenu: »Jeseni naatopi već ja ohiaditev na severni poluti in val hiadnega srale« okrog aev«rnHra tečaja se snatno razsirL Hlađen srak se razlije bolj nad kontinentom nego nad morjem. Včasih pri-tiana hlađen zrak U polarnih krajev tako modno, da se pribili« ekvatorju. V takih primerih se val hladnega zraka tuđi raz-cepi. poedinl deli ae to&jo od glavne polarne tnaoe. Ti lojeni deii oatanejo nekaj čas* nad poedinimi kraji zlasU nad veCjl-mi oaUnami. Tak primer smo imeU nad Kvropo zadnje dni septembra in prve dni oktobra. Zato je bilo tuđi hladneje kakor navadno ob tem Času. S prihodom hladnega zraka nad evropski kontinent je bU pritianjen topli irak nad Sredoggmskim morjem. MmJo većji tok hladnes/a zraka je prilel preko Sredozem-■keg» morja ter BaTkansfccga, Apeninske-gm ln.Pirenejakega polotoka In zato je bil praoaj objol topli «rmk JadrmasJtogia tn U-gurakeara morja. Tako ]o nastml sogoj za naatanelc sramnih deproaij sad temi morjL Poalađlca je bila deJevno Trome v roej južni Kvropl Sedanje de2erno vreme ob naHh krmjih Je naatnpĐo zato, kar imajo motao dsprs- smjo n*d Tađia—irlin moijsni, Uja topli zrak m pomlka v viAJih pUŠUh proti Taho-dtt proko BoikanaMofa po&oloka nad ka-tarlm mm lott hladni arak. Ta topu arak m ohlaja nad Balkanakim potetokom in ia-loM del. Obstojeđa jadranska doprealja polafloma pojama, JO pa ia dovolj modna, taMO Oa at bo deževoo vroma držalo ae on ali dva dal. Ce bi se pojaOU dotok hladnoga araka a aavera, bi m mogla podaljiatl U dopratlja na Jadranu at za kak dan, to* d& aaaakrat te nevarnosU ni«. K«p*lte domaif blago! Naše gledalličc DRAMA Patak 0 : Zaprto. Sobota 10.: Krali L^ar. Red A Nadelja 11.: Flcrentinaki »lamnik. l/van. Ponedelje* 12 • Zaprto. O P E R A Petak 9 • Zaprto. Soboia 10.: Dvojno knJlgi>vo«L-tvo. Premi^r« akl abonma. Kedelja 11.: ob 15 uri Lu^ia di Ummer. moor. liven. ZniŽane fonr. Oh 20. uri Va» nela vdova. liven. Ponedeljek U.: Zaprto. Lepa9 a siromašna je Dolenjska Sama si Iz svo|e bede la zaostalosti ne more pomagati, treba ji je priskočiti na pomoć Ljubljana. 9. oktcvbra. Zadnje čaše se mnogo govori ia piše o Doienjski: kako te tuj?k obupuo, iuor-da najteije v Sloveniii- O t^m se izve se voda rek> malo, kajti Dolenjec ie trd in molCoč, uto nerad toai svoje neprilike drugim, *, peso, kore-nje, zelje, ližol — vse je treba okopati. V drugih deželah ni tako. Tam veejejo in puste da samo zraete. Če bi pri na* tako s»3-rili, bi bilo seme proo vrženo, ker bi ne zraslo toliko, da bi za nazaj dobili. Ker je prst s»ha in pusta ter leže polja večinoma po valovitih pohoojih, Js Dolenjska zelo dovzetna z*i su^o. Ce teden dni poleti ne dežuje, že vse rastline uvenejo. V dolinah pa je spomladi in poleti hitro povodenj, kar je še huje, &aj pravi že pregovor: Suša vza-me en kcw kruha, moča pa dva. Če gre jh> sreči, pridela doienjski kmet ravno toliku, da se dostojno preživi. (Seveda so tu izvze-ti manjši i>osestniki in kocarji, ki morajo vsako leto živež kupovati!) Za prodaj nm pa ne ostane nič. Ker pa tuđi sicer ni uo-benega zaslulka, tuđi ni nobenega denar-ja. Tako je zdaj pri nas-€ j* konftđl kmtt svoje pripovedovanje. Moral sem priznati, da je tjovoril resnico, saj se to vidi že na prvi pogled- Siromaštvo se kaže na vsakem koraku. In čim dalj'i od Ljubljane je, tem večje je. Okrog Ljubljane ljudje še vedno toliko zaslužijo, da imajo za vsakdanjo potrebo. Vedno se doti kaj, da nesejo v mesto in Izkupljo nekaj dinar-jev. Koliko zaeluiijo samo pri mleku. ko lahko vBega prodajo in že tako drago. Na deieli pa tega ni. Nihče ga ne mara, če ga pa že kdo vzame, ne da za liter već kakor 1 dinar ali ćelo samo 75 par V meato r* ga prodajo po '2 Din ali le dražje. Poleti pri-dejo v pootev razne zelenjave. ki jih izvaža-jo v mesto, kot salaU, stročji fižol, kuinare, zelje in drugo. Tuđi drva ijredo lažje v promet, ker je bliže, in §e druge ugodnosti bo tu. Tako se nabirajo dinarji, po malem sicer, a vse skupaj »e ie nekoliko pozna. Veliko »labŽe je v tem pogledu v sredini Doleniske. Tu ni nohenegd znatnejsega m^. sta, kl bi dalo aaslužiti svoji okoliri. Tu je rev&čin* najvecja- Edini dohodek donaAa livinoreja. Okrog božica prodado od dva do Stiri praiife, vcafiih kakega teleta, ali# pr*>-menjajo vole, da dobe kakih 500 dinarjev pnreje — in z dohodki smo t»ri kraju. Ka-ti -- tr-n^ placu je da^ke, oblači in obuva številno dnizino, kupuje razne življenj-ske potrebsčine, popravlja orodje in sto drugih stvari, kl so vsak dan potrebne? Dokler je šel les. je bilo življenje dobro, vendar ne lahko, sedaj lesa ni več in tuđi cene uima nobene. Da bi vmj nekaj Kaslulili, so pri-•f»li v iifk^fr'ii kr.'iih. zlapti v hribih, kuhati žganje. A tu je zopet težava. Na pni strani je trošarina tako velika, da se nič ne za*luii. če f(a pa prodaj«jo pod roko, slede kazni, kar je Še hujse. likrati pa »e pospesuje pijančevanje, zlasti med tanti ob sobotah in nedeljah. Slede pretepi in p>)-boji, ki so že kar na dnevnem redu. Južna Dolenjska ima najvoČ vinograd«-. Nekateri iraajo sploh samo vinograde. Ce jim ti dobro obrode i u prodado vino, ?e no-kako iive. ako tepa ni, nastopi velika boda. V nekaterih krajih imajo za zajutrek samo kruh in vino. Drugega ne premorejo. Kak-šni so po taki hrani ljudje, zlasti otrovi, 5i lahko ni*siimo. Poleg gospo«1 **<» bede je Dolenjska tuđi kuitumo in soriatao zelo zaostala. Kineske nabavi ja Ine in prodajne zadruge so le malo. kje razvite. tn vendar bi te kmetu v soda-njih časih \ ihko naj^olj pomagale. Kupovale ti po najviljih cenah ra?ne pridelke in jim dobavljala razne potrebsčine in blago rv zmernih cenah. Lahko bi tuđi jemale poljska potrebsčine in les. t last i drva, v zimo-no za blago. Saj kmet vse lažje da in pogre-Ij kakor denar. Odlo^no je premalo ml*»-karn. Koliko hi ?<* lahko tu ljndem pomagalo! V makjkateri vaai je že vodovod. Skoro povaod Imajo ie kapnlee. Ker »o strehe po veliki večini pokrite s »lamo, je voda po-polnoma rjava. Da talui voda ni sdrava, ja> jaf.no- Najbolje |*a ka/p lanskl primer ^riža okrog Žuženiberku. kji-r «»o zdr^vuiUj sogia^uo ugrtovili, da je glavni v^rok bolezni aIjimi pitna voda. Koliko bi bilo nuinj bolezui, če li bilo to bolje urejer.o. Dokler ^e te rat-mere ne bodo zboljš.Ue, Doleujska ni* bo zdrava in bodo vsa predavanja in na->v«ti uman. 3e slahše je z vodo 7-a živi no. Za to imajo v vsaki vaši veliko mlako, kjer se na-bira deževnlca in hkrati \r^a nesna^a iz vaši — saj dobra polovica kmelov ni ma _»u»>j-nicnih jam ter se ta odteka, kamor more, lo-rej tuđi v inhike. V njih se n»d<» ial)e, ko-marji in druga goUuen. ki dola kraj se bolj nezdrav Navadno je voda v teh mlaKnh tako gosta, da se žival ne ^uiio napije 'oni-več tuđi naje! Kuko naj tokl>cana oblast, da jim priskoči nu pomoč. Tuđi elektrika jo #e vse premalo razširje-na, čeprav ne manjka elektrani. Uto je a cestami in z dolenj.*ko železnico. Neki ugl'.1-den hrvatski turist mi j<* zalrjoval. da M prišel na Dolenjsko, a je na$a ž^lezni^^a >jako lošat! In vendar je Dolenj^ka zaniniiva ia l«pa pokrajiiva. Koliko ima pod/em^kih kra&ot' 2uj>anova Uima v Tonovi vaši pri Gro*up-Iju je naša druga Postojnska jama. Lepj je kr^ka jama in dru«;e. Krafni jo narava, 7.a-nimivi kraji, kot Višnja tjora s svojo petsto. letno zgodovino in z ljubkim Polževim, naj-lepšim dolenjskim smuca ra kim in tur istisnini domom — }k) sogl-asnih iztavah dolnnj-ski Bled. Komantičen je £u?.enil»«Mk, i^tioiia, Trebnje, Temeniška dolina. Nova m^to, ca-robni so Gorjanci in Tržila t^ora s kjApnlmi vinogradi in belimi zidanit-ami l*olno ](* le-pol, ki zaslužijo vso tx>zornost. Vendar pa v»e to ne bo priilo do iziMia, dokler se socialne razmere ne zlx>ljSajo, Ljudje bi si radi pomagali, a si sami ne uiorc-jo. Lei>o pravi o lH>lenj»ki 8. K. l'olz v švd. ji brošuri >Cez Polževo ua Doleiij^koi : *2e v" davnih ča^ih mraCne zj?odovir.e in do naših dni prihaja glas o nežui milini te deže-lice prav do Ljubljane in tja do kočate Uo-renjske. Sloveiir»ki peaniki *»o o njej pisali in peli, a njih pi>>anje ui na«lo oUnieva u»»id Slovenci. In vse d£> danes je ostala Dolenjska nepoznana, zapuččena od ljudi in obla-stev, samo Ložje sonce je ogrevalo njive in vinograde, ter alatilo vrhove dolenjskih uri-fev Kakor začarana Trnjulćica sjiava za go-sto mrežo trnja in rož, tako je oakala ubaga Doleujska, da &e je enkrat spoinni inati Slovenija, da ji enkral naklonijo prijazno pozornost oni sinovi naroda, ki u plivalo ali odločajo o nafiih »^tvareh«. temu [x>zivu se pridružuje vsa Dolenjnka.. KOLEDAR Danc^: Petek, 9. oktobri katoličani; Dio-nizij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kineuiatografi zaprti. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Suanik, Marijin trg a, Kuralt, Ciosjx>evetr>ka cetta 10, Bohinec ded., Ceet« 29. oktoora »1. —lj Plesna cola nm Taboru »e otvori T nedeljo 11. t. m. ob 20. rvećer pod vodstvom plesnega mojstra br. Koiićka~ Vatop je proti vabilu. Kdor pomotonia ni prejel vabila, oaj izvoli reklamirati v dniitveni piaarni od 19. do 20. ure zvečer. Vajt aa bodo vrtile v veliki dvorani, kl je najlepša v Ljubljani. Svtral bo Izvratni »Faloona-jaaac. K obilni udel^Sbi vabi odbor. So?»o1a, 10. okfoUra 12; Plo#?a za |Sloffe< od ti«t»novitv«» j. 1874. do dane«. © prilLki i. koncerta v Beogradu Sprava<. * Dogaja «e dane« kjerkoli, samo v Ljubljani ne. — 22: Ca.«, vreme. poroci la, *por©d. — 22-^0: Za konei leđna — veecl drobli (Igra radij#ki orke«ter. Konec ol> 2^. uri. PO PREMIER1 — Gospod, zakaj ste tako navduše-no sikali, saj vendar niste plačali poi-ne vstopnine. — Ce bi bil plaćaj polno vstopnino, bi bil žvižflal. ČUDNE SANJt — Gospodična, ponoći ie mi Je aa njalo. da »cm va.s poljubil in ta čtn sem se pre budi I — Gotovo ste se prebudili rato, ker aem vam priaoliU mninico. Ste*. 231 »SLOVENSKI VA ROD«. pet*k 0. oUtobm 1d36. Stran 3 DNEVNE VESTI — Vtnognulaikl probije trn oUpis da »kov. Zgodnji etieff 2 inrasom, pred njim pa o in polovico 1987 otipkati dnvkr. ki i»h jtnk m* bodo rnOflli nlnfati. — Skirptrina Zvezr flfktricn'h r«»iitrul. Zvexa električnih c<*nlnil bo imeln svojo lo. toinjo glavno #*kiip5?:no 11. in 12. t ni. v No-vem Sadu. Zv-vfl je b'la ustanovljena ob kon^u lota \&29 in n^en slavni lu-.mon je y<>-gpeievnti elrklriTikar'jo naSe države in p<A«i), da v«e_take ptiro po niožno^ti posije^ taknj Orn'to^o-škemu oU^rvatoriju v Lit»til;ani. Go^poska ulica 15, ki ilh odpremi uaorei v Split- da j:h tam i7piics}*v — Staiijp Me^tn#» hranihu«? ▼ LjuMjani. Visina javnih rezevv znaki 1S,733:WM D;n. Terjntve proti zasritenim kmetom pa znaša:o 11.3BO.S96 Din. — Ncvarnost poplave r BoMii. y Dos ni S-e vedno Rnoži. Prednn i** zaoela množiti jo vtv dni deževalo. \Vr» roke so narasle, tako da je nevafno^t poplavo vodno vorja- __ V Gor^kem Kotaru pol metra ^nega. V Hrvatskom Prunorju neprestano deS-n.-e, t Gon?kem Kotaru do Gornja Jelenja in GrobnicJcih planin pa snož: V Dolnirah t^e £U?S tom pera tura o^rog eno t^topinje in i*ne-. pa je zapadlo 50 cm, v Lokvah je zr.asala rJeraj temperatura 0 stopinj, finesa ie t>ilo že 40 cm, onako tuđi v Skradu. Vlaki vozi jo normaluo. pnt? pa je promet na prštali zaradi t=n^£a že oviran. — Tildi na Sljemenu ne *e lahko enm-fajo. Na Sljemenu pri Zagrebu je bilo žc včeraj okrog 40 cm siihcga snega in še vedno je snežiU. Temperatura je znašala 2 stopinji pod ničlo in sneg je bil že d:ber za »mucanje. Danes so nekateri navdu-fcejii zagrebški smučarji ž" ubrali na Sljeme, pa eeveda nišo prišli na svoj račun, ker je postal snog mo'-er, pa tuđi podla-ge 6e nlma. — Islctniški vlak Ljubljana—Jesen ce. Povodom odkiitja spomenika Viteškomu kralju Aleksandru I. Ujedinitelju na Jcse-nicah bo vosil v nedcijo- dne 11. oktobra t. 1. na progi Ljubljana gl. kol. — Je^enice i2il©tni5ki vlak z ođhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 6. uri in prihodom na Jesen cc ob 7. uri 32 min. V obratni smori bo vozil Isti dan za povratek udetežencev Izletnlftki vlak, z odhodom iz Josen'.c ob 20. uri 2S min. in prihodom v Ljubijano gl. kol. ob 22. uri 12. min. Oba lzletniška vlaka bode-ta imela postanek na vseh portajah in po-stajališčih od vklj. škofje Loko do Jescnlc in obratno. — \ sak nov radij»ki »aiociuk dobi brez-plačno na ogied eno šlcvi.ko iiustriiune tiHienske revije za radio, gledaiifiće in film iNAS VAL*, ki prinaćj. na G2 BtriUicii toCne Ln piegleano urcjene sporede vseli domaćih in mozemskiii radijekh postaj. Poleg pi\jgrajiiskega d«ia pnuaša »NAb VAL* staino prispevke iz radijskega, gle-daliAkega in fiunske^a sveta in prevod znamenitega dela or. \Vaiaetnarja VVasie-lewakega Telepatiju *n jasnovidstvo, ki spada med najboljša ciela s tega podix>Cja in «e odlikuje še po tem. da je vzl-c strogo znanstven i vsebini pisano v lahko razuni-ljivem slogu in napetem pripovedovalnem tonu. Dalje izhajajo v »Našem valu« v pri-logi Po operueni svetUs točni izvlečki oper, ki jib pripravlja naše gledališče in ki so na sporedu evi*opskih oddajnih. postaj. Do aedaj so izšla sledeča dela: Richard Strauss: Kavalir z rožo (št. 11). J. Masse-not: Manon (12), L- Janaček: Kat ja Ka-banova 112), G. Verdi: Trubadur (13), W. A. Mozart: Don Juan (14), Ch. Gounod: Faust i 15, G. Donizctti: Lucia di Lamer-moor (16), St. Moniuszko: Halka (16). G. Verdi: Ples v maskah ilT>. W. A. i^zart: Čarobna piščal (I8i. Auber: Fra Diavolo (19), G. Verdi: Otelio U9), R. Zandonai: Franceftca da Rlmlni (20v, R. Leoncavallo: Pagliacd (21). P. Mascagrni: Ca-valleria Rusticana <2l), Fr. v. F1otow: Marta (22), G. Bizet: Carmen (23), G. Verdi: Rigolet-to (24), G. Puccini: Madanie BuUerfly (25), L. Janaček: Jenufa (26>, G. Puccini: La Boheme (27). Q. Verdi: La Travia-ta (28). A. P. Borodio: Knez Igor (29), R. Wagner: Norinberški mojstri pevci (30) H. Wolf: Corrpgidor (33', L. Beethoven: Fidelio (32), G. Verdi: Falstaff (33K W. A. Mozart: Cosi fan tutte (34). J. Hale-vy: 2idinja (35), G. Puccini: Manoc Le-seaut (S6), G. Puccini: Tosca (37), R. \Vagtier: Tristan in IrolJa (38). G. Verdi: Aida t$9). Risto Savin: Matija Gubec (40). Modest Miusorg-skv: Hovanšćlna (41), Nova številka, ki je dane« izšla, prinaša še sledeče zanimivejSe prispevke: Pojasnila k pravilniku o radiofonski službi, Prinato-vo ttLbavuo črtioo Kulećnik. Izzsl kulis opere in dramo. Kaj vse se izve iz filmskih ateljejev. Zgode ln nezgode Bojana Pecka, »Za narodov blagor* v Ijubl1anak< drami, "slike in zabaven drobiž. — će hoćete eno številko na og^.ed. pišite na naslov: >NAŠ VALr. Ljubljana. Knafljeva ulic» 5. . ^'^ei^lc. Vremeuska napo\eletnire tragične «mrti l'iHvjoiK>koinesa Vitfvitetfa kralja Alek^an-• iia 1. L'edinitelja prirede vsa vi^ka društva ž«i!iiO koiiieii»orai-ijo uaned ob pol 'J0. uri ju-ed 6j>onieiiikotn kralja Aleksandra I. na Vif-u v LfUbljani. Vabim ljubljansko prebi-valetvo. da «e te žalne elove^nost: ndeleži in izkaže ca«*t iii vdanoot manom ne|X>zabne-ua vlarlarj«. Pred^etlnik me^tne otkine dr. Adlešie Juro 1. r. —ij Vičani, <»> diii^i ol.jlctuioi tragično Mimi Vito^ktga kralja Aleksandra I. Ze-ilinitelja prirede drevi oh pol i**. viška društva prcb-čiiiskem trgu žalno f*ve6an<»?r. \'lju»lno po zivamo vsa društva, da se svočawio*?i u«le ložo polno^levilno. viško oinMnstvo p« va-himo. da e»c pridruži prirodiiteljom. Uprava vi.^k^pra Sokola poziva svu je pripadnike, da se zberejo ob 19. v Sokolskom domu. odkrwlrr lK>mo skupno odkorakali k sve f.nno.vti. Vse članstvo, ki ima kroj se mora udeležiti svečanosti v kroju ostali v civilni oblcki s sokolskim znakoin. Po ive-čanosti n.i Vicu se udel€/.imo fvci\in<*st.i na Tavani. Z^lravo! __ Rezervne oTirirje vabimo, da ^p ud^'»« žf komemoraMvnpjra tB>ta:ika ob dru^; * letnici ^mrtj Viteske«ra krala Alek^andra^ i l'edinitelja, ki «a priredi p«Kiodbor Udruie« nj a rezervnih oficiriev v Ljubljarti danfts ob 18. v Zvezdu U. nadstropje. V^eraj je bilo pomotonia pon>čano. da bo t?f^=tanek ob 19. __lj Polomljeni ;ikari.ii. Prezgodnji sneg je napravil na drevju veliko Škodo. \ Tivoliju. na Gradu in v dmijih parkili je povzroMl pravo razdejanje- Polomljeno je ^nničovje in dreve^a. Tuđi pred opero je težki t^neg polomi I vf o na obeh lepih akacijah za *po* me-nikoni TTorštnLka. Veje eo odlomljene tik pri dehlih in l>o^ta obe akac'ii najbrž iK~ah-n ili. —lj Oristjte slrt'he »noga. Na u!i<-?h t*e je r>neii pretvoril v brozpfo. ki jo moramo me* sati pešci nov^od v meslu. Sn^^ pa je c^tal na t^trehah, kjer ee pocaei taia, da lije voda rurkorna na tla. Nevarnej- r«1 >o ^treSni ^neini pki/ovi. ki od časa do fa*a zprme na tla. Nekateri laćtuiki hi^ so pravoča^no »čistili strehe snega, dru-^i va rakajo, da lx> sam zdrknil na tla __ Konjske dirke, ki bi c-e morale vršiti 11. oktobra wi zaradi slabega vremena pre-ložetie na pr.hodnjo nedeljo 1S. t. in. Pri* iavlienim dirka*Vm r*porovamo. da bo dir-kali&če v Fužinah za trening od pone leljka dalje ioi>et na razpola^ro. __]j Kk>knrzi.ia ljubljanske sekcije I"dru* Ženja ju^oslovenskih inienjerjev in arhitektov b gradnji žele/niške zveze bevuica— 5t. Ja-nž ft1 \>ekakor vrsi v nedeljo 11. t. m. Prijave ee zakliufiio v soboto 10 t. ni opol* dne. —li \*i ljubljanski pev^ki zbori, mo&ki in niešani, ki eo vC-lanieni v Hubadovi žujn, naj ^e zbe'ro v nedeljo 11. t. m. ob 10. uri v Glasbeni Matici v Hubadovi dvorani (vbod iz Vejrove ulice). Seetanek ie zelo važen, Mto prašino, da te en udeleže v^j hre' i''pr.jM —lj Kinematografi Matica, Sloga in Union so danes zaradi narodnega žalora-nja zaprti. __lj Za intimne komorne koneerte, za razna predavanja itd. je izrodno primerna mala filharmoirična dvorana v i. nad*«tropju Iii* harmonionega poblopja. Dvorana ima nad Io0 eedežev in kakih 130 stojiš^ v petih vr-čtah, Izmed katerih je v^aka naslednia višja od spredt.je, tako da je magoe iz včM?h nemos ten pr»gicd ii*i konce rt nj ode-r. PonedeLikov koncert ob-soLja dela /a godahu ookaster in (icmba'o. dalje dela za sam ircnjalni orkt^ter ier eno predigro za klarinet, klavir in g<^-dalni orke^tor. Na ♦em ki>nf.irt'i imamo dva }?O3ta, in e^icer na^topi lraivo^k] klavir&ki virtuo« Arttir Ge-rlin na čeml?alu, ki ga pripelje e *=et>Oj iz Pariza, vve točke j*a bo diriiiiral mladi boi 3a rak i skladatelj m di^ rigeat Bofri>i E-konomov, ki rivi stalno v Fa-rizu. Na koncert opozarjamo. ^edeii po 15. 12 in 10 Din, slojiica po 3 in 3 Din; so v predprodaji v knjisarni Glazbene Matice na Kongreknem trgu. __I, Tat vine v LjuMjani. V buffetu Daj- dam ae je predanočivim posmukal okrog Ivana Toplikarja neman lepar !n mu j« izmaknil rjavo uenjato denaniico z tsebino nekaj nr-d 100 Diu ter raanjšo v=K>to kovane* pa h-jega denarja. Ispred «kladilča družbe Commerce v Sloniškovj ulici 11, je odpeljal tnoči neznar ta1 100 Din vreden ročni vozi-ček. S klopi nasprotj Delavt^ke^a doma na B!eiweisovi ce^ti, ie ukrade! predvcerajš* niijn n«nan brezpoi so priso^tvovaii predstavn.iki vojaških in ci* vilivih oblastev in uradov. M*topniki dru-štev in korrx>racij ter mnogo dmgcg« ob-činstva. Trgovski in obrtni lokali »o bili od 8. do 10. dopoldne 7-aprii. X« šokh 50 bile žalne fvefanosti Dan je bil pouka prost. —c Sokolska ko-kojnim kraljem se bo pričc'a drevi ob pol 7. v veliki dvorani Narodne?« dorra LTde-ležite se komemoracije v ćim večjMn šte-vilu in Dočastite spomin vclikefl-i kralja Mučenika! —c VoMlni imenik za volitve v Zbornico sa TOI. DrnStvo judosl obrtniknv or>o-zaria vse svoje čHne in ostile ob^tni^e, da je voinni imenik ra«Srr "^ v Obrtnetn domu samo še do 13. i- «*>• Ker je volilni Vala prilatel}lca !• včeraj kof^la pri nas blago sa plaM! A kedaj boste vi priali? nMaaoiaktttra44 lu d. trgovina, ki VaJ teli ftolji€ poetreć) Mestnl tnt 17. imenik precej pcmanjkljiv in nepopoln, priporoođino vsem, dk pogleda jo. ali so vp»ani v imenik Vpogled je mogoč vsđk d*n od 9. do 12 in od 16. do 18. —< Atletik^Maribor. Na no^>m^tnem igrišću pri »SkaJni kleti« t Ce'ju se bo pričela v nedel)o 11. t m. ob 15. podsavez- na prvenstvena tekma ened ceijskimi Atlc-tiki tn LSSK Mariborom. Tekma bo gotovo zflo zanimiva in napeta. Mostvo SK C'elja bo igralo v nede.ljo v Mariboru pod-savezno prvenstveno tekmo s SK Zelez-nićarjem, ceij&kl Olimp pa v Kranju pod-save^n© prvenstveno teknoo s ?K Korota-nom —c Regulacija zeml.i§ć:i. ( e jski mestni svet je 11. septembra od L ri! regulacijo zpiTiljišča v predelu med Lo2nico. Savinjo ;n Krf^kovo ce>to nek ik ; do po pritož-be imajo člnni mestne obiine. ki smatrajO, c^-a sklep nasprotuje veljavnim zakonom in zakonitim naknjc**1 oblast!. —c 8mrt dveh obrtnikov. V celjski bolnici ie umri v čjtrtek 50-lctnj čsvljar Anton B^lak iz škofje vaši, na Sp Hudinii pi je u*-"-] v sredo 2"-le-lni krojaški iTioj.ha>amo drugo oblfttaico smrti blagopokojnoga Vi. težkega kralja Aleksandra 1. UediaUelja ler se 0 težkim ^rceni in z l>ole«tjo spcuivnin. ino krute ueode, ki aam je ugrabila nepoz .b nega kraija Mučenika. Donoldue ob 10, uri se je vriila v tukaj^nji stolni tnestno-Žup-ni jeki cerkvi ialna epom i neka sveta masa. Me*to je odeto v ini ne zaMave — dan je po* svfičen #poininu nepozabne^a Vitež>kega kra. li«' __ Zaottale lastavice. \ sredo popoldne *e jo snaSJo ob Prietamu mnogo zaostalih lastavic, ki no se vse premražene ia 0110» mogle čttekile po bilah. TiLkaj^nje dmMvo ta varstvo Živali jih je polovilo akoli 150 jih opravilo v zabojc ler jih odjKjelalo v Dalmacijo. Tam jih bođo zopet izpu^tili. — Anglr«kj obi«k v Maril>oru. I'otn.pki biro »G. P. Tour^ & Travo!: v Londonu, ki je že večkrat u«^ešno jiropagiral potovanja po Jugoslaviji, je tf dni priredil zopet av. tomobikk; izlet po -la^oelaviji, katere^ja fte je udeležilo 10 odlitnih q«wtov iz na.Iu^led-nejMh an^lećkih kromov, Včeraj dopoldne *>h 11. uri «*o do#peli angle#ki iroetje v St. i j, kjer *o ;ih #»{>rejeU in pozdravili pred- ui-nlk tuka ^nje«ja Angleškesjn kluha dr. .la:i-ko ICotnik, ravnatelj birota G. V- I. Bran« deis, Pulnikov zastopnik v S!. liju Ivan Ivo-jrliČ in uradnik Tui*«koprom'*!ne zveze Put* nlk v Mar-t>oru ?. Karei Konič. Po kratke>n otlmaru eo *»e o«lpeliali v \Uiriltor. kjer čo obedovaij pPri orliK. Odlični eost-e so te po ohedu odpeljali v R-o^aško Slatino 'a-jza v vred:i«v,ti '2 i zavitkov faharina. ki ga jo h^ela vtihot^pi!i. Blajjo eo 7:-:,>!enilu njo pa caka vi#oka d©narna kazen ali pa zaiior. Jesen v Zasavju Dom na Sv. Planini je dobi! tuđi električno razsvetljavo Lit i ja. 9. oktobra. Z letošnjim poleljem »o Iahiko na^i planinci zado.oljnl. L«po vretne v iuliju, av* ^iifetu in septembru je privaMlo ni:i *gt» tuj-ttv v naše plan:'U«s /lasti je bila Sv. Planina sikozi ćelo polot.e zelo doiyo ol«iakana. Odkar je zgrajen ua \e\ lepi piauiu^ki točki moderen hotel, je postala Sv. Plaaina ^e bolj privlačna. Lastnik hotela »kuša etoriti vse. zdola Oi^lv'nena nape* l.ava. ki bo razevetl;evala z:i?t>kra' planin-eki hotel, cerkev in Župni5i"e, nr+'o pa l>o na-ptvjara gotovo tuđi že na orj.^ o-'i*-kto r.a Sv PI'-u ni. lift joir m eloktriena nap 'java na S». THniuo veliko pridobitev Ln r.aprcie< v tujskoprometnem in gospodar^Jcesm oziTu ni tre-ba >c po^ebej naglaSati. To mi«el je naj-prej i^prožil lostnik hotela j;. Focivav.Šek, kmalu pa jo je oevojil tuđi *»<*dr-nji marljivi planinski lupnik, ki 6e v en.iki ni^ri zaveaa važnosti tujsiiega j iomela v ni'i.h kra;ih. Sploh se mora priznati, da ^e jf», odkar de; luje na Sv. Planini eedar.ji g. župnLk. mar-sikaj kori*ine^a preuredilo Tako je dal odstraniti okrog župnisča ^taro navlako, pri-dobil je kitu.*te za gradnjo novega gospodar* ekepa potšlopia in tako je v nelcaj mese-cih zraslo j^oleg župuiica lepo co»i>odarAko po*k>pje, kakršnega čo ei župljani ie dolgo ž^leli. l'ri tem pa je tuđi g. župuik priduo pomagal in nemal« njego-.-a zasluga ie, da ie bilo noro goepodar*-ko pailopje, t. J. h!ev in fJcedenj zgraieno z tievorjetno raalimi čirc^ki, <= kulukom požrtvovalnih km^tav. Prav iako uiarljLvo ie planinek; Župnik eodeloval tuđi pri eletktrifikapiji Sv. Planine, ki je sedai v glavnem izvršena. Tiiii pri tem po kmetje v kuluku ć^odelovali, d.u-i- ravco akoliski kmetje nepo^r?dno ne b^xlo imeli od elektrifikacije koristi, pa? pa *-e i^vedajo, da bo dvig tujokega prometa na Sv. Planini, k\ ga ho gotovo p»cn?pe5ila mo; dernizacija tujfrkoprometnih u?'anov, prej ali elej korietil tuđi kmelu, kakor je to oj>a-Z'tj poveo 1, kjer eo dnrti pogoji za ugoden razvoj tujnkega prometa- Stojimo pred zim-košporlno sezono, ki ho Ieto5 gotovo živahnej^a nego je bila h\n-^ko zimo, ko je povsod priman_?■:cvalo «jie-ga ia mi a/a, raz^a vu-oko v gorovju. Tuđi v tem pogledu eo naše planine ze>\o pri* ljubljene, zlaati zadnja leta jih je jela na-fakakavati em ufanja željna niladi,aa ne Ie ir. doma?ih dolin, marvee tuđi Lz oddalje-nežih krajev, zlasti i7 Ljubljane, Celja, največ pa seveda iz Zagreba. Po lan&kih razočaran jih v pogledu snega želimo, da bi prišli emučarji v naših planinah \ letoŠuji tim i v polni meri na evoi rafun. Tuđi glede smučarjev ie v novom planin-ekem hateiu na Sv. Planini v©e idealna pre^krbljeno. trejene eo lepe. smu?ar^ke ehra-mhe. rhramNe /a opremo, jedihiice e-o pa opremljene z veliidmi knurCkimi p*?čmi, da se lahko ogrejejo in pre«?u.-e *e. tako prpTiiraženi turati in smučarji, ki se zateče* jo v ho^el. Zla^ti yn bo ugodna v zimskem ča?u električna raž*ve-tliava v hotolu, kar je eolaj ras primanjkovalo. Nemoderne in nepraktične peiro'.eiike, ki *o se areJil pri hotelu, Čim bo enkr.it vprašcinje elektrićnega toka dokončno urojeno. To ho ti ruga važna pridobitev v tujrikem prometu Sv. planine, ki ni nu? inanjsega ponizna »xl elciktriftka-cile. Ko bo \>e to urejeno, pa ne sraemo poza* biti na smuČar^ko ^.kakalnico na Sv. Plaai-ni, ki bi se dala urediti s prav malimi s*ro-?ki, bila pa bi ogromnega roinena za razvoj •mučar#tva v ZMavju, zl*s\l pm ▼ rudai»kih doimah. Gotovo bi «* a*Hi idealni umuear, ji Ld drugi vueli planinci, ki bi v kuluku uetvarili ie to moderno napravo, ki bi a« opravila Ie oaše hinuka-željne mladeii v enežno planinko naravo, marveti bi privabi-La Se mnogo ve& tujcev v Zaeavje nego do« elej in to je 2a naSe ljudstvo vaino, kajli vedeti je treba, da tujec prina^i d<*nar m.*d detovno ljudstvo. Iz Kranja — Maia zadušnica za koroSkim rauoeni-kom Hablhom. Zavedne prebivale« Krartja in vHa dru«tva opozarjamo, da bo jutri ob 7 zjutraj masa zadušnica za koroakim mučenikom Mihejem HabLhom. Slava njegove-mu apominu! — Obenem »o v»i pre^lsodni-ki druStev vabljeni Da aestanek. kl bo v to-rek 13. t. m. ob 20 v gimnaziji, da me po-grovore o prireditvi narodno ob»ambne matineje. Pridite vsi. saj se gotovo Je vsi spomin jate, s kolikim zadovoljstvom ste luni priali in odhajali Z Jesenic — 2alna svečanost. Snoč: je bila v So-kolvkem domu veliku Mina svečanost r« viteškim kraljem Aleki-ndrom I. Zedinl-tcljem ob drutji oblc'.nici vikursve tragične smrti v M;irseju. — Sokolsko druStvo Jesen i ce priredi x nedeijo 11. oktobra ob 1«">. shivnostn^> aka* d.mijo ob n^iliki odk,ntja st uiuniU kr.i-Iju Aleksandru I. tor v p.častAev bratov izseljencev iz Franciie No snorodu je jw»~ zdravni tr>vor, pevske, u^h^ne in telo-vadne iočke. t*>ilclujeio •?■«>•:!ha na r>b«!n. m'adinski pevski zbo-. m'adin&ki orkeater. delije dvo^nevi: ». Furkin-ovi i.t KCoron ter sekstet: Frlanova, Jer • movj, Markizetij^-vrt. Korpn. ČrrJo in !>inr.tri]pv in samo-spev s Frlanova. Pev^ke točke b"> na kl«-virju <;nremlieval br. Klcč. — Znnimivo prf da van.ie \ Sokolskem domu. Y sredo zveler ie b ! v S^kolskem domu zope: članski dni/;ibn: vcč.r v zv*»e» s preć«ranjcrn. I'redaval je vi*ok hivl# Avttro-Ogrške ln pripravijnii temelja ** ustanovite^ ju^os'.ovenske drž-ive Pre^l*" vate!i ie bil za lepo predavan-e nagrejen t grrtTikim odc^bravani^m. Pođstartš na bt. dr Ernest Rekar je stavil idcnlne Prepo-rodovce za vzjjled sedanjim srednj->o!cpm in visokošo'ccm, ki stoje pi«ivno ob strani in Ie preradi pidle^jjo vplivom anacionalnih elementov. iz Ljutomera — Dohili snu» suci;. Sae-_: je /^i pa dol v to» ie.k ponoti po v^ej okolici. Tuđi v ^redo je še friiežilo. S tom, da je zapadel ftneg tako zli oroiniki pri dveh sinovih poseritirka Jelena Jakoba v Lakavcih. Da t-o za-lecfiU te tatove, no «i prizadevali vpo no^. __ Nov grob. Pretekh teden ;e bi! pogreb Marije Vhrove v Ljulonieru. ki je umrla v 82- letu in je lula ena n^j^larej«ih žena v Ljulome.ru. — t*^cie^anj^ re^te v Ljutoineni za hlevi fe je pired kratkim priCelo s iK»l.-"^anjem cevi, kar l^o v korist in lepc»to Lutoniera. __ Odhodnira. Odhajajočeniu učiteljisivu \t Radione je bila prirejena lepa o Je poiiljka nov«cm pr\o vratne ja vium %m •todkJ BMAtt. neumt Canttarjm Mb. 5, Botna đoitan, Cc*t» BNIn Bcp^ t. Na raapulago sveia* morske ribe. Se prlpore«»te J. a. SUN ARA Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 9 oktobra 1931». Stev. 231 Okrog sveta v enem dnevu? V Rusiji m izdelali letalo, ki je letelo v visini 12.OOO m s hitrastjo 8OO km na uro Većino bolj se množe poskusi mskitj k-talcpv doseći skrajni visinski rekonl. Med-narcuini k-uiLski fptk-raciji ao l>ili ptijaviju-Pi e>vptnvni rekordi leulct'V Kokkinakij.t iji »wjorja Jumajeva. Kazen njili |^».ki Ictal-ci AleksHev. Suprun. Jevsrjev. Seveenku. Prcma-n in Stefanovski. Konstruktorj; liju Sin. Ciževski m dnij^i -varne 7.a letalske motorjt- 8»' ukvarjajn seri^ j 7. vprasanjom najpopolmj^e^a viHnske-pa Ictala. Ko maj 27 lft ]o te,tra. ko Jh ra vis;»ko. Kmalu pa je ćela vrsta franooskih iu američkih letal-cev teknujvala nird seltnj v visinskih le-kordih. &e leta 1010 je zna šal visinski itv kord .*J.Jski Ieiaiee Dcfre mediiarodni vi>in-»ki rokonl i Talijanskoga letalca Donatija. I>vic:ni! so je I4."»75 m visoko. Te dni je hil pa tudt ta rekord prekoratVn in su**r fw» JMijrl«*M;fMn voja-kejn pilotu S\w»i:iu ki J*» «1osc«ji'l visino 1*1.^0 ni. Toda to sn i>ili poleti s posebnim:, zelo lahkiini lolali. Rit- j s>ki tetaici pu dose^ajo višiusike rekorde z. tiavadnimi promet inmi letali. obteženimi še 6 puvjlmiiu tovororn. Ze to kaže. da jim ne gi'o ^b°U 7JA ^I'^rtne rekordne u>p«_-hv. teni-več da j« |H»nieis njihovih polelov «*lolilji. Kliskim leiaiiM-in gi\* v prvi vreti za to, to ž> e pripadajo Sovjetski Rusiji. Do-sejrel jih je Knkkinaki. Major Jumaš.ev je pri dovej^f; nove meilT>nnwhi«' rekorde s Ti. 10 in 12 fona uri tnvora. Ti u.«pehi sovjet- skih ietalccv »a goto\o velikega pomena za tako prostrano državo, kakor je Rusija. Važni so gotovo iz voj«škii^a vnlika. V visini 10 km lahko Ufalo u ide ^ianatant iz protiietaUkih topov. priteti neopaženo sovražniku v hKx»t in pripelje s selmj bombe ali pa ee!o olnirožene vojake, ki s»e spu->te s pa-dočnosti priMiietna letala letala ze!o visoko nad zemljo. Najvišje Ik>1o ietala |K»tua lerala z onim pilotom, malo nižj:1 prometna lefala opr« mijena ? posebnim i višinskimi motorji. š^ nižje pa jM»tniška- letala s lM*r-nietično z.prtimi kabinami. ki IhmIo v.iro-vale ljudi prew Vork - Pari/ — Moskva I?ab;t- rovsk — No« Vork mori pičlih r^O.Oilfl km in žf* 7.daj S4» ta inreli seveda še nmocro de'.i pred no b*^ mojrol človek leteti tako v?sok*v. kjer ni ne me^le, ne riklonov. ne visoke temperature. Tam se lahko leta. v istih vremenskih razmerah ob vsakem letnem času. Po mnenju zdravnLkov člove-ški organi zoni ne prenose visine nad 15.000 *km. Če ni zavarovan 6 posebno letaUko obleko (skafandrom). Iz l>ombe vdihavani ki»ik mu ne z-ado*tuje več. Tako visoko nad zemljo unura ćlovek t>iJ lakote po kisiku. Za polete v visini nad ITj.OOO m bodo potrelma posebna letala. tako zvani strato-l>lani. Zo /daj so potrebni za poleto v velikih višinah posebni motorji, ker navaden motor izdubi svojo moć. Skupina moskovskih inženjerjev in Je-tiilcov drla Vtaš zdaj poskuse s konstrukcijo zano>Ijivojlra stratoplana. Izdelali so že po-skusuo letalo. ki se je dvignilo 1^.000 ni visoko in letelo š povpročno hitrostjo S00 km na uro. Ta hitrogt se pa da šo z.natno povećati. Letalo ima posebno dihnlno celi-eo. sTene kabine «r> i7. posebne, pr^nl mrazom varujočo lahko kovino. I^otalo je opremljeno 7 mno^imi znanstvonimi aparati. V ATELJEJU — Hm. da. ta slika je zeln lepa. o tem ni dvoma. Priznati moram samo. da mi ni jasno, kaj prav za prav predstavlja? — Kh, saj vendar vidite. iJa je to solnčni zahod. —• Zarcs, zelo lepo. Rad hi samo še vcdel. ali mi morete izja^ti to pod častno hesedo. Ultramodcrno Sloviti italijanski slikar-futuriat \lan-notti jo napisa 1 uvod h katalogu 20. salona v Benetkah. V njem znova trdi, da j*» vojna jedina higijena »vrta«. Med drugim obravnava probleme. ki «0 »topili pred italijansko slikarjo. med italijanfiko-abejiiJi-sko vojno. Nam. ki še nimamo akisanih možganov. se bodo zdeli ti problemi milo rečeno človeka nedostojni, Marinetti je pa seveda dra^aenega mnenja. Prvi problem: Izraziti nepretrpani bojni dinamizem. Drugi problem: IJjeti in izraziti na platnu klasično oblike eksplozij \n prmonje topov prav tako. kakor njihov^ odmove tor suho in mehanično prasketa-nje strojnic in puSk. Trotji problejn: Iara-ziti razvnemajoco in lirično simultanoet. ki karakterizira afriSko bitko, m«^d kate-ro no si crno srajce prebile pot med napadi barbarov. oboroženimi 9 sulicami in BČA-ti iz krokodilove kože. dočim so čirne »raj-co upora bi jnlo nove, smrt sejoče izum#, radiofonsko. telefonsko in heliografske zve-zc tor pisalne atrojo in vse to pod prip*-kaiočim solneom sr^dj milijard muh, člrv voških trupel in gnijoco mrhovino. Tako daloč ie toroj prišla umetnost na-S*» dobe. da vidi lepoto v oloveSkih trupi* in mrhovini. po katori se plazi jo muh«v R«» ponosna io lahko dvatisočlotna kultura tw tako unietnost' K sroči Se nismo v*i podiv-jali tako. da bi opevali to barbarstvo naj-nižio vrsto. Kupuite domaće blago! . V svrho vzpostavitve likvidnosti Mestne hranilnice ljubljanske, za poživitev vsega našega gospodarstva . razpisufe liublianska mestna občina po sklepu mestnega sveta z dne 19. avgusta 19)6«, potrjenega od vseh nadzornih oblastev, 67o obllgadisko posolilo do meska 20.000.000 Din pod sledečimi pogoji; 1. Obveznice se glasijo na prinašalca. Protivrednost se lahko poravna ali v gotovini po Din 97.— za Din 100.—, ali v starih hranilriih vlogah oziroma vlogah na tekocih računih Mestne hranilnice ljubljansko po Din 100,— za Din 100.—. Obveznice se izdaiajo v izvodili po nominali Din 1000.—, Din 5.000.— in Din 10.000.—. 2. Obveznice se obrestujejo po 6*& letno, plačljivo polletno za nazaj. Obrestovanjc se prione 15. februar ja 1 9.^7., prve obresti pa zapa-dejo v piačilo 15. av^n^ta 1037. 3. Od dneva podpisa do 15. februarja 1937. se nodpisnikom prizna-jo 4% obresti, ki se obračuna jo takoj ob nodpisu. 4. Obveznice se izplacujejo po žrebanju v njihovi nominalni vredno-sti in sicer tako, da bodo najkasneje v 15 letih izžrebane vse obveznice. Vrebanje bo vršilo rnestno poglavarstvo v Ljubljani v rrostorih mestnega knjigovodstva v navzočnosti javnega notarja. FV\o žrebanje bo dne 15. februarja 1937. in nato na vsakili 6 nicseccv. Prvo izplačiln izžrebanih obveznic pa bo dne 15. avgusta 1937. in nato na vsakih 6 mesecev. V Lff3felfan!f dne 9« oktobra 1936« 5. Vsota, potrebna za izplačilo obresti in fežrebanlh ohHgacfJ bo predviđena v vsakoletnem proračunu mestne ob&ne Ijubijanske, kl Jamči za redno izpolnjevanje teh obveznosti z vso svo|o premlčno in neprem^čno imovino in z vso svojo davčno moč}o. 6. Javno pođpisovanje posojila se prične dne 10. oktobra 1936. hi traja do 10. novembra 1936. Pođpisovanje sprejemajo poleg mestnega knjigovodstva in Mestne hranilnice v Ljubljani vsi de-denarni zavodi v Ljubljani z vsemi podružnicami, ki jih mtajo po deželi; posredujejo pa pođpisovanje vsi ostafi denarni zavodi v Dravski banovini. Ob podpisu prijave mora nodpisovatelj polož'ti vpisani znesek. Kdaj se bodo obveznice izročale podpisovatefjem« bo objavljeno v dnevnem časopisju. 7. Obveznice se bodo snrejemale kot kavetja pri vseh fidtacflah mestne obeine ljubljanske in njenih podjetjih po nominalni vred" nosti. 8. V treh letih nedvignjene obresti in v 10 letih ne\TK>včene obveznice, računano od dneva dospetka, zastarajo v korist mestne obeine ljubljanske. Za meftao poglavarstvo v LfnM}ani predsednik DR. JURO ADLEŠIČ, $. r. KM1LE GABOK1AU 29 ZAKONSKI IN riM NEZHKONSKI aJ I 11 ROMAN. Klari Arlangeevi je bilo baš sed-emna:st ler. B la >e zek> prikupljiva in nežna. rčarljiva v svoji na-iMiosrJ. limia >e bledo peptlaste lase, nu-hke in goste, ki so j: navadno padati v težkih kitah na krasno modeliran vrat. Bila je še malo previtka^ toda njen obraz je spominjal na najlx>lj ansrelski obraz italčjanskega mojstra Guida. Njc-ne modre oči •x>d dol.?in>i irepaln ca:ni. teninejšiini od n;e«ih la^. so bile posebno očarljiv«. To pa se ni bilo vse. Že iz njene postave so di-hali čari, poteg tega je bila pa privlačna šc v dru" Rem pogledu. Za to se je morala zahvaliti niarkizi. Kdor se je seznanil z njo. je moral strmeti nad njenirni navadami iz drugega stoletja. Bila je duhovi tejša od markize. za n;eno izobrazbo je bilo dobro poskrbljeno in imela ie doka.i jasno sliko o svetu, sredi katerega je živela. Za svojo vzgoK). za malo znanja o resničnem življenju, se je morala Klara zahvaliti svo$ vzgo* HteLiici gospodični Schm;d1ovi. Ta vrla žena e I pupcl.iala Klaro iz kra'žcs-rva fantazije in prividov. kjer jo je držala markUa. Prihajajoč vsak vejer k markizi Arlangeevi, je hii r>aburoii-prepričan, da najde gospodičn-) Klaro sedečo kraj babice in zato je prihajal scm. Ta čas. ko ;e poslušal blebetanje stare dame m niene neskončne anekdote o emigrantih, je gledal Klaro nekako tako. kakor gteda fanatik svojega ma-lika. Občudoval je njene iolge lase, njena dražest-na usta :n n ene oči. ki so se mu zdete naiepše na svetu. Kaj pogosto se mu je zdek), da v svodi zamaknje-nosti niti vedel ni. kjc je, poz-abljal je povsem na markizo in ni stišal njenega piščečega glasu, ki je udarjal na ušesn: bobenček kakor igla na $rvi\o. Ob takih prilkah je odgovarjal vse narobe, delal ;c načudovitejše napake. ki >in te sku^al potem popraviti. To pa ni bilo potrebno. ka>ti markiza Arlan-gceva ni nikoli opazila, da e ni^n gost v duhu od" soten. Nkna vprašanj^ so bila tako do?ga. da Ji ni bilo mnogo do odgovorov. Zadovoljna je bila. da io sploh kdo posluša, če se ye ie tu pa tam oglasil in i-o oj>ozonl na svojo navzocnost. Daburonova plahost ie bila neobičama. Klara je bila preveč divjaT Toda nikoli tiista govorila. Vso wmo sodnik niti desetkrat ni neposredno ogovoril i iekleta. Pa se v teh primerih se je na pamet na- učil vseh besed, ki jih k hotel izpregovoriti vprico nje dobro vedoč, da bi bil sicer v nevamosti, da mu bo že pri prvi besedi zaprto vsapo. Toda zadovoljen ie bil, da jo ie vsai viiiel, da je vdhaval isti zrak, kakor ona. da je poslušal nen harmonični glas. Z neprestanim gledanjem v njene ooi, ki so s« mu zdele najlepše na svetu, je slednjič spoznal ve oboževal, da gleda skozi nje v dušo kakor skozi odprto okno. Danes je zadovoljna, Je pomislil in tedaj te bil vesel. Zopet drugiČ ie po-injslil: C?z dan jo je neka-j razžalosffcilo, — in takofj ie postal otožen. Daburonu je večkrat šinila v glavo miscl. da bi zasnubi! Klaro, na se nikoli ni upaJ. Poznal ie dobro markšzina načela in vedcl je. kako ji je pri srcu plemstvo, da bi nikoli ne privolila v tak zakon. Bil je prepričan, da bi ga odločno zavrnila pri prvi besedi in da bi nkoli več ne smcl pr-cs-topiti njenega praga. Poskusrti bi toroj pomenilo spraviti v nevar nost brez upa zmage sedanio srečo. ki se mu Je zdela že sama po sebi nezmerna. Čim me zavrne, je razmišljal. mi bodo vrata v njeno hiso zaprta. Pckem pa zbogom vsa blaženost teza življena. vse bo končano. Na drugi strani je pa Irezno razmišfjal. da bi ^ utegnil kdo drugi zagledati in zaljubiti v Klaro, pa bi jo zasnubil in markiza bi ga ne zavrnila. V vseh primerih, pa naj bi se že opogumil in >© zasnubil ah pa okleval se nadalje, jo je moral prej ali slej izgubiti. Na pragu pomladi se je odločil. Nekega lepega aprilskega popoldne se je napotil k markizi Arlangeevi in zdeđo se mu je. da po-tre-buje več poguma, nego vojak, ko kljubuje ćeli bateriji. Spotoma je pomidil: Ali zmagam ali pa umrem. Markiza, ki je bila odšla takoi po obedu na \z-prehod, se je bila baš vnrrila. Bila je strasno raz-:ar>.na in kričala je kakor Ćić. Olej. kaj se je bilo zgodilo. Markiza te bila na-ročila nekaj pri svojem sosedu slikarju že pred osmimi ali desetimj meseci. Slikar je bil prišel že stokra* rx> plačilo. toda stokrat ga k nagnala, čes. naj pridc druge. Navelićaa čakania in bcgan.ia je dal poklicati blagorodno markizo Arlangeevo pred sodnika. To ie spravilo markizo v obup. vendar pa ni-komur ni novedala. kaj ^o je doletclo. Sklenila k stopiti pred sodn ka. apelirati na pravičnost in prositi ga. naj strogo kaznuje predrzrtega slikarja, da si je drzni! nadlegovati jo zaradi borega plaćiJa. TUPI VAŠ NOVI PLAŽć - OD PAUUNA KER LAHKO DOKAŽEMO, DA JE NASA KOLEKCIJA DAMSKIH PLAftCBV LETOS NAJVBkMA IN NAJLEP6A KONFEKCUA PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRO 6. Or^JuJe Jotfp Zupuieie, — trn. »Nuođno tMnuno« Wnm JeaeiJefc. — te opmvo te fc^mui dri Ma Otom ****+-* — ym t Ljabuuit.