Novi delovni prostori v Riku Velika pridobitev za vso skupnost Na prosjavi v Riku 30. avgusta je govoril član predsedstva CK ZK Slovenije Stefan Korošec V okviru prireditev ob letošnjem tradicionalnem ribniškem sejmu je bila dne 30. avgusta v Riku proslava ob zaključku izgradnje novih delovnih prostorov, tako imenovane montaže III ter prostorov konstrukcije in obrata družbene prehrane. Novi prostori tozda Rikostroj niso le pomembna pridobitev delovne organizacije, pač pa tudi širše družbenopolitične skupnosti. V preteklosti so v Riku že večkrat zaključevali izgradnjo proizvodnih prostorov, vendar niso nikdar imeli, kot so poudarili na proslavi, časa za praznovanja in slavnostne otvoritve. Delo in proizvodnja sta kolektiv nenehno priganjala, nove in nove delovne naloge so zahtevale čas za delo in ne praznovanja. Ob Rikovem slavnostnem dnevu je kolektiv na široko odprl vrata svoje delovne organizacije. Vse dopoldne do proslave ob 12. uri so, v sicer normalnem delovnem dnevu, sprejemali v goste številne obiskovalce, delovne ljudi in občane, mladino, vse, kijih zanima delo in življenje ter delovni pogoji tega najuspešnejšega ribniškega kolektiva. Na samo proslavo pašo povabili številne goste, poslovne partnerje, sodelavce in prijatelje, vse, ki imajo radi Riko, ki z njim sodelujejo in mu pomagajo. Lep dan je bil tisti zadnji petek v avgustu, pa ne le zato, ker je bilo sončno in toplo. Toplo in prijetno je bilo človeku ob pogledu na Riko, njegove delovne prostore v Lepovčah. na vse, kar je kolektiv ustvaril v dobrih petnajstih letih. Spominjamo se še male, napol obrtniške delovne organizacije — Kovinskega podjetja pred manj kot dvajsetimi leti in potem smo zavzeto spremljali izredno hiter in strm vzpon. Vedno novi delovni prostori, vedno širši ter za domačin tuj trg zanimiv proizvodni program, vedno večje število zaposlenih, vedno več milijard ustvarjenega celotnega prihodka in dohodka, vedno večji Riko, ki je že davno postal simbol uspešnosti, delavnosti, prodornosti. Riko, ki je že davno postal pomemben nosilec razvoja občine Ribnica, izredno pomembno vlogo pa igra tudi v skrbi za mlade rodove, saj z Rikovimi štipendijami trenutno študira preko 300 mladih Ribničanov na najrazličnejših šolah. Prav mladi strokovnjaki pa so tudi porok za intenziven in kvaliteten razvoj delovne organizacije v prihodnosti. Ena največjih investicij Proslavo ob otvoritvi novih Pikovih delovnih prostorov so v prisrčnem kulturnem programu popestrili poleg domače godbe na pihala še Ribniški oktet in sodraški tamburaši. Predsednik skupščine občine Stane Rus je kolektivu" izročil največje občinsko priznanje za dosežke na gospodarskem področju — Plaketo 26. marec. Kolektiv je svojemu dolgoletnemu sodelavcu Dragoljubu Djordjeviču podelil zlato značko, zbrane pa je pozdravil in jim tudi v prihodnje zaželel veliko uspeha še predsednik zahodnonemške firme Bomag, s katero Riko že vrsto let uspešno sodeluje, dr. Breuer. V zadnjem letu dni je bila izgradnja novih Rikostrojevih prostorov najve- čja investicija v občini pa tudi ena največjih investicij v republiki. Tako imenovana montaža 111 je nadaljevanje objekta montaže II. Prvo polje je široko 15, drugi dve polji po 20 metrov. V prvem polju so 5-tonske žerjavne proge, v drugih dveh 32-tonske. Takšni prostori in oprema so bili nujni za nemoten potek sedanje proizvodnje. V naslednjem prostoru — medaneksu širine 10 metrov — so elektro delavnica, strojnica in podobni prostori, v aneksu pa zaklonišča za 200 ljudi, obrat d . žbene prehrane, garderoba s sanitarijami za 360 ljudi ter soba za prvo pomoč. V 1. nadstropju so prostori za konstrukcije, tehnološke priprave, kopirnice in inženiringa. Vrednost ceiotne investicije je 810 milijonov din, od tega je lastnih 617.940.000 din. Gradnja je trajala od aprila lani do avgusta letos po projektih Slovenija Projekt in v izvedbi SCT tozd Gradnje. Danes ima Riko samo v Lepovčah (brez tozd ZPO, Loški potok in Ljubljana) 23.000 kvadratnih metrov pokritih površin. Pavel Sobar, najstarejši član delovnega kolektiva Riko, sicer pa tehnični vodja v tozdu Rikostroj, je ob koncu simbolično otvoril nove delovne prostore in jih izročil njihovemu namenu. Gostje so si po otvoritvi ogledali novo pridobitev, nove prostore, v katerih je proizvodnja že pred tem nekaj časa tekla. Posebna zanimivost je tudi ogled novega Rikovega projekta, proizvodnje gibljivih linij. Na zborovanju ob otvoritvi novih delovnih prostorov v Riku je spregovoril _član predsedstva CK ZK Slovenije Štefan Korošec. V nadaljevanju objavljamo pomembnejše dele njegovega govora. PRAZNIK NA RIKU — Nova velika in pomembna pridobitev za Riko in širšo skupnost — dograjena montaža III. Pogled na severovzhodno stran objekta, v katerem so v pritličju prostori obrata družbene prehrane, v nadstropju pa razvojnega sektorja. Sicer pa — skupna delovna površina proizvodnih prostorov je 5200 kv. metrov, celotnega objekta (z zakloniščem, menzo z ustreznimi prostori, prostori raz vojnega sektorja) pa je 7000 kvadratnih metrov Lastne sile S 16. sejo centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije 19. septembra z osrednjo točko dnevnega reda — Naloge ZKS pri uresničevanju politike pod točko dnevnega reda — Naloge ZKS pri uresničevanju politike opiranja na lastne moči v organizacijah združenega dela je bila sklenjena več mesecev trajajoča obširna aktivnost zvezi komunistov v iskanju nuj- tprav je bil sklenjen prvi del aktivnosti i* akciji, ki ne more in ne sme biti ali postati zgolj akcija kot že toliko podobnih doslej, pač pa usmeritev za naše splošne aktivnosti in delo v vseh sredinah in na vseh področjih. Aktivnosti, ki jih je zveza komunistov pokrenila, temeljijo na spoznanju, da odstopamo od mnogih dogovorjenih ciljev, zapisanih v mnogih dokumentih, da se ne uresničujejo opredetin e (vsaj ne vse in iszls&zzjs: ška gibanju vse preveč neugodna, izvoz zaostaja, cene nenehno naraščajo, raste inflacija (ali pa se ne zmanjšuje v skladu s predvidevanji) in do je nujno nekaj odločnega storiti. Predstavniki CK ZKS so r za-dnjif, mesecih obiskal, n sto delovnih kolektivov v republiki, kolektivov, ki so jih razvrstili med »uspešne« in »neuspešne«. Poglobljene analize tako ugotovljenih podatkov so dale okvir obsežnemu gradivu, predvsem pa sproščeni in Reči je treba, da je bil ribniški Riko i' zadnjih mesecih v središču slovenske pozornosti, saj je bil obravnavan v pripravah na sejo in na seji sami kot ena najuspešnejših delo vnih organizacij v republiki, dajana mnogim za vzor. lepo je to slišati in oh tem je lepo biti Rikovec in tudi Ribničan. Posebno še, ker vemo, da je Riko svoj veliki razvoj dosege! predvsem z lastnimi silami, Z delom, s kadrovanjem, štipendijska politiko, kar najboljšo izrabo na tem. Velja pa naj, kot je bilo poudarjeno na tej seji, za vse in vsakogar v rej naši družbi. REŠETO PRAZNIK NA RIKU Iz govora Stefana Korošca Soočeni smo s protislovno situacijo, da kljub povečanim družbenim aktivnostim in jasnim načelnim družbenim opredelitvam pri uresničevanju stabilizacije doseženi rezultati niso v skladu z napori, pa tudi pričakovanji posameznikov in vse družbe. Družbeni procesi in razmere terjajo, da v vseh sredinah, zlasti pa v OZD delavci ocenijo, zakaj ni naporov, da bi se usmeritve, opredeljene v dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije, operacionalizacije in čim dosledneje uresničevale. Nekatere ocene opozarjajo, da je še vedno v številnih okoljih premah sistematičnega dela zd konkretizacijo nalog. V mnogih OZD še čakajo na zunanje rešitve. Očitno je. da pri uresničevanju nekaterih ključnih nalog kasnima. To velja zlasti za dograditev gospodarskega sistema, nujne spremembe v razvojni politiki in pri uresničevanju protiinflacijskega programa. V bistvu kasnima z uveljavljanjem pogojev gospodarjenja na liniji stabilizacije, to je z upoštevanjem ekonomskih zakonitosti in realnih ekonomskih kategorij, zato so tudi težave in zastoji pri uveljavljanju kakovostnih sprememb v gospodarjenju na trajnejših temeljih. Statistični podatki za Slovenijo kažejo, da je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta nižja rast proizvodnje od načrtovane, izvozni rezultati so pod pričakovanimi, prav tako pa nismo uspeli obvladati žarišč galopirajoče inflacije. Tekoča gospodarska gibanja spremlja postopna rast zalog, upočasnjeno kroženje blaga in poslabšanja likvidnosti organizacij združenega dela. Kljub pozitivni rasti realnih osebnih dohodkov v Sloveniji v zadnjem letu, se razmere na tem področju zaostrujejo. To potrjuje povečanje konfliktnih situacij v organizacijah združenega dela. Ti pojavi terjajo podrobnejšo analizo vzrokov, predvsem pa tudi učinkovito akcijo vseh odgovornih dejavnikov za njihovo odpravo in doslednejše uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela. Podatki o finančnem poslovanju organizacij združenega dela v socialistični republiki Sloveniji v prvem polletju kažejo, da porabljena sredstva še naprej hitreje rastejo od dohodka in da se delitvena razmerja spreminjajo, povečuje se delež skupne in splošne porabe ter delež čistih osebnih dohodkov, ki se je od 30,4% poveča! na 36,3% v razporejenem dohodku. Po podatkih SDK smo osebne dohodke v letu dni povečali za 84,4%. Torej na področju delitve so trendi spremenjeni v primerjavi z zadnjimi tremi leti, vendar se problemi in nasprotja prav na tem področju zaostrujejo zaradi nezadostno hitrega povečevanja stvarnega dohodka, visoke rasti življenjskih stroškov. Vendar to je samo eden od razlogov. Zaostritve se stopnjujejo tudi zaradi tega, ker nismo ustvarili pogojev, razvili mehanizmov in instrumentov za uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela, prav tako pa so se povečala nekatera neskladja v primarni delitvi družbenega proizvoda, posledice pa se odražajo tudi v dohodkovnem položaju OZD in interni delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Kljub nekaterim pozitivnim premikom pri vrednotenju proizvodnega dela pa še vedno nismo razvili ustreznik sistemov za spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnega dela. Nekatere ocene kažejo, da smo napravili ceh korak nazaj pri uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatih dela. Očitno zaostrenih razmer na področju delitve ne bomo ŠTEFAN KOROŠEC V RIKU — Dosedanje vaše izkušnje in dosežena dinamika v razvoju pa v vašem kolektivu potrjujejo, da se uspeh lahko doseže z mobilizacijo celotnega kolektiva in uveljavljanjem položaja delavca pri sprejemanju in izvajanju temeljnih odločitev v OZD. spremenili s ponavljanjem paro! o delitvi po delu in rezultatih dela, temveč z izdelavo konkretnih mehanizmov in instrumentov, s katerimi bomo ta načeta v praksi uveljavili. Potem bomo bolj učinkovito razreševali nekatere teža ve v zvezi z monopolom nad delovnimi mesti, delovno nedisciplino in s premajhno ustvarjalnostjo nekaterih strokovnih in poslovodnih delavcev, ki ne glede na to, da zelo malo ali nič niso napravili, ostajajo na svojih delovnih mestih kljub vsem družbenim dogovorom in davno sprejetim družbenim načelom, da je položaj posameznika v naši družbi odvisen od dela in sposobnosti. Izdelati moramo interne sisteme delitve, ki bodo razumljivi za delavce, da bodo videli povezavo in soodvisnost njihovega prispevka k povečanju dohodka z rastjo osebnih dohodkov. To je ključni vzvod za krepitev motivacije za delo in upravljanje, ter je istočasno pogoj za izhod iz gospodarskih težav. Očitno so sedanji problemi vezani za izhod iz gospodarske krize globlji in bolj zapleteni kol smo ob sprejemu dokumentov dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije ocenili. Dejstvo je, da skupaj plačujemo račune za preteklost. V sedanji fazi uresničevanja stabilizacije se še vedno prepleta novo in staro. Kljub številnim sklepom in besedam se stanje glede administrativne regulative v gospodarstvu !e počasi spreminja. Ob tem pa se ohranjujejo in celo krepijo tudi centralistične tendence. Zato tudi nismo spremenil: nekaterih negativnih gospodarskih trendov in nismo uspeli v vseh okoljih spremenili obnašanja in utrditi zavesti o nujnosti sprememb v družbeni praksi. Nadaljevanje teh tendenc nas lahko pripelje v položaj, da bo cena izhoda iz gospodarskih težav večja. Zalo moramo glede na obseg in globino ekonomske krize konkretizirati strategijo opiranja na lastne moči v družbenopolitičnih skupnostih in OZD. Neizkoriščene rezerve in primerjalne prednosti moramo uveljaviti v našem političnem in gospodarskem sistemu ter z ugotavljanjem rezerv v notranjih ključnih dejavnikih poslovne uspešnosti OZD. V poslovni organiziranosti, racionalni izrabi tehnologije, uveljavljanju sodobnih oblik in metod trženja, ter krepitvi razvojne funkcije v OZD. predvsem neizkoriščeni pripravljenosti in ustvarjalni moči zaposlenih delavcev in zlasti mladih strokovnih kadrov. V ospredje se kot eno temeljnih vprašanj postavlja stvarna usposobljenost v temeljnih organizacijah in delovni organizaciji za uresničevanje stabilizacije. Bitka za nove proizvode, izvozne programe in višjo kakovost gospodarjenja s sredstvi poteka v osnovnih celicah proizvodnje. Tu pa je glavni dejavnik človek. Številne analize potrjujejo, da so uspešni le tisti delovni kolektivi, ki so uspeli razviti ustrezen koncept poslovne in razvojne politike. Torej rezultate lahko dosega le mobilizacija celotnega kolektiva. To pa pomeni uporabo znanja in izkušenj vseh delavcev. Razvile države dajejo poseben poudarek znanosti in razvoju. Zato morajo tudi naše OZD upoštevati razvoj tehnologije v svetu in značilnosti gibanj na svetovnem trgu in tudi lasten tehnološki razvoj in zmanjševanje tehnološke odvisnosti od zunanjega sveta. Znanje in kadri so ključni dejavnik razvoja. V svetu se uveljavlja novo znanstveno razmišljanje, ki je usmerjeno v perspektivo in iskanje alternativnih rešitev. Krizne razmere v svetu, ki imajo značaj globoke družbene in strukturne krize, so vplivale na krepitev novih oblik protekcionizma in prilagajanja gospodarskih struktur posameznih držav razmeram v svetovnem gospodarstvu. Zato se zaostrujejo konkurenčni pogoji na svetovnem trgu. Torej je vse težje izvažati, zlasti pa zagotavljati kakovostni izvoz, ki se potrjuje v doseženem dohodku in v neto deviznem učinku. Postavlja se vprašanje, kako usposobiti organizacije združenega dela za uresničevanje stabilizacije. Merilo usposobljenosti OZD je stopnja in kakovost vključevanja v mednarodno menjavo blaga in storitev bodisi same ali reprodukcijsko povezane OZD, in sposobnost zagotavljanja nadaljnjega lastnega dinamičnega razvoja na protiinflacijskih osnovah. V sedanjih razmerah se OZD vse bolj prilagajajo ekonomskim kriterijem. V zavest ljudi pa vse bolj prodira spoznanje o krepitvi odgovornosti na vseh ravneh za izhod iz kriznih razmer ne pa, da se poudarjajo samo pravice. To terja, da v OZD prenehamo le z ugotavljanjem, kaj naj bi storili, temveč da začnemo dejansko indentificirati lastne moči in ustrezno izpeljati kadrovsko prenovo in prestrukturiranje zaposlenih, prilagajanje proizvodne strukture zahtevam trga in ukinjanje nerentabilne proizvodnje ter pripravo skupnih izvoznih programov OZD, ki so poslovno povezane, predvsem pa zagotoviti učinkovitejšo poslovno organiziranost in hitrejše uveljavljanje sodobnih metod v upravtjalske procese. Izkušnje kažejo, da v OZD dopolnjujejo ali spreminjajo proizvodne programe in tehnologijo praviloma z novimi, večjimi ah manjšimi investicijami in v povezovanju s strokovnjaki zunaj OZD. To je način razvoja OZD, ki ga ves čas podpiramo, zlasti pa še neposredno povezovanje strokovnjakov v OZD in raziskovalcev ter visokošolskih učiteljev v projektih za nove proizvodne usmeritve in za vpeljavo projekta v redno proizvodnjo. To povezovanje je nujno za normalen način razvoja in uvajanja novih proizvodnih programov in novih tehnologij. V številnih OZD tem oblikam povezovanja znanja in izkušenj že namenjajo veliko pozornost. Obratno pa je v številnih OZD zapostavljen razvoj obstoječe tehnologije in že utečenih proizvodnih programov. Ni organiziranega načrtnega spremljanja trendov razvoja te tehnologije v svetu — in s tem možnosti prodaje na tujih trgih v naslednjih petih letih — premalo je spodbud, materialnih in moralnih, za ustvarjalno delo, razmišljanje, inovativnost tistih delavcev, ki to tehnologijo obvladajo in so zmožni dopolnjevanja, izboljševanja, spreminjanja organizacije proizvodnih procesov, zniževanja porabe energije in materiala na enoto proizvodov, itd, Tu se še vedno kaže, kako slabo uporabljamo znanje strokovnjakov, pa tudi njihovo poznavanje trendov razvoja v svetu, ne nazadnje domiselnosti, ustvarjalnega nemira in neobremenjenosti mladih. Znanje in kadri so ključni dejavniki razvoja. Zato moramo oceniti, kje so naše stvarne komparativne prednosti oziroma kako jih realizirati z razpoložljivim znanjem in sposobnostmi ljudi, z izrabo neizkoriščenega znanja, permanentnim izobraževanjem vseh zaposlenih, zlasti pa strokovnih in poslovodnih delavcev, to je postala objektivna razvojna nujnost. Vse analize potrjujejo, da v OZD, kjer so tem dejavnikom v poslovni koncepciji namenili ustrezno pozornost, praviloma tudi uspešno poslujejo. REŠETO 40 LET SVOBODE ( pnsrčno v Mau gori Obeležje boju Tigrovcev V soboto, 21. septembra dopoldne, je bila v Mali gori (Bašelj), kjer je nekdaj stala gozdarska lovska koča, skromna a nadvse prisrčna slovesnost. Odkrito je bilo obeležje enemu prvih (če ne celo prvemu) spopadu z okupatorjem pri nas 13. maja 1941. leta. Tega dne so Italijani zaradi izdajstva napadli v lovski koči tri pripadnike protifašistične organizacije Primorskih Slovencev TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) — Danila Zelena, Ferda Kravanjo in Antona Majnika. Organizacija TIGR je bila eden od izrazov dolgoletnega boja naših rojakov proti fašizmu, pred katerim so mnogi, posebej po Tržaškem procesu malo pred vojno, morali zbežati v Jugoslavijo. Med tigrovci je bilo ves čas mnogo komunistov, ki so dobro vedeli, kaj je fašizem. Kot španski borci so se z njim neposredno srečali v krvavi španski državljanski vojni. Po okupaciji Jugoslavije so Italijani med prvimi obračunali s prebeglimi Primorskimi Slovenci, posebej pa še s tigrovci. Trije tigrovci iz Ribnice so se zatekli v gozdove Male gore, v goz- vodil. Dne 12. maja 1941 jih je opazil darsko lovsko kočo in čakali novih na- izdajalec Trinkavs ter jih naznanil ""i Na prvi spopad protifašislov, članov organizacije Primorskih Slovencev TIGR, v Mali gori 13. maja 1941. leta bo poslej spominjalo lično obeležje. Izdelano je v obliki malega kozolčka ali krmišča jelenjadi, na dveh močnih deskah pa je vrezan napis: Prvi oboroženi spopad z okupatorjem v Sloveniji 13.5. 1941. V tem boju je padel Danih Zelen — vodja organizacije TIGR. Ribniška planinska pot ? i - Ortnek MT*