75. StnillH.
f lIMlInt, i nMi, 1. iprili Nil
XLIX. IttO.
•
.Slovenski Narod* velja v Ljnbljanl
na dom dostavljen: celo leto naprej  • • •  .   K 24*— pol leta     „     • 12-— četrt leta   m     AJGk*   •  6 — ea mesec   m     OS • •   9   2"—     aa mesec m
v upravnišivu pie^eman: celo leto oaprej  • * • • K 22*—> pol leta      „     • • • •   . 11*— četrt leta    .     • •  • •   * 5*50
1HU
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ae vračajo. Crednlattvo: Kcailova ulica št 5 (v pritličju levo,) telefon it 34.
lahni« vmak dan zvečer Uviemil ncaoifo ta
bisera ti veljajo: peterostcpna petit vrsta za enkrat no 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserti j ah po dogovoru.
Upiavništvu naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t <L» to je administrativne stvari.
■ Poaameiea i te vi lk a valja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna« tetafon si. 85.
slovenski Narod* velja pO potili
Avsbo-Ogrsko: m *a Nemčijo-:
eelo leto skupaj naprej pol leta     m m četrt leta    m m na mesec   _ m
K 25-— . 13-— . 6-50 • 230
celo leto naprej      « . . K 35"—i za Ameriko in vse druge deželen \ celo leto naprej • « • • K 35.—
VpraSacjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Cpravnl£t70 (spodaj, dvorišče levo), Hnaiiova nllca ž L 5, ielelon ŠL83«
BI Bii
NEMCI   ZAVZELI   VAS MALANCOURT IN SOSEDNE FRANCOSKE OBRAMBNE  NAPRAVE. — BOJI PRI DOUAUMONTU.
PeroBu, 31. marca. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče.
V mnogih od*ekih fronte !e občutno oživelo obojestransko an:i;--riicko delovanje med jasnim dnevom.
Zapadno od Mase srno ▼ naskoku zavzeli vas Malancourt in obojestranske sosedne francoske obrambne naprave. Šest častnikov, 322 mož sino neranjene vjeli.
Na vzhodnem bregu je položi] neizproaBooiOB. Ob francoskih brkih Južno od utrdbe Douaumont so se vršili kratki biižinski boji.
Angleži so izgubfH v zračnih bojih v pokrajini pri Arrasa in Ba-paumu 3 dvokrovnike; 2 pileta sta mrtva. Poročnik Inimelniann je pri tem zbiž svoje 13. teta^o.
Vrhovno armadno vodstvo.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
29. marca popoldne. V Argonih so obstreljevale naše baterije nemške naprave severno od Haute Chevauchee in južni rob gozda Fleppv. Boj z ročnimi granatami v zvezi z napadi v bližnjem odseku je imel za posledico precejšnje prodiranje v sovražne zvezne jarke severno od Avocourta ter imel za posledico, da smo nekaj mož vjeli. Zaradilo od Mase sovražnik po noči ni obnovil napadov na pozicije Dri Hau-courtu in Malancurtu. Tonovski ogenj je bil na fronti Bethincourt-Mort Homme - Cumieres prilično silen. Zjutraj so izvršile naše čete po silni artiljerijski pripravi napad na gozd pri Avocourtu. Ob jugovzhodnem delu gozda smo zavzeli do 300 metrov globoko najvažnejšo od Nemcev pripravljeno napravo, ki jo označujemo kot oporišče (reduit) pri Avocourtu. Zelo silen sovražni protinapad z novo, šele pred par dnevi dospelo brigado smo popolnoma za-
vrnili. Sovražnik je imel velike izgube ter je pustil kakih 50 vjetnikov v naših rokah. Vzhodno od Mase živahno artiljerijsko delovanje na obeh straneh v pokrajini pri Vau\u, Douaumontu in v ravnini VVoevre v odeku Moulainville. Na vstalih frontah je bila noč mirna.
20. marca zvečer. Naša težka artiljerija je oddala mnogo strelov na gozd Malancottii - Avo-court, dočim so Nemci izvršili proti napade na neki sosedni odsek. Zapadno cd Mase je trajalo obstreljevanje z veliko silo. Cez dan je izvršil sovražnik od Avocourta do Be-thincourta zapored 3 napade na pozicije, ki smo mu jih bili zjutraj v gozdu pri Avocourtu iztrgali. Nemce smo popolnoma odbili. Tekom napadov velikih zvez na vas Malancourt so se mogli Nemci vstaliti v neki eksponirani napravi severno od Ma-lancourta ter se polastiti dveh hiš v vasi. Vse poskuse prodreti naprej, je naš ogenj ustavil.
Malancourt.
Dasiravno je bila francoska posadka v Malancourtu obkoljena ter so bili Nemci zasedii vse vas obvladujoče višine, so na Francoskem vendar upali, da se bo posadka držala. To npanje jim je splavalo sedaj po vodi. V silnem naskoku so Nemci zavzeli ne satno vas samo, marveč tudi vse okoliške francoske pozicije.
O uspehu pariške konference.
»L !ntransigeant<' je baje izvedel, da je sklenila konferenca, da se na vseh frontah istočasno prične ofenziva. ^L. Information■ zahteva, da se mora Verdun tako dolgo držati, da bo poletno vreme dovolilo ofenzivo. Značilno je, da noben pariški list danes ne piše ničesar več o kaki italijanski pomoči.
Iz Ženeve poročajo: Vsled jttt-ške ofenzive je opažati na Pn <co-skern veliko gibanje čet, tako d t so morali na najvažnejših železr -kih progah popolnoma ustaviti osebni in tovorni promet celo do najbolj oddaljenih postaj. Tudi je zavladalo občutno pomanjkanje železniških vozov.
Strah pred izkrcanjem na Angleškem.
Angleški list »Star« poroča, da je odstranitev Gallopske svetilne ladje v zvezi z načrtom, da se hočejo Nemci na Angleškem izkrcati. Na Angleškem so baje na to pripravljeni.
Angleško letalstvo.
London, 29. marca. (Kor. urad.) Billing je obnovil v poslanski zbornici svoje napade na vlado zaradi nezadostnih priprav za službo v zraku. Dokazal je na mnogih podrobnostih, da je mnogo letal, ko so v uporabi nevarnih ter izjavil, da je bilo po nepopolni listi 150 letalskih častnikov ubitih, 160 ranjenih in nad 105 jih pogrešajo. Večina padlih letalcev je bila žrtev letal tipa Fokker. Skoro vsi so bili zbiti, ker jih nemška letala daleč nadkriijiijejo. Dasiravno bi mogli imeti Angleži najboljša letala, so nakupili razno aero-plansko šaro na tisoče, so naročili pri tvrdki Roval Aircraft Factory letala z nezanesljivimi stroji in propelerji, ki se nahajajo spredaj, tako da pilot niti videti, niti streljati ne more. Oborožena sta bila dva letalca, eden z revolverjem, drugi z repetir-ko. Angleška letala so pošiljali neob-orožena na Francosko in tam šele je poskušal neki vojaški kovač letala oborožiti. Dosti slabo le, da letajo angleška letala samo po 30 milj na uro, Fokkerji pa 110 milj, če pa so angleška !etaTa oborožena, letajo samo 68 milj na uro. V debati je rekel sir \V. Oelder: Ce bodo ostala mena ob vzhodni obali Anglije nebranjena in bodo Nemci to izvedeli, bodo nekatera mesta kar izginila iz tal. Lvnch (nacijonalist) je povedal, da so se vsi angleški poskusi, zgraditi zračne ladje, ponesrečili, rtogge je^zahtev?! na podari Billingovih izvajani ukrepe. Državni podtajnik Tennant je rekel, da bo predlagal ministrskemu predsedniku Asonlthu. ko se vrne, da se naj sestavi komi-s'«a, iri bo pre§tadirala Billingova izvajanja.
Nemiri na Irskem.
J ndonski »Ne\vs« poročajo: Angleškemu kabinetu je predložen predlog ministrskega sveta, da se nai razglasi obsedno stanje nad vso Irsko.
Kai stanejo Ang'ijo zavezniki.
»Manchester Guardian« pravi, da je izdala Anglija za zaveznike do 31. marca 1916 pol milijarde šilingov.
Voina z I
ODMOR NA ITALIJANSKI FRONTI.
Dunaj, 31. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Radi neugodnega vremena je nastal v bojih odmor.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e rf f ml.
Italijansko bojišče.
Na Goriškem so se začeli boji z močnejšimi silami in ti boji za vsak košček zemlje so tako hudi in vztrajni, da tudi ponoči ne prenehajo. Le skrajno neugodno vreme jih — kakor n. pr. včeraj — za nekaj časa prekine. Na Doberdobski planoti se vrši artiljerijski boj dalje. Ob koroški fronti in ob Dolomitih se razvijajo vedno ljutejši artiljerijski boji.
Preko Lugana poročajo dne 29. marca: Akoprav italijanski komunike dne 28. marca navaja, da so se boji pri Gorici končali z uspehom za Italijane, vendar prevladuje v Italiji vtisk, da je zopet inicijativa ofenzive prešla na Avstrijce, dočim se je v zvezi s pariško konferenco govorilo o veliki italijanski ofenzivi.
V vojaških razmotrivanjih k poročilu generalnega štaba v »Ta-gespošti«, čitamo dne 30. marca: Boji pri Gorici so včeraj dobili večji obseg. Skoro na vsej fronti, med mostiščem in morjem, se vrši ljuto borenje. Dozdeva se, da se nadaljuje peta soška bitka; s tem bi bilo v zvezi tudi poročilo našega generalnega štaba o močnem premikanju čet na benečanskih železnicah proti soški fronti. Ne da se pres3diti, koliko bi sodelovali tudi politični oziri. Nekaj vloge igra brez dvoma odpor Italije proti zahtevi, da bi poslala čete na Francosko.
Asauith v Rimu. Lugana, 31. marca. Asquith je danes popoldne ob 3. sam brez Kitchenerja in Llovd George, dospel v Rim in so ga na kolodvoru sprejeli italijanski ministri. Stanoval bo na angleškem poslaništvu. Jutri mu priredi župan sprejem na Kapitolu. V nedeljo odpotuje v glavni stan, pozdravit kralja.
Bivši minister Luzatti pozdravlja Asquitha v »Corriere della sera«, pripominjajoč, da mora Angleška za Italijo storiti več v svojem lastnem interesu, to se mora sedaj v Rimu doseči.
»Triumf« Italije v Parizu.
Iz Lugana poročajo dne 30. marca, da dobro podučeni rimski poročevalec »Stampe« zagotavlja, da je stališče Italije v Parizu triumfiralo in da je Cadorna prodrl s svojim odporom proti pošiljanju italijanskih čet v pomoč Franciji.
Italijanski ministri v Parizu.
Po pariških poročilih milanskih listov, se je peljal Cadorna dne 29. marca v Reims, da si ogleda tamkajšnjo fronto. Dan povratka v Italijo še ni določen. Ministra Salandra in Sonnino sta sprejela zastopnike pariškega Časopisja, katerim sta izrekla zahvalo za »diskretno« držanje časopisja in izjavila, da sta % rezultati konference popolnoma zadovoljna.
Povratek italijanskih ministrov In generalov iz Francoske.
Preko Lugana se poroča dne 30. marca: Ob 5. popoldne včeraj sta odšla Salandra in Sonnino iz Francoske. Na kolodvoru v Parizu so se poslovili od njiju Briand, Bourgeois, Lacaze, Painleve, Metin in Thomas. Z istim vlakom je odpotoval v Rim tudi italijanski poslanik v Londonu, Imperiali, s svojo soprogo. Cadorna je po ogledu Reimsa odpotoval v Italijo. Italijanski državni podtajnik, general Dallolio, si je ogledal arzenal v Puteauxu in municijsko tovarno v Yavelu, ki izdeluje baje granate najmodernejšega sistema, in potem odpotoval v domovino.
Cadorna na torpedirani lađi!
»Sussex«. Bern, 31. marca. (Kor. ur.) Kakor je pariški korespondent »Seco-la« baje izvedel iz zanesljivega vira, se je nahajal Cadorna na torpedirani »Sussex«. Vrnil se je v London in 25. marca ponovno odpotoval na belgijsko fronto. To razlaga tudi zamudo Cadornovo pri povratku v Pariz, kjer bi se bil moral po načrtu udeležiti sprejema na lvonskem kolodvoru.
Rozi.
Baš nocoj, ko je noč viharna in temna, ko zija levo od mene globok prepad in daleč v ospredju divje šumi gorski hudournik, nocoj sem se spomnil avgustovih solnčnih dni, spomnil vožnje preko Ogrske in ozrl sem se nate, Rozi! In ves strah, ki se zunaj plazi v peklenskem besnenju okrog in išče tihega kota, kamor bi se stisnil, nima v mojem srcu prostora — nocoj mi je v duši lahko, v srcu veselo in v mishh mi pozvanja ---
Blatno jezero! Moje predstave v študentovskih letih so bile o tebi povsem napačne: dolgo, raztegnjeno, plitvo, umazano. Bregovi močvirni, blatni, pusti, vseokrog le par ogrskih raztrganih bajt. Življenja ni-kakega, le tupatam umazani pastirji z dolgorogatimi voli in malimi suhljatimi prašiči.
Toda, Blatno jezero, ti si vreden sovrstnik našega Bleda, ti si biser zahodne Ogrske! Tri ure sem se vozil ob tebi, ki so pa minile v
trenotku. Avgustovo sobice je grelo, toda ob tebi je bilo hladno, šla je preko tebe lahka sapica, ki je dra-mila tvoje vode. Vstajali so valčki, se lovili po gladini, drseli čez sredino tja vonostran, hiteli k bregu in božali bel pesek in nalahno udarjali ob čolne. Vlak je hitel, se približeval tvojim bregovom, pa spet zavil ter se oddaljeval, da je za par hipov prihitel še bližje, skoro do kopališč. — Sk)Zok, prvi in največji kraj ob tebi, letovišče! Krasno mesto z lepimi stavbami, krasna okolica! Par minut do jezera, do kopališč, do promenade. Življenje zdravo, veselo, razkošno. Na levo senčni vrtovi, temni in hladni, ki vabijo z neodoljivo silo, na desno solnčne gredice, vinska trta, vile, bela cesta, pa modra jezerska gladina. In pogled drsi po tebi in misli gredo Ž njim do nasprotnih bregov, kjer se dvi^a hrib, posejan z vilami, pa se spušča spet v ravnine solnčne. In vlak hiti... Povsod prijazni obrazi, darežljive roke, blaga srca. Tam hiti po vrtu deklica v belem predpasniku, z raz-pušcenimi, dolgimi lasmi. Maha z roko, nekaj kliče. Prihiti do tira in vrže tri šope rož na vlak. Par rok se iztegne in že so cvetice po čepicah
in na prsih vojakov. Maha še vedno z roko, zre za vlakom in misli zna-biti nanj, ki se je pred davnim časom odpeljal, a še ni o njem glasu ... Tam čaka že ob tiru vsa družina: gospod, gospa, sinko, hčerke, hišna. Robci nam mahljajo v pozdrav, rože lete po zraku, v papirjih zavita jabolka, cigarete v škatljicah, čokolada. Hišna se zagleda v postavnega fanta — četovodjo. Mahata si, se gledata — toda vlak beži, vid pojema, hišna je le še bela pika... četo-vodja se pošali, da je to brhko dekle, po katerega pride po vojski. Revež, še Božiča ni dočakal. — In spet tam polno ljudi. Vlak se približa bregu, obstane. Balaton! Na kolodvoru je pisano življenje, glasno, a prijetno. Letovišča rji obsujejo vojake z darili in ti izmenjujejo s spomini iz strelskih iarkov: z ruskimi kroglami, z rozetami. s prstani. Ljudje jemljejo te spomine z vidnim veseljem. Oficirji se pomešajo med mladenke. Že ima vsak svoj šopek, pa tudi svojo devofko.
Rozi! Sramežljivo si iztegnila roko ter mi ponudila rdeč. žareč in mamljivo dišeč nagelj z belo, težko vrtnico. Poprijel sem namenoma predaleč ki v zahvalo mehko stisnil
roko. Prava Mažarka! Črni lasje v dveh močnih kitah, črne, ognjene oči, mehki rdeči ustni, leskeči zobje, nosek povešen, obrvi in trepalnice goste in močno začrtane. Stas \itek, oblečen v lahko belo bluzo, in krilce z rdečim predpasnikom. Znala si nemški. Pomenila sva se in glej, do-povedala si mi, da si vsklila pravzaprav na ogrski meji in bila še mladoletna presajena v divne vrtove ob Balatonu. Spominjala si se slovenskega jezika. Dal sem ti prstan iz ruskega šrapnela, za katerega si me tako lepo prosila. In kaj si mi dala ti? O, veliko več! Dala si mi lepe spomine, veselo srce ter zidano voljo na pot v novo fronto.
Vlak piska. Še pozdrav iskren in odkrit. Vlak se pomika. Ti stopiš ob tiru. mahaš z robcem, zreš nepremično za bežečim kupejem. Res, krasna si! Toda tudi ti postaneš naposled le rdeča črta s črno piko. Zdi se mi pa, da tvoje oči svetijo v soln-cu in tvoja bela lakt polzi od črne pike. Vlak zavije... te ni več, z menoj pa gre jasen spomin! —
V zadnjem pismu mi tožiš, Rozi, da je življenje ob Blatnem jezeru ugasnilo. Sneg je pokril že zdavnaj okolico, vinske trte ni več, vile sa-
mujejo, rože so pomrle. Jezero pokriva plast ledu, po katerem podi burja oblake snega. In v večerih, ko nekoliko potihne snežni metež in lega čez jezero mir, se ti zdi, da od nekje daleč zadiši po vlažni zemlji in umrlih rožah ...
Moji spomini še niso ugasnili, Rozi, dasi se najina pota najbrže ne srečata nikoli v življenju. Živeli bodo, kot živijo nocoj. Ž njimi se bom pogovarjal v najtežjih časih, jih po-praševal, jim prigovarjal in tolažil. Oni ostanejo vedno jasni, solnčni, ž njimi hodiš ti, lepa Mažarka!
Anton Gaspari.
V C e 1 j u . 31. marca.
Iz pisma g. nadporočnika v rezervi Ign. Založnika posnemamo sledeči zanimiv opis boja za albansko »prestolico« Drač:
»Drač je zavzela naša brigada. Zapečatena je bila njegova usoda že 23. februarja, ko so naši vojaki vzeli z naskokom blizu 200 metrov visoki grič južnovzhodno od Drača, pri če* mer so vjeli nad 700 Lahov in nekaj
0657
Stran 2.
.SLOVENSKI NAKOu-, One 1. aprila 1916.
75. Štev.
Ntppevktjeai vojni stroški.
•Kotmsche Zeitung« priobčuje Iz Švice: S kraljevskim dekretom je dovoljeno v italijanskem finančnem etatij leta 1915/16 za neprevidfene vojae stroške nadaljnjih 180 mJSJo-nov m za podporo vojnih sirot nadaljnjih 20 milijonov.
DROBNE VESTI  IZ ITALIJE,
Iz Rima poročajo, da je bilo do 20. marca 105 italijanskih trgovskih ladij proglašenih za bojne ladje.
»Komfsche Volkszeitung« poroča, da so morah v Italiji v več velikih mestih napraviti lazarete za bolne na koleri. V Turinu je tak lazaret z 900 posteljami.
Pred vojnim sodiščem v Bresci-Ji je bil obsojen neki dobavitelj čepic za armado na tri leta jeeče.
Banca di Roma je imela jako viharen občni zbor, na katerem se |e predlagalo zopetno znižanje akcijskega kapitala za 75 milijonov. Lani se je znižal akcijski kapital od 200 na 150 milijonov. Banka ima velikanske izgube vsled zmanjšane vrednosti italijanskih papirjev, vsled kupčfje v orijentu, ker so večje fir- I
me ostavile plačila ta vcled
vzrokov v času vojne.
Na občnem zboru »Dance Cotn-merciale« se je konstatiralo, da ima banka v sovražnih deželah 8 milijonov lir dolga in imovine samo pol milijona. V portfelju banke se hrani 17*55 odstotkov tujih naslovov, od teh je pol odstotka nemški in avstrijski. Margili, Joel in Weil, katere se je dolžilo, da so preveč prijazni nemštvu, so bili zopet izvoljeni v upravni svet.
»Zaslepljena in nevedna Švedska.«
Poročevalec »Corriere della sera«, Guelfo Civinini,.je bil v Švedski in poroča od tam: O Italiji v Švedski ne vedo prav nič, pravijo, da je Italija ^dežela mrtvih sanj«, kaj naj stori ta siromašna dežela, ki se je dala zapeljati v vojno v trenot-ku pijanega navdušenja, za četvero-zvezo pomeni Italija samo ogromno breme. Nevedna je Švedska, se tolaži Civinini, in pa Nemcem je prijazna, pod nemškim vplivom je, zato tako govori o Italiji. — No. sodba švedska je že dobra, pa hud je za Italijane tak švedski poper.
Vojna z Rusijo.
RUSI SE OMEJUJEJO NA TOPOVSKI OGENJ.
Berolin, 31. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče.
Rusi so se omejili tudi včeraj na močno obstreljevanje naših pozicij na frontah, ki so jih doslej napadali. Vrhovno armadno vodstvo. *
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 31. marca.   {Kor. urad.) Uradno se razglaša;
Rusko in balkansko
bojišče. Ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml.
■
RUSKO    URADNO POROČILO.
28. marca. V odseku pri Rigi artiljeriski ogenj in ogenj pušk. Naša artiljerija je dobro zadela sovražne jarke in baterije zapadno od Uraja in pred mostiščem v Ikskilu. V odseku Jakobštat so napadli Nemci po silni artiljerijski pripravi v okolici vasi ■Varsung (13 km južno od Jakobšta-ta, vendar smo jih odbili. V pokrajini severozapadno od Postavov se sovražnik silno upira ter izvršuje na nekaterih točkah besne protinapade. Ob Naroškem jezeru je zasedel sovražnik gozd južno od vasi Mokrice. ►Vrgli smo Nemce v protinapadu iz severnega dela gozda, pri čemer smo vplenili 2 strojni puški in vjeli več mož, ki so pripadah 4 različnim pol- j kom. V pokrajini ob Rokitenskih močvirjih in v odsekih severno in južno od tam trajajo boji. V Galiciji severno od Bojana <mo zažgali istočasno 13 min. Nato je naša infanteri-ja v naskoku vdrla preko dveh vrst sovražnih jarkov. Preostale branitelje razstreljenih naprav smo z ročnimi granatami in v bližinskem boju pobili. Vjeli smo enega kadeta in 125 vojakov ter vplenili 2 strojni puški, eno metalo bomb. 1 metalo min. I reflektor, mnogo pušk in 5 topov. Te
pa smo morali po boju sioriti popolnoma nerabne, ker jih nismo mogli spraviti nazaj. Pasiravno je vreme na celi fronti izredno težavno, izvršujejo naše čete vendar požrtvovalno vse svoje naloge, ki se jim uka-žejo. 2 ,
Z besarafcske fronte.
Iz Tulce poročajo: Rusi še vedno neprestano zbirajo čete v južni Besarabiji. Vedno iznova pošiljajo tja svoje rezerve. General Mnkbkov potuje iz kraja v kraj ter zaprisega mobilizirane čete. Del teh čet so poslali že na Donavi v Reni in od tam k zborom, katerim so dodeljene. Tudi iz Kavkazije prihajajo neprestano transporti Cerkezov.
»Matin« o Dvinsku.
»Matin« poroča iz Petrograda, da govore ruski listi o skorajšnjem velikem napadu Nemcev pri Dvinsku, kjer bodo ravno tako, kakor pri Verdunu poskusili vpogniti rusko fronto. Nemci se v to svrho že obsežno pripravljajo ter so vsa pota in vse ceste v teh pokrajinah popravili.
General Russkij o bodočih dogodkih.
»Berliner Tageblatt« poroča: Neki urednik »Russkega Slova« je imel razgovor z vrhovnim poveljnikom ruske severozapadne fronte generalom Russkim. Tekom razgovora je general izrazil mnenje, da se bo svetovna vojna odločila samo na glavnih frontah in da ima orijentsko bojišče, kar se tiče končne odločitve samo sekundaren pomen. Sicer ni podcenjevati pomena ruskih uspehov v orijentu, toda če so ti uspehi tudi še tako veliki, svetovna vojna se bo vendar le odločila na glavnih frontah. Na separatni mir med Rl sijo in Turčijo ne more verjeti, ker ve Turčija pravr natančno, da se bo njena usoda odločila pri bodočih m -ovnih pogajanjih in da se bo Nemci L, pri teh pogajanjih vsekakor poteg« .ala za nadalnji obstoj Turčije. Sploh so v Turčiji še danes tako presler ieni od sile Nemčije, da pričakuje tam vse od Nemčije. Russkij je prepričan, da razpolaga Nemčija še z velikimi silami in da Še dolgo ni izčrpala vseh
esadovcev; ostala sovrašna posadka ae je naglo umaknila v mesto. Še isti dan so začeli Lahi Drač izpraznjeva-jtl Za kritje umikanja je došlo 16 s težkimi topovi oboroženih Italijanskih vojnih ladij, ki so naše postojanke neprestano do 26. februarja zvečer sijno obstreljevale in naše prodiranje znatno otežkočile. Ozemlje, na eegar južnem delu leži «rnesto« Drač, ima obliko otoka in je z deželo zvezano le na severu pri Pati z neznatno ožino. V mesto vodi le ena cesta preko dračkega močvirja (Kne-ta Durcit), ki je mestoma široko do 3 km in v sedanjem času globoko do 6 m. Cesto in mostove so Lahi na svojem begu porušili in pat v mesto zaatražiii z mnogimi strojnimi puška-ijii. Lazeč po globokem blatu in plavajoč po blatni močvirski vodi so skušale naše patrulje v hudem artilerijskem in infanterijskem boju doseči Drač; istočasno so prodirali naši odidelki od severa preko omenjene ožine. Dne 26. februarja smo opazovali z brega pri Rastbulu zbeganost, ki jo je povzročila v mestu naša artiljerija. Ob mraku so laški topovi umolknili, v mestu pa so pričela goreti med sihma pokanjem municijska skladišča. Naše prodiranje je šlo naprej in ob polnoči so zasedle že mesto naše patnrffe. Lahi so se nmakoiH s tako naglica da
svojega vojaštva niso mogli skoro ničesar več spraviti na ladije; pustili so 35 topov, 8 mimicijskih vozov, 13.500 pušk, 17 brodov, veliko množino artiljerijske in infanterijske municije, živil in obleke. Bilo je pa tudi Še drugih koristnih reči. V mestni okolici se je našlo nad 900 ustreljenih konjev, ki jih Italijani niso več mogli vzeti s seboj. Z ozirom na prestane napore in težavno dobavo živil po zanemarjenih albanskih »cestah« nam je dobro došla bogata zaloga moke, kave, riža. konzervnega mesa in pristnega italijanskega vina: samih dobrih reči, ki našim vojakom po končanem delu nemalo dišijo.
Laško vojaštvo, s katerim smo imeli opraviti, se je rekrutiralo iz Rimljanov in Neapolitancev; bilo Je samo aktivno moštvo, ki menda v Draču ni slabo živelo. Iznenadilo nas je pa vkljub tradicijonemim sodbam njihovo »junaštvo*«. Imeli smo doslej posla s Srbi in Crnogorci in bili smo prav radovedni, kako se bodemo srečali z Italijani. No — utrjeni so bili pri Draču dobro in tudi streljali niso slabo, dokler smo bili v primerni daljini; ko pa smo si jih pogledali malo bližje, so pokali divje in slepo ter zapustili zelo naglo svoje »luknje«. Mislimo, da Je tako nagla in neslavna zguba Diača Laikom precej sapo zaprla ...«
svojih virov. Pravi, da mora biti Nemcem v poglavitnem na tem, da obračunajo s Francozi in Angleži in šele potem preidejo v generalna ofenzivo proti rusuki fronti, ker zadene n. pr. vsak nemški sunek na Francoskem bolj občutne živce, kakor v Rusiji. Nemčija bo poskusila vse, da bo izsilila odločitev če mogoče še pred zimo. Ruska strategija in taktika se je po napakah začetkom vojne mnogo naučila ter danes lab-ko bolje parira strategijo in taktiko sovražnika. Prihodnji dogodki na bojiščih bodo spadali med najbolj inte-
resantne in najbolj dalekosežne cele vojne.
Novi ruski vojni minister.
Novi ruski vojni minister gene-ralintendant general infanterije Šu-vajev v tej vojni še ni nastopil, udeležil pa se je že zadnjih vojaških posvetovanj v Petrogradu. Odkar je izdelal leta 1910 reformni projekt za vojaško intendanco je v visokih čislih ter se je pred vsem trudil omejiti vedno bolj naraščajočo korupcijo. Šuvajev je mož čistih rok, ki naj napravi red.
Dogodki na Balkanu.
NEMŠKO POROČILO Z BALKANA. Berolin, 31. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Balkansko bojišče. Položaj neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
MESEČNO POROČILO FRANCOSKE ORIJENTSKE VOJSKE.
Pariz, 30. marca. (Kor. urad.) Prve dni marca je trajal na grški meji popolen mir. Dne 13. se je konstatiralo gotovo delovanje nemških izvirnih oddelkov. Francoske čete so zaradi tei;a korakale proti meji južno od Gjevgjelija. Dne 16. marca se je vgnezdil neki sovražni oddelek v grški vasi Nakukovo; drugi dan so jo naše prednje čete od tam prepodile. Dne 19. marca je metal neki Zeppe-lin nekaj bomb na obrežje pri Kara-burnu, kjer leži mnogo ladij, ni pa napravil škode. Dne 20. marca je obstreljevala naša artiljerija sovražno taborišče ob meji, dne 24. marca kolodvora Mrzeuti (?) in Gjevgjeli. Isti dan je metal oddelek naših letal (23 aparatov) mnogo projektilov na sovražne naprave taborišča Volovee. zapadno od Dojranskega jezera. Med temi operacijami je bil eden naših pilotov zadet od krogle ter je padel v jezero: neki drugi pilot se je moral spustiti na tla, zažgal je svoje letalo ter se vrnil v našo črto. Dne 25. marca se je vršil boj med letalom tipa »fokker« in nekim našim letalom, ki se je ravno tako končal. Francoz se je moral spustiti na tla in je zažgal svoje letalo; pa tudi neko sovražno letajo tipa >Albatros« je neki naš letalec zbil. Isti dan je metala neka naša letalska flotilja projektile na sovražna taborišča pri Podgorici, dne 27. marca so se nastanili močni angleški konjeniški oddelki v bližini naših eksponiranih oddelkov. Dne 28. marca je neka zrakoplovska flotilja bombardirala Solun: 23 grških državljanov je bilo ubitih, 25 ranjenih. Na^a Ietaia, ki so se dvignila, da zasledujejo sovražnika, so zbila 3 letala. Dne 29. je prišel neki angleški konjeniški oddelek z nekim sovražnim oddelkom pri Kindelih na grških tleh med Ojevgieliiem in Dojranom v do-fiko. Nemci so bili pognani v beg. Ob celi meji razvija nemška artiljerija precej živahno delovanje.
Strašen učinek bombardiranja Soluna.
Atene. 31. marca. Pri bombardiranju Soluna so bili ubiti 3 angleški in 1 grški vojak ter 15 prebivalcev. V taboriščih pa so ubile nemške bombe nad 200 Francozov in Angležev, razbile neko skladišče za smodnik ter 27 srbskih vagonov z vojnim materijalom. Tudi municijsko skladišče je bilo uničeno.
Mackensen v Sofiji.
Na povratku iz Carigrada, je se ustavil generalfeldmaršai dne 30. marca v Sofiji kot gost kralja Ferdinanda, ki ga je sprejel v posebni av-dijenci. — Popoldne jc konferiral Mackensen z Radoslavovom ter se je vrnil zvečer v svoj glavni stan.
Kralj Peter.
Iz Aten poročajo: Kralj Peter se še vedno zdravi v Eudvpsu na otoku Lvbeji. kjer ostane do srede aprila. Od tam se poda naravnost v Solun. Kakor razglaša atensko srbsko poslaništvo, bo reorganizacija srbske armade na otoku Krfu do 15. aprila končana.
Portugalci za Solun? Atene, 31. marca. »Embros« poroča, da se je grški ministrski svet posvetoval o izkrcanju portugalskih čet v Solunu, katero je v najkrajšem času pričakovati. Baje je ministrski svet sklenil proti takemu izkrcanju pod vsakim pogojem protestirati z orožjem. Vsi grški poveljniki so dobili že tozadevna povelja.
Nove zahteve četverogveze ▼ Atenah? Preko  Kopenhagena poroča*: Na paitfki konferenci te j*
razpravljalo tudi o grškem vprašanju. Zastopniki četverozveze so se zedinili, da bodo stavili v Atenah nove zahteve. Te zahteve so: Grška naj da vse svoje ozemlje ententi na razpolago, v kolikor je to iz vojaških ozirDv potrebno ter se naj odreče v bodoče vsem protestom; nadalje da Grška svoje trgovske ladje Angliji v najem ter se obveže, da bo izključila uvoz vsega nemškega blaga. Ententa ji zato garantira posest severnega Epira in znatnega dela južne Albanije. — Predlogi en-tente pomenijo seveda toliko, kakor da naj se Grška svoji nevtralnosti popolnoma odreče — za skledico leče. Navzlic temu so baie v Londonu prepričani, da jih bo grška vlada i akceptirala.
Odgovor Grške na ententino demaršo o Severnem Epiru.
Lugano, 31. marca. Italijanski listi poročajo iz Aten: Grška vlada je odgovorila na demaršo četverozveze, da je raztegnila veljavnost svojih zakonov na Severni Epir iz razlogov notranjega, javnega in administrativnega reda. O severo-epirskih poslancih ni v odgovoru nobene besede.
Koncentracija grških čet v Severnem Epiru.
Curin, 31. marca. Iz Aten poročajo: Grška zbira močne čete v Severnem Epiru, ki delajo tam okope ter utrdbe ter imajo povelje, da se uprejo vsakemu prodiranju Italijanov. Med italijanskimi in grškimi četami je prišlo baje že do incidentov.
Grška zbornica.
Lugano, 31. marca. (Kor. urad.) Italijanski listi poročajo iz Aten: V seji zbornice dne 27. marca, je izjavil Skuludis. da so glede angleških ali francoskih operacij na Kreti dospele samo druga drugi nasprotujoče si časniške brzojavke. Nekateri poslanci so izrazili glede na bombardiranje Soluna velik strah radi usode Soluna in so napadli Venizelosa kot glavnega provzročitelja vsega zla. Poslanec Kumunduros je zahteval, da naj vlada proglasi nagli sod, da bo branila Grško proti notranjim sovražnikom. Ko se je razprava nenadoma dotaknila vprašanj zunanje politike, je Skuludis prekinil debato z izjavo, da sicer ne more govornikov motiti v opravičenem izražanju njihovih čustev, vendar T>a 'ne more se udeležiti razprave, ker misli, da mu zapovedujejo najvišji mteresi Grške, vzdržljivost in molk.
Vesti o odstopu Skuludlsa izmišljene.
Atene, 31. marca. (Kor. urad.) Z oficijozne strani se potrjuje, da so poročila o predstojeći demisiji ministrskega predsednika Skuludisa neresnične. Skuludis poseduje popolno zaupanje kralja in parlamenta ter ostane na svojem mestu, da nadaljuje dosedanjo politiko.
Lažmi v e angleške vesti o položaju v Romuniji.
Milanski »Secolo« poroča iz Bukarešte: Angleške senzacijonalne vesti o pripravah Romunije in o mrzličnem razdeljevanju municije, ki je prispela iz Japonske, nikakor niso resnične. Res pa je, da so se romunski in bolgarski diplomatje pobotali v toliko, da bodeta obe državi lahko živeli v dobrem sosedstvu, kar seveda tudi ugodno vpliva na odno-šaje med Romunijo in centralnima državama.
Romunska zbornica.
Bukarešta, 31. marca. Romunska zbornica je sprejela zakonski načrt o najetju 400 milijonov lejev državnega posojila pri Narodni banki.
Gospodarska zveza med Romunijo in Bolgarijo.
Curih, 31. marca. Pariški »Temps« potrjuje, da je bil med Bolgarijo in Romunijo sklenjen važen dogovor gospodarskega značaja.
I
Nizozemsko se pripravlja.
Amsterdam, 31. marca. (Kor, urad.) Danes je izšlo brzojavno naročilo, da se prekliče j o dopusti častnikov in moštva vojske in mornarice, razen če jih je dovolil mornariški ali vojni minister. — Iz Haaga poročajo k temu: Kakor izve korespondenčni urad, se za enkrat pri vojski in mornarici dopusti ne bodo več dovoljevali. Najvišji krogi vojske in mornarice so imeli danes zjutraj važno konferenco. Notranji minister je imel danes zjutraj razgovor z ravnateljem kabineta kraljice in z zunanjim ministrom. Kakor se zatrjuje, se bo v najkrajšem času vršila tajna seja poslanske zborni-c e. »Handelsbladet* poroča, da so bili tovorni vozovi, ki so bili od 1. avgusta 1914 na razpolago vojaškim oblastim, a so jih začasno dali na razpolago, danes od oblasti rekvirirani. Vozovi, ki so bili danes ob 6. zvečer pripravljeni za pot, so se smeli še odposlati, iz drugih so blago zopet izložili.
Amsterdam, 31. marca. (Kor. urad.) K oficijoznim oznanilom, da se vpokličejo na dopustu se nahajajoči vojaki vojske in mornarice, da so imele vojaške oblasti važno konferenco in da je neposredno pričakovati tajne seje druge zbornice, piše »Nieu\ve van den Dag«: Naši čitatelji bodo hoteli vedeti, kaj naj pomenijo te govorice, ki same ob sebi že lahko provzroče vznemirjenje. Mi sami pa smo bili do sedaj na nejasnem. Gotovo kažejo te vesti, da je mogoča napetost v naših odnoša-jih napram inozemstvu. To se nas lahko tika direktno ter ima lahko zvezo z vojno v Evropi, lahko pa zadeva tudi Indijo. Čudno je, da je videti položaj ravno sedaj, kar se tiče vojne podmorskih čolnov, kar najbolj ugoden, sedaj ko se je končala kriza glede vojne podmorskih čolnov v nemškem državnem zboru z zmago vlade, t. j. zmernih strank. Saj je bil v proračunski komisiji državnega zbora, kakor je poročal naš jutranji list, sprejet predlog, ki vsebuje upoštevanje upravičenih interesov nevtralnih držav. Zdi se, da tudi nemško časopisje presoja položaj tako, da so nevtralne države s tem lahko zadovoljne. Lahko nas pa zadenejo mednarodni zapletljaji indirektno ter zahtevajo korake, kakor so zgoraj omenreni. Upamo, da nam bo dala naša vlada prav kmalu natančnejša poročila, Vsekakor se zdi, da je iz besedila sporočila o vojakih na dopustu v drugi zbornici posneti, da ni pričakovati neposredne krize.
Dogodki na HoJandskem in nemško časopisje.
Berolin, 31. marca. (Kor. urad.) Časopisje se za sedaj še vzdržuje, ustvariti že sedaj sodbo o daleko-sežnosti poročil o dogodkih na Ho-landskem. »Tageblatt« prinaša po^ ročilo, ki pravi, da je storila holand-ska vlada te korake, ker zahteva Anglija prehod skozi Holandsko. —i »Lokalanzeiger« pravi: Ne moremo misliti, da bi se Holandska iz dosedanjega poteka vojne ne bila ničesar naučila. Vsekakor zremo v Nemčiji z mimo zavestjo razvoju dogodkov nasproti. Razen tega piše list: S holandskega, četudi ne diplomatič-nega vira se nas opozarja na dejstvo, da je porabila Holandska že večkrat prilfko, da ni pustila v Lon^ donu dvoma o tem. da se bo ustavljala z oboroženo silo vsakemu kršenju svoje nevtralnosti, ne glede na to, katera skupina držav bi kaj takega poskusite.
Boji na morju.
AMERIKA   IN   OBOROŽENI TRGOVSKI PARNIKL
Berolin, 29. marca. (Kor. urad.) Zastopnik Wolffovega urada v Wa-shingtonu poroča potom brezžičnega brzojava: Zavezniki so posamezno odgovorili na Lansingov predlog glede oboroženja trgovskih parnikov. V resnici so odklonili predlog. Zedi-njene države bodo v kratkem izdelale obsežno poročilo o svojem stališču napram vojni podmorskih čolnov in obrambnem oborožanju trgovskih parnikov v informacijo vseh držav. Najbrže bodo poslale tozadevno okrožnico vsem državam. Ta objava, ki se bo skrbno ozirala na vse zahteve, stavljene od obeh strani vojskujočih se evropskih držav, bo služila kot smer bodočim pogajanjem ameriške vlade. Zatrjuje se, da se Zedinjene države ameriške neomajno drže svojih že izrečenih načel. Domneva se, da bo tvorila ta objava podlago za mednarodne določbe po vojni, ki se bodo tikale vporabe podmorskih čoioov v vpioi n& nwte.
Iz New Yorka poročajo: V zađe-vi potopljenega parnika »Sussex« pričenja prevladovati mnenje, da za enkrat ne bo prišlo do prekinjenja stikov med Ameriko in Nemčijo.
Potopljeni parniki.
Potopljeni so bili, kakor posnamemo iz raznih listov angleški par-nik »Eagle Point« (5222 ton), danski parnik »Harriet« ,1372 ton) — zadel ob mino, nadalje »Savinia VVestoll« ter ruska ladja »Ottoman«.
Rusko poročilo s Črnega morja.
27. marca. Črno morje. Naše torpedovke so potopile ob ana-tolski obah* 10 jadrnic, razdejale dva mosta in zažgale   eno municijsko
skladišče.
Zaradi min. Haag, 30. marca, (Kor. urad.) Mornariški oddelek sporoča: Od vlade naznanjeni ukrep, da morata dve vlačni ladji spremljati nizozemske trgovske ladje na potu Nordhin-der - Gallopska peščina, da jih obvarujeta pred zasidranimi minami, stopi s 1. aprilom v veljavo.
Na podmorskem čolna. London, 30. marca. (Kor. urad.) 3osadka norveške barke »Lind-iieid«, ki je bila potopljena od nekega nemškega podmorskega Čolna, je dospela v Dover. Neki Danec poroča, da je bil 4 dni in 3 noči na podmorskem čolnu. Po njegovem pripovedovanju so dobivali tam na dan po dvakrat jesti, sicer pa se je z njimi še precej dobro ravnalo. Bivali so v shrambi za torpede ter so se tako zelo navadili na torpede, da so čez dan na njih sedeli, ponoči pa na njih spali. Nemci so jim pripovedovali, da ni nobene angleške vojne ^adje blizu. .Motil? so se. še isti popoldne je neki angleški rušilec zasledoval podmorski čoln. Danec pripoveduje: Še nikdar nisem videl ako spretnega manevra. Nemci so ^e potopili kakih 200 čevljev globoko v eni minuti ter so ostali 3 ure •>od vodo. To je bil čas poln napetega pričakovanja. Prepevali smo, da nam ni upadel pogum, čez 4 dni so ras izročili Nemci norveški barki »Sflas«.
Turška vojna.
Rusko poročilo iz Kavkazije.
27. marca K a v k a z i j a. Ob obali so zlomile naše čete silni sovražni odpor, vrgle po artiljerijski pripravi brodovja Turke iz njihovih pozicij v okolici doline Baltači ter do boju zasedle mesto Ofi ob obali ornega morja. 48 kilometrov vzhodno od Trapezunta. Proti večeru so ~urki neprestano izvrševati protinapade, ki smo jih z uspehom odbijali. *ugo - vzhodno od Bitlisa (40 km) mo po bojo v noči na 25. marec zasedli kraj Khisan. Turki, ki so kraj branHi, so zbežali proti jugu.
Boji v Perziji. Carigrad, 29. marca. fKor. ur.) *Ag. tel. Mil.« poroča: Rusko uradno poročilo z dne 13. marca trdi. da so Rusi v Perziii vplenili 8 turških -opov. Ta ruska trditev je napačna Topovi so zelo stari in last Perzije. Med operacijami v Perziji nismo izgubili niti enega topa. pač pa smo Rusom vzeli več topov.
Nemški državni zbor.
Berolin, 29. marca. <Kor. urad.) Wolffov urad poroča: V proračunski komisiji državnega zbora se 5e danes nadaljevalo razpravljanje o vprašanja podmorskih čolnov. Govorniki vseh strank so se obširno bavili s r&m vprašanjem ter so predlagatelji podrobno razvijali svoje mnenje. Državni kancler in drž. sekretar drž. mornarniškega urada sta tudi zopet govorila Državni zakladni tajnik je podal daljšo gospodarsko iziavo. Splošno se je priznavalo, da so se avila sporočila državne vlade pri teh vprašanjih skrajno odkrito in zaupno. Diskusija ki se je nato vršila, se je raztezala na vse polje gospodarskih in političnih vprašanj ter se je, v kolikor je bilo to potrebno za razjasnitev položaja bavila tudi z vojaškim momentom. Zaupnost razpravljanja in vladnih izjav izključuje natančnejše poročilo za javnost. Člani komisije so naglašall, da noben dlan ni hotel poseči v poveljniško oblast Državni kancler je izrecno priznal patriotične motive predlagateljev. Vse razmotrivanje v komisiji je bilo prežeto domoljubnega duha. Popolna edinost je vladala v tem, da ie voditi vojno na^ morju s sredstvi, ki so najbolj uspešna za uspešni konec vojne. Razpravljanja komisije so potekla tako, da bodo ojačila zaupanje v uspeh našega orožja Predno se je komisija odgodila je izrekel predsednik ob pritrjevanju komisije državnemu kanclerju zahvalo za sodelovanje pri debatah.
komisije slede podmorske ▼<
Proračunska komisija nemškega državnega zbora je sklenila dne 30. marca z vsemi proti 1 glasu naslednjo izjavo na naslov državnega
kanclerja:
Ker se je pokazalo, da so podmorski čolni učinkovito orožje proti angleškemu bojevanju, ki hoče Nemčijo izstradati, izjavlja državni zbor svoje prepričanje, da je potrebno, se poslužiti kakor vseh ostalih bojnih sredstev, tudi podmorskih čolnov tako, da bo zajamčeno izvojevanje miru, ki bo zasigural bodočnost Nemčije in da je nadalje potrebno, si pri pogajanjih z nevtralnimi državami varovati ugledu Nemčije na morju primerno svobodo v uporabi pcKirnorskih čolnov, ozirajoč se pri tem na upravičene interese nevtralnih držav.
Proračunska komisija je tudi izrecno konstatirala, da se s svojo resolucijo nikakor noče vmešavati v zadeve vojaškega poveljstva S predstoiečo resolucijo, ki bo brez dvoma tudi v plenarni seji državnega zbora sprejeta z veliko večino, so diference med državnim kanclerjem in parlamentom poravnane in državnemu kanclerju je izrečena zaupnica. Na zunaj pa izraža resolucija trdno voljo Nemčije, nadaljevati podmorsko vojno sicer z vso ostrostjo, vendar pa s primernim upoštevanjem upravičenih interesov nevtralnih držav.
Berolin. 31. marca. (Kor. urad.) Proračunski odsek državnega zbora je končal posvetovanje o proračunu zunanjega urada in državnega kanclerja z zaupnim razgovorom o slučaju »Baralong«. o transatlantskih kablih, o protimednarodnopravnem postopanju proti konzularnim uradnikom s strani Anglije ter o tozadevnih korakih Nemčije. Odsek je pričel nato s posvetovanjem o vojnem proračunu, pri čemer je prišlo na razgovor ravnanje m preskrba članov vojske. Namestnik vojnega ministra \Vandel je sporočil, da je bilo izdanih glede ravnanja s pripadniki vo*ske več odredb, ki so dobro učinkovale. Trajno se gleda na to, da se zmanjša število slučaiev grdeea aH nepravilnega ravnanja s takimi ljudmi. Govonv'k je govoril nato o vprašanju nadomeščanja častnikov ter je naglasa!, da pri tem ne bodo igrali konfesionalni momenti nobene vloge. Minister je poročal, da je bilo na tisoče podčastnikov imenovanih za častnike ter je opozori] glede vprašanja dvoboja na kabin, ordro, ki se ie zopet poklicala v spomin. Končno je poda! minister več zaupnih poroči! o izgubah ter razmerah nri nadomeščanju in preskrbi municije, kar dokazuje, da more Nemčija s popolnim zauoanjem zreti v nadaljnji razvoj vojne.
Razne noHHčne veti.
= V pozdrav bosanski poklonit-ven? deputaciji, ki se ie te dni mudila na Dunaju ter se je na povratku predstavila v Budimpešti tudi ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Tiszi, je priobčil oficijozni »Pesti Hirlap članek, ki proslavlja jurta št va bosanskih čet ter zaključuje: Najvažnejša in najpomembn ;a naloga po končani vojni bo, ured ev skladnega dualističnega sistema. Bosna in Hercegovina sta bili z madžarsko krvjo okupirani, kra' ju je anektira! na podlagi madžarsk- ga državnega prava in sedaj ju zopet brani madžarska kri. Javnopravni odnošaj Bosne in Hercegovine je trebalo takoj r>o anek.^ji urediti. Sedaj je vojna spravila na dnevni red tudi zadevo Srbije, Sandžaka in Albanije. Vse te osvoiene pokrajine spadajo skoro izkliucno pod pravo madžarske krone. Brez obzira na to, pa je vojna tudi pokazala da je dosedanji politični sistem med Drino in Savo nevzdržliiv. Skupna domovina pa dvojno državljanstvo sta pod-netila stremljenje po očitem prelomu ali pa po trialistični preuredbi monarhije. Grof Tisza je dejal, da je vojna za vselej pometla s centralizmom rn s protivniki dualizma. Ta vojna sodba je pravomoćna Vse, kar se še nagiba k centralizmu, alt pa je okuženo s trialistično kaljo, ie treba fztrebiti. Centralistični sistem ter tretja jugoslovanska država v okviru monarhije sta z ozirom na bosanski narod enako opasna. Bosanska dežela se mora inkorporirati madžarski materi zemlji neposredno in ne morda preko Hrvatske m Slavonije, ker bi sicer nastale nove opasnosti. Tudi ta pravorek je pra-vomočen. — Izvajanja »Pesti Hirlap« so vzbudila veliko pozornost: smatra pa se, da nimajfj oftcijoznega značaja.
= Srbija in Italija- Pariške konference sta se udeležila tudi srbska ministra Pašić in Jovanović. Pariško 1 časocrisie konstatira navdušeno, da
ao sedat vse dflerence med HaflK> in
Srbijo poravnane. O teh diferencah piše »P. L.« po informacijah »Bei-grader Nachrichten«: Italija je hotela celo Hrvatsko spraviti pod svoj klobuk. Hrvatska naj bi bila postala avtonomna kraljevina ter dobila abruškega vojvodo za vladarja, O tem načrtu so se vršila v Londonu in Petrogradu resna pogajanja, V srbskih krogih je nastalo vsled tega veliko razburjenje in celo radikalna stranka je pričela revoltirati proti zavoženi Pašičevi politiki. Zato je sestavil PaŠič poseben memorandum, v katerem zavrača italijanske aspiracije ter poudarja kako nevarno bi bilo pustiti Italijane kot dediče Avstrije na Balkan. To spomenico je dal Pašić izročiti ruskemu zunanjemu ministru Sazonovu, proseč, da Srbija nikdar ne bo dala miru, ako ne bodo vse njene narodne aspiracije uresničene. Sazonovov odgovor je hil jako nemilostiv: Ruski minister je koncediral Srbiji Bosno in Hercegovino, del Albanije in Sriiem — drugega pa nič. Ko jc srbski poslanik Spalajkovič izjavil, da se Srbija s tem ne more zadovoljiti, mu je Sa-zonov rekel: Rusija Vam ne more pomagati, če hočete več. pa napovejte Italiji vojno . . . »P. L.« pripominja: Ako ste se Italija in Srbija res sedaj pobotali, ie to le fraza, ki naj opiše dejanski položaj, kjer nič ni, js tudi cesar izgubil pravico.
Z malo srebrno hrabrostno sve-
<injk> je odlikovan Rudolf Kova-č i č, c. kr. pisarniški vodja na okrajnem sodišču v Gorici, sedaj prostovoljec domačega pešpolka.
Odlikovanje. Postni oficijal Fran F i c k o, tržaškega ravnateljstva, je odlikovan z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje. Enako odlikovanje je dobil tudi poštni višji oficijal Alojzij pl. F u r -lani.
Vojaške ve^tL Henrik Emil Spi-nar iz Gorice, rojen 1895., se nahaja v ruskem vjetništvu v Nižjem Nov-gorodu: Anton Negode iz Trsta, 1885., je umrl 18. februarja; Karel Krpan iz Trsta, 1SS7, je v ruskem vjetništvu v Novem Nikolajevskem, Ivan Lavrenčič s Tolminskega 1889, je v Krasnem Ulinskem, gubernija Perm; Josip MarinČič iz Gorice, 1886, je umrl 4. januarja 1916; za mrtvega je izkazan Alojzij Samigoj (?) iz Gorice, 1890: Fran Jelinčič s Tolminskega, 1889, je v vjetništvu v Arsamasu, gubernija Nižji Novgo-rod; v ruskem vjetništvu sta tudi Ban del j Fran. 1887, in Alojzij Bufa-lin, 1887, oba iz Podgore. slednji je v Simbirsku.
Žrtev italijanske granate. Iz Gorice pišejo »Ecl.«. Z ozirom na vesti o smrti zdravnika dr. Emila pl. Gre-siča. stanujočega tu v Semeniški ulici št. 3, prosim, da priobčite, da slone omenjena poročila na pomoti, da je zdravnik dr. Emil pl. Gresič živ in zdrav, pač pa je druga oseba postala žrtev italijanske granate. — Stvar je namreč ta-le: 23. marca ob 3. in pol vk poldne je priletela italijanska granata v kuhinjo ou ajnega glavarstva, ki se ie \sled priiaznosti barona Barma rabila za releje kakor tudi za uradnike rukaišnie policije. Granata |e na mesfu ubila kuharico redarjev ter lahko ranila redarja Antona Krećića Redar baksida, ki je bil v tereni času v Kuhinji, jc ostal nepoškodovan kakor tudi štirje v kletkah se nahajajoči kanarčk" — Tak j- torej v resnici dogodek Vest je slonela pač na zamenjavi imen Krečič in Gresič
Iz Gorice, 28. marca. Sporočam, da ni bil ranjen dr. Oresič, ampak stražnik Krečič in ubita ie kuharica redarjev. — V soboto je ubila granata kravo pri »rusi hiši«. Neki mesar je posredoval, da je dobila lastnica krave za njo 600 K, drugače bi jo bila morala oddati zastonj ali pa zelo po ceni.
Ust »L' Eco del Litorale«. glasilo italijansko - furlanske ljudske stranke, katere načelnik je goriški deželni glavar prost dr. Faidnrti, je priobčil članek »D nostro program-ma d! lavor o« z namenom, da postavi v lepo luč znani govor deželnega gfamrja pred TMropnlri Pnnajn la
Dei#na v zadevi vojnega botrsrva za Gorico od strani berlinskega mesta, članek govori o zbliževanju in pobratimstvu narodov, vsi so hiteli pod orožje branit domovino, begunce so lepo sprejeli Nemci, Cehi in Ogri, treba tudi po vojni vzajemne pomoči med narodi, treba ustvariti ozko zvezo v politični ekonomiji in popraviti, kar je razdejala vojna V Goriško - Gradiščanski treba tudi programa za skupno delovanje, ki bo združevalo vse moči dežele, »evi-tando le contese linguistiche«, zato da je bila vedno italijanska ljudska stranka in to so rudi narodne tradicije narodov, živečih v Goriško-Gra-diščanski. in po takem programu se ne omalovažuje nikake narodnosti, marveč se jih vabi na skupno delovanje ... V teh teških časih se lepo sliši visoka   pesem o ljubezni, pobratimstvu, skupnosti, toda  d e j a -n j a nam kažejo baš nasprotno. Po onem govoru   goriškega deželnega glavarja je šel v javnost vtisk. da je Goriško - Gradiščanska italijanska dežela,   vtisk o italijanski zahvali goriškega mesta in ta vtisk živi na Dunaju in v Berlinu;   te   dni je ta vtrsk še utrdila prireditev furlanskih otrok na Dunaju iz begunskega tabora v Wagni na Štajerskem, katero je bil napovedal deželni glavar v onem svojem slikovitem govoru. Ta vtisk je ostal, kakor ga je hotela italijanska   ljudska   stranka in njen načelnik in ta vtisk nam postavlja v pravo luč politično gospodarsko pesem o   skupnem   delovanju v listu »U Eco   del   Litorale«. Dobrega skupnega delovanja se je želelo v goriški deželi tudi pred vojno, ali prav zadnja leta nam pričajo, k a j imamo pričakovati   od »skupnega delovanja«. Da bi pa vojna izpreme-nila izvestne politike, tega čudeža pa ne pričakujemo.
Furlanski otroci iz begunskega tabora v Vagni so šli na Dunaj, kjer se je vršil koncert v zahvalo za vse dobro, kar so dobili iz prestolnega mesta. Tem povodom se je nekaj zganilo na slovenski strani, začelo se je govoriti o potrebi večje skrbi za goriške slovenske begunce, da ne bodo ti živeli v temi, furlanski pa v svetlobi. Tako je bilo: Ko je izbruhnila vojna, so se razpršili begunci obeh narodnosti po državi. Za Furla-ne se je skrbelo od prvega početka, za Slovence pa skoro nič. Nekaj dela v prilog slov. beguncev je bilo v Ljubljani, drugodi so bili prepuščeni usodi. Kakor da bi odrezal, tako je nehalo drugače tako živahno delovanje med goriškimi Slovenci — furlanski poslanci z glavarjem pa so delovali neumorno ves čas, se posvetovali, gibali, hodijo neprestano okoli državnikov, visokih političnih oseb, res, prav vzorno skrbijo za svoje liudi.
Neka pre
prosta begunka nam je pisala pred časom: »Oh, kje so naši poslanci, kateri so bili izvoljeni, da nam pomagajo, katere so izvolili naši možje tudi za hude čase. ne samo za mirne! Pomagajte nam!«
V Trstu bo danes in jutri vojaški koncert v korist sirot padlih Tržača-nov in sicer bo svirala danes vojaška godba v hotelu »Evropa«, istočasno bo sviral šramel v hotelu »Excelsior Palače«« Jutri bo koncert v »Evropi«, popoldne v »Excelsior Palače« čajeva prireditev, med katero svira šramel in ciganska godba Cisti dobiček prireditev, ki so pod pokroviteljstvom gospe baronice Fries-Skene, je namenjen v korhst tržaških vojnih sirot.
Koncert furlanskih begunskih otrok ie VVagne se je vršil včeraj na Dunaju, in sicer v korist vojnih sirot dunajskih. Koncert se je vršil pod pokroviteljstvom nadvojvodinje Marije Josipine: v dvorni loži je prisostvovala nadvojvodinja Marija Valerija. Izbrano občinstvo je napolnilo dvorano, ki je dobilo iz prireditve najboljše vtiske in je z zadovoljstvom sprejelo »zahvalo juga severu«, ka kor poročajo dunajski listi. Koncert je vodil goriški kapelnik Seghizzi.
Neutemeljen sum. Lani v januarju se je v Gorici obilo govorilo o Alojziji Thalerje vi. soprogi topničar-skega narednika in še o soprogi nekega drugega narednika, da sta bili aretirani na kolodvoru v Beljaku ter da so našli pri njih obilo jestvin, tobaka, obleke, perila it±, kakor tudi mnogo denarja imeli sta pri sebi baje tudi več voznih listkov drugega razreda: vsled tega se je sodilo, da gre tu za velike sleparije Dri razpošiljanju milih darov vojakom. V sodno preiskavo je prišel poleg Alojzije Thalerjeve tudi njen soprog EngeJ-bert Thaler. Proti Thalerju se je vršila v Celovcu razprava pred vojnim sodiščem, bil je oproščen, sodno postopanje uroti  Thalerjevt   pa je
Darovi   za   goriške begunce.
Župni urad Sv. Urha pri Rihember-gu 205 K 32 v. Tiskovno društvo v Kranju 200 K. Uredništvo »Bogolju-Ijuba« 112 K. 2upni urad Cepovan 70 K. J. H. 40 K. C. in kr. voj. delavski oddelek, vojna pošta 53 40 K. Zupni urad Lokve, pošta Trnovo pri Gorici 38 K 13 v. Ivan Remec, župnik, Vogrsko pri Gorici 30 K. Spit P., dobiček pri taroku, vojna pošta 157 30 K. Upravništvo »Slov. Naroda« 20 K. Silvester Fr., Vipava 20 K. Lupin Karol, župnik, Sp. Idrija 15 K. — »Posredovalnica za goriške begunce« v Ljubljani se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje.
V Dubrovniku v Dalmaciji tudi ni na prodaj govejega mesa, janjetina je 6 K kg. Tako je tudi lani v oktobru manjkalo govejega mesa ali ko je cena poskočila od 4 K na 5 K 20 v, je bilo vsak dan dosti mesa. Poskusili so v Dubrovniku s konjskim mesom po 1 K kilo. ali ni Šlo, ker ljudstvo ne mara konjskega mesa.
Umrla je na Reki gospa Ana R o j i c roj. D o 1 s c h e i n, soproga zdravnika in bivšega deželnega poslanca dr. Aleksija Roiica v Gorici. Preostafirn nase sožalje!
Dnevne vesti.
— Tretjič odlikovan. Piše se nam: Kakor ste že poročali, je bil nadporočnik dr. Ivan G r a š i č od nekega bos -hercegovačkega polka nedavno odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo. To je že tretje odlikovanje, katero si je priboril s svojo hrabrostjo na bojnem polju — v prvo je dobi! signum laudis, potem srebrn signurn laudis in slednjič zaslužni križec. Dr. Ivan Grašič je po svojem civilnem poklicu notarski kandidat v Ljubljani.
— Ob godovih hi rojstnih dneh je človek navadno dobre volje in večkrat praznuje take dni celo z večjo ali manjšo slovesnostjo. Zdaj, v vojnem času. bi pač nihče ne mogel godov in rojstnih dni lepše praznovati, kakor če se spominja onih. ki se z orožjem bore za svojo domovino, ki trpe in zanjo žrtvujejo celo svoje življenje. Vojne potrebe so velike in vsak prispevek je dobrodošel. Opozarjamo torej ponovno na oklic prezidija deželne vlade z dne 29. februarja t. 1., s katerim se poživlja občinstvo, naj ob godovih in rojstnih dneh po možnosti daruje večje ali manjše zneske za vojno skrbstvo. Dohodki teh darov se bodo porabili izključno za domače potrebe. Pošiljajo se naj na deželno vlado v Ljubljani.
— Deželna gospodarsko-pomož-na pisarna za vpoklicane vojnike v Ljubljani (sodna palača), daje brezplačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpokli-cancev in njin svojcev.
— Kdo kai ve? Že leto dni. kar je obmolknil — na ruskem bojišču Ivan Pančur, korporal 27. domobranskega pešpolka, 3. stotnije. Je mogoče komu kaj znano, kje se nahaja? 24. marca 1915 nam je zadnjič pisal, poizvedujemo že leto dni. a brez pravega sledu. Kdor ga je poznal, ali sploh kaj ve, nai sporoči takoj na naslov njegove žene: Franja Pančur, Trojane 9. — Stroške mu povrnem v veliki hvaležnosti za njegovo plemenitost.
— Darilo. Njeni ekscelenci gospe baronici Schwarz je izročil komite podčastnikov Ljubljanske gar-nizije od prebitka dobrodelnega večera dne 13. marca 1916 za okrepče-vaino postajo 1000 K.
— Dolžnost naznanila. Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da poteče rok dolžnosti naznanila za dušik vsebujoče snovi, dne 8. aprila in je naznanilo podati mestnemu magistratn po stanju z dne zadnjega sušca. Rav-notako poteče rok dolžnosti naznanila za kovine dne 8. aprila in je tudi to poslati mestnemu magistratu. Enako je naznaniti mestnemu magistratu zaloge ovčje vojne do 8. aprila in sicer po stanju z dne 1. aprila. Rok dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in stroiiia pa poteče v torek, dne 4. aprila in je naznanilo podati po stanju prejšnjega tretjega dne, L j. od sobote 1. aprila. To naznanilo je poslati priglasišču za usnje v c. in kr. vojnem ministrstvu (»Ledermeldestelle in k. u. k. Kriegs-ministerium« Wien, II. Vordere Zoll-amtstrasse 3). Tozadevne tiskovine se dobe brezplačno v obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor so (razen usnja) izpolnjene tudi pravočasno doposlati.
— »Glasbena Matica«. Dobrodelni koncert, dne 8. aprila 1916 na korist okrepčevahii postaji za ranjene in bolne vojake na tukajšnjem glavnem kolodvoru bo nudil občinstvo izredno lep umetniški užitek. Sodelovale bodo najodličnejše obče jnUubljene slovenske domeće ia t&p-
^806
Stran «-
.SlUVtiHSKI NAKUU% oiit 1. aprila mt»,
75. stcv
vatske umetniške moči: koncertna in koloraturna pevka gospa Pavla Lovšetova iz Rudolfovega, gospodična Dana Kdblerjeva, pl-anistinja; koncertni in operni tenorist gospod Josip Rijavec iz Gorice in izredno dobrodelno delujoč hrvatski umetnik gospod Hinko Simon i c k a Sušaka pri Reki. Vstopnice za ta koncert se dobivajo od danes naprej v trafiki v Prešernovi ulici.
— Tako tudi ne pojde. Iz gospodinjskih krogov se nam piše: Ni dovoli, da je že tako težko, preskrbeti si potrebna živila, so zdaj začeli nekateri mesarji določati količino, pod katero ne dajo mesa. Tako sem dne 29, m, m. pri nekem mesarju zahtevala 40 dkg neke vrste teletine, a rekli se mi je: manj kakor pol kilograma ne dam. Druga gospodinja je od istega kosa zahtevala 30 dkg, tretja 25 dkg, tako da bi se bil ves kos prodal; a vse tri smo morale oditi, ne da bi bile kaj opravile. Tako postopanje v tako hudih časih vendar ni na mestu. Koliko je ljudi, za katere je že nakup četrt kilograma mesa težka žrtev, ker jim sredstva ne dopuščajo, da bi več kupili. Ravno mesarji bi morali uvideti, da je o sedanjih Časih treba ljudem na roke iti.
— Preureditev prodaje prekaje-nega svinjskega mesa pri mestni aprovizacijL Da se prepreči naval pri nakupu prekajenega mesa, se bo to blago prodajalo mesto dvakrat štirikrat na teden. Oddajalo se bo v prvi vrsti onim, ki se izkažejo z legitimacijo ozir. izkaznico mestne vojne prodajalne. Le če ne bo navala, dobe tega mesa tudi drugi Ljubljančanke, vsak za svoje družinske potrebe. Vsak ponedeljek pridejo na vrsto izkaznice z imeni in začetnimi Črkami A do F, vsako sredo izkaznice z imeni od G do K, vsak Četrtek imena L do P, vsako soboto pa črke R do 2. Meso se bo prodajalo še več tednov in tudi še po veliki noči. Občinstvo se opozarja v lastnem interesu, naj se v začetku preveč ne drenja, ker je še dokaj blaga.
— Promocija. Danes je bil promoviran doktorjem prava na praški češki univerzi g. Avguštin Arse-1 i n, doma iz Novega mesta, sedaj je desetnik pri 17. pešpolku v Ju-denburgu. Čestitamo!
— Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je daroval neimenovani v spomin blagopokojnega general-štabnega zdravnika dr. Antona Sta-reta v Ljubljani znesek 200 kron. Tskrena hvala za ta velikodušen dar, s katerim je počastil spomin velikega prijatelja naše družbe.
— Javna knjižnica »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« je izposodila v mesecu marcu 5956 knjig. Knjižnica posluje vsak torek, sredo, petek In soboto od pol 6. do 8. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 12. dopoldne v društvenih prostorih Pred igriščem št. 1 (nasproti Mar-čana, na Rimski cesti št. 19). Knjižnica šteje 6528 izposojevanju določenih knjig m je dostopna vsakomur. Na razpolago so novi popolni knjižnični imeniki.
— Gremli trgovcev naznanja svojim Članom. Po § 4 ministrske od-redbe z dne 4. marca 1916 drž. zak. 8t. 61 sme se prodajati konsumentom Sladkor le proti sladkornim kartam tako, da se za množino kupljenega sladkorja odreže predpisano število odrezkov. Sladkor v kockah se nahaja v 5 kg zavojih; trgovci prodajajo konsumentom večkrat tudi cele zavoje. Ker vaga tak zavoj brez sladkorja 25 gramov, sme trgovec pri prodaji celega zavoja odrezati od sladkorne karte le za 4*75 kg odrezkov, računati pa sme zavoj za 5 kg vsebine. Člani gremija, ki pridejo v poštev, se poživljajo, da se te naredbe strogo drže.
— Skrb za živila je danes velika in glavna naloga vsakega človeka ki hoče te trde čase srečno prebiti mora biti ta da skuša štediti. Vsak si mora kaj pritrgati in^ boljše hrano nadomestiti s skromnejšo hrano. Zadnji čas je zopet cena kave močno poskočila. Prebivalstvo občuti to hudo, saj Je kava danes eno najpotrebnejših in najbolj priljubljenih Žrvil. Toda proti draginji kave se je vsaj mogoče braniti, saj imamo v deželi veliko in odlično domače podjetje, ki nam daje za majhen denar izvrsten surogat. To je kavina primes kollnske tovarne, ki Je že dolgo časa zelo priljubljena vsem gospodinjam in je pri sedanjih živilskih razmerah pravi blagoslov.
— Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja, p. n. občinstvu, da se vrši dne 13. in 14. t. m. redna mesečna dražba v mesecu aprilu 1915 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3.—6. popoldne v uradnih prostorih. Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali  obnovitev zapadUb
predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan ta stranka pred
dražbo. Za prostovoljno dražbo namenjene predmete naj prinesejo .stranke dopoldne en dan pred vršu-
Iočo se dražbo v urad. Dragocenosti, takor efekti večje vrednosti« se od zato interesiranih oseb lahko ogledajo na dan dražbe od 9. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih.
— Demontiran parnik. Ker je bilo delo pri poglobljenju Ljubljanice začetkom mobilizacije ustavljeno in se je parnik, s katerim so dovažali kamenje in drug materijal v vodi kvaril, so začeli demontirati parni stroj in sploh vse železje. Tudi čoln bode segnil, ako ga ne bodo vzeli iz vode. Kedaj bode zopet žvižgal kak parnik po Ljubljanici, je pač vprašanje časa.
— Pot na pokopališče. Poleg vozne poti, vodi na pokopališče prav lepa pot za pešce, žal, da so se vozniki navadili, da vozijo, vračajoč se s pokopališča, najraje po pešpoti. S tem kvarijo pot in ovirajo občinstvo. Naj bodo torej vozniki, zlasti izvoščeki tem potem posvarjeni, da ne bo treba klicati oblasti na pomoč.
— Zeml'epis Bolgarije. V znani založbi G. Frcvtag & Bernd na Dunaju (VII. Schottenfeldgasse 62) je izšel nov, jako ličen zemljevid Bolgarije in njenih sosednih pokrajin. Izdelan je v sedmih barvah in velja s poštnino vred 1 K 30 v.
Umrl jq v Žel'tnljah gospod Si-men Kramar, oče gosp. Kramarja v pivovarni »LTnion«, v starosti 61 let. Naše sožalje!
Tatvina. V Brinjah pri Dolskem se je priklatil neki tat v hišo nekega posestnika in ukradel 400 K.
Iz Celovca poročajo: V občinskem lanom se je obesila ponoči 26. marca 55 let stara dekla Jožefa Pla-ier. katero so tja zaprli, ker ni bila prav pri pameti. — Celovški hotel »Central« je bil na dražbi nrodan. Kupila sta ga župan iz ?t. Ruperta pri Celovcu VVenger in neka gospodična Buzzi. — Na Vratih je umrl begunec iz koroških Ukev posestnik Boštian Ervath.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Mm sturaL
* Ženska — ministri. Na Norveškem pripravljajo postavo, s katero bo omogočeno, da postanejo ženske tudi lahko ministri.
* Na zdravo in koristno delo je poslalo olomuško bogoslovje teologe 1.—3. letnika. Dalo jim je 3 meseca dopusta, da pomagajo doma na polju.
* Italijanski konzul — v zraku.
V mestu Milwaukee v Ameriki so baje italijanski ljudje z bombami razstrelili hišo italijanskega konzula in je konzul s hišo vred zletel v zrak.
* Ljubavna  drama v Pragi. V
Zižkovu je ustrelil 27Ietni brivec Vimmer, ki je bil oženjen in oče treh otrok, svojo ljubico 201etno modistko Kozakovo, s katero je nekaj časa skupno gospodaril, ter je r kusil tudi sebe usmrtiti. Ranil se je !ežko, toda ne smrtno.
* Dunajska »Arbeiterzc mng« razglaša, da je z ozirom na silno draginjo papirja in barv primorana, zvišati naročnino. Papir se je podražil že za več kakor 50 odstotkov, barva in olje za 300 do 400 odstotkov. Za tiste časopise, ki nimajo svojih papirnic, so sedanji časi res silno hudi. ^
* Zlati časi za banke. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt je izdal svoj računski sklep. Čistega dobička je izkazal — 20,415.174 K. Lansko leto so delničarji dobili po 20*2 K dividende, letos pa je dobe 302 K. — Landesbank izkazuje čistega dobička 14,359.992 K. Delničarji dobe dividende po 24 K, za dva odstotka več kakor lani.
* Zaslužki agentov. Herman Mirmlg v Gradcu je bil pred vojno tak revež, da si dostikrat še kosila ni mogel kupiti, čim Je nastala vojna, je postal agent za usnje in je, po lastni izpovedbl, zaslužil že 140.000 kron. Nekaj tega lepega dobička bo pa moral zopet iz rok dati, zakaj graško sodišče ga Je zaradi navijanja cen obsodilo na globo 24.000 K.
* Velika tramvajska nesreča na Dunaju. Korespondenčni urad poroča z Dunaja dne 31. marca: V Lin-zerstrasse sta trčila dva v polnem dfru se nahajajoča tramvajska vlaka Ker sta bila vlaka gosto zasedena, je mnogo oseb ranjenih. Govori se, da 50, med njimi tudi nekaj težko ranjenih. DosedaJ se še ne ve, aH Je kdo ubit. Voditelj motorja, k! je nesrečo zakrivil, še ni mogel biti zaslišan, ker in sam ranjen.
* Ulični vihar v Budimpešti V izložbenem oknu nekega časopisa v
Budimpešti je bil razobešen lepak, ki je z velikimi črkami naznanil, da so se začela mirovna pogajanja Blizu lepaka je bilo sicer zapisano, da to ni res in da je obešan ta lepak le, da se za kino fotografira naval ljudi. Toda po vsi Budimpešti se je Miskovo raznesla vest. da so se začela mirovna pogajanja. Ljudje, kar iz sebe, so drveli skupaj in vihar je bil tak, da je policija komaj ljudem dopovedala, za kaj se gre in da na mir še misliti ni.
* Pruska gosposka zbornica za tiskovno svobodo. Pruska gosposka zbornica, ki je pač najkonzervativ-nejši zakonodajni zbor na svetu, je sprejela povodom odobritve proračuna tudi resolucijo, ki poživlja vlado, da naj se tiskovna svoboda v bodoče omeji le v toliko, v kolikor je to iz vojaških razlogov brezpogojno potrebno. Zlasti naj se omogoči listom diskusijo o ciljih, ki jih hoče Nemčija pri sklepanju miru doseči. Podobni resoluciji je sprejela gosposka zbornica tudi v prilog društveni in zborovaini svobodi.
* Rdeči križ v Szegcdtnu. Na občnem zboru Rdečega križa v Sze-gedinu na Ogrskem so se hudo sprli. Neki baron Gerlizi je izjavil, da ne odobri sklepnih računov, dokler ni dobil pojasnila o različnih izdatkih. Prezident sirotinskega sodišča dr. Palffv pa je zopet protestiral, da so pod računski sklep podpisali njegovo ime, češ, da računov sploh ni nikoli videl in ne mara biti zanje odgovoren. Vstal teh dogodkov je hotel ves odbor odstopiti, a župan je posredoval, da naj odbor vsaj začasno še ostane na krmilu. Naposled sta se še predsednika pt Vorsitstzki in sodnik dr. Verres hudo sprla.
* »Tu seras roi«. Srbski prestolonaslednik Aleksander je prišel pred kratkim v Pariz in bil tam slavnostno sprejet. »Figaro« mu je posvetil poseben pozdravni članek. Sam glavni urednik Alfred Capus Je spisal in podpisal ta članek, ki ima nadpis »Tu seras ron« (Ti boš kralj). Če bi bili Francozi poslali Srbom obljubljeno pomoč in bi bila ta res zadržala nemško - bolgarsko - avstrijsko armado, potem bi princ Aleksander morda še danes sedel v belgraj-skem konaku in bi gospodu Alfredu Capusu ne bilo treba zdaj delati obljub, katerih izpolnitev je neverjetno dvomljiva.
* »Malo manj masti«. Glavni propagator za najožjo zvezo med Nemčijo in Avstro - Ogrsko, nemški državni poslanec Friderik Naumann piše v svojem listu »Hilte«: V Bo-denhnehu sem si LupM avstrijske ča-sop;se z nadpisom * Velika potrtost na Franco^rerm . . . Citam v »N. Fr. Presse« s^is, da je glasovanje v ameriškem senatu silen poraz Wil-li na. ki je grozil z r-dstopom . . . Smatram to mnenje za povsem neverjetno.«    —    Temu pripominja
Danzers Armeezeitung«: Lepo bi bilo, če bi se dunajski listi že navadili rabiti malo manj masti in bi namesto borznih zvijač prinašali resnične vesti.
* Kdaj ]e ženska stara? 2e izza predpotopnih dob so si ljudje v laseh zaradi vprašanja, kateri ženski se sme reči, da je stara, s katerim letom začenja pri ženski starost. To vpra sanje je zdaj rešila angleška vlada na jako negalanten način. Vlada je namreč odločila, da se smejo v vojnem času vporabljati provizo-rično tudi ženske za vsakovrstna dela in različne službe, a samo ženske, ki so še pri popolni moči. In ko se ie vprašalo vlado, kdaj to neha in kdaj Je smatrati žensko za staro, je vlada odgovorila: stara je ženska kadar je prekoračila 40. leto. Seveda je to med angleškim žen-stvom vzbudilo veliko nevoljo, posebno med suffragetkami, ki so vse precej zrele in še vedno nimajo mož.
* Oče, ki je poskusil zastrupiti svojega sina Ključavničarjeva žena Emilija Garhar na Dunaju je prinesla svojega triinpol mesece starega otroka na policijski komlsarijat in je tam povedala, da je njen mož dal dečku piti zastrupljeno pijačo, vsled katere je otrok hudo obolel. Otroka so hitro prepeljali v bolnico, a pomagati mu ni bilo več mogoče in umrl je še med preiskovanjem. Od svoje lastne žene tako hudo osumni-čeni oče je bil takoj aretiran. Priznal je, da je dal otroku zastrupljeno pijačo, a trdil je, da otroka ni hotel umoriti, nego ga samo poškodovati. Pri daJnjem zasliševanju Je mož povedal, da on ne verjame, da bi bil zastrupljeni otrok njegov. Hortel ga Je poškodovati, zato da bi prišla stvar pred sodišče in bi se tam dognalo, če je otrok njegov ali ne, češ, žena bo pod prisego že povedala resnico, sicer pa ne.
* Ženske na fronti. V naši armadi Je bilo več deklet, k! so v raznih bojih pokazale mnogo poguma. Mlada Eoilaklnja Stanislava Ordirnaka
je bila za svojo hrabrost Imenovana za narednika Zdaj poročajo, da so Nemci v Vogezah vjeli francosko gospodično, ki se je vojskovala v strelskem jarku. Glasom italijanskih listov se je prvih bojev ob Soči udeležilo več mladih dam iz Milana. Italijanski listi pravijo z običajno preti-ravanostjo, da so se mlade dame borile kakor levinje, a koliko časa so prenesle grmenje granat, ni nikjer povedano. Tudi na Ruskem je bilo več deklet in žena na fronti in je bik) pred kratkim čitati toplo pohvalo korporala Puščenka, katero ime si je nadela mlada gospodična Nataša Cemjovska. V nemški armadi ni doslej nobena ženska služila z orožjem. Kaj je bilo s srbskim ženskim bataljonom, organiziranim že pred več leti, se doslej še ni zvedelo.
* Z originalnim argumentom proti gospodarskemu bojkotu Nemčije po vojni nastopa angleški poslanec Roberts v londonskih listih. Roberts sicer odobrava, da namerava četverozveza Nemčijo katastrofalno poraziti in ji po svoji volji diktirati mir, toda odločno je proti temu, da bi se jo še gospodarsko zadušilo — ker bi namreč potem ne megla plačevati ogromne vojne odškodnine, ki ji jo nameravajo naložiti države četverozveze. Nameravajo! — V ostalem prezentira angleški politik in nacijonalni ekonom Crammond tudi že račun entente, kateri da bo morala Nemčija plačati naslednje vojne odškodnine: Belgiji 10 milijard, Franciji 50 milijard, Angliji 52 milijard, Rusiji 43 milijard, Italiji (s katero se niti v vojnem stanju ne nahaja!) 10 milijard, Srbiji in Orni gori pa 2 milijardi. Razen tega bo vzela ententa Nemčiji njeno trgovsko mornarico kot odmeno za potopljene parnike. Vojno odškodnino bo morala plačati Nemčija Belgiji, Srbiji in Crni gori v strojih, surovinah, železniških vagonih in indu-strijalnem blagu. 162 milijard in pa še trgovsko brodovje — res, gospod Crammond pa ni preskromen!
* Verdun in Angleži. Verdun, o katerem se zdaj toliko piše. je bilo v času Napoleona I. kakih 12 let skoro popolnoma angleško mesto. Napoleon je namreč v Verdunu interniral več tisoč Angležev, ki so jih bili prijeli na Francoskem. Povod temu je bilo, da je angleška vlada zaplenila 1. 1803. vse francoske ladje, kar jih je bilo v angleških pristanih. Napoleona je spravilo postopanje angleške vlade v silno jezo in za represalijo je dal aretirati ter internirati vse Angleže, kar jih je mogel doseči. Ker je bilo ravno takrat potovanje po kontinentu med Angleži zelo priljubljeno, je dobil dosti ljudi v starosti od 18. do 60. leta. Spravil jih je vse v Verdun in da tam niso z njimi preveč človeško postopali, je pač ob sebi umljivo. Interniranci so vsi pripadali boljšim stanovom; mnogo je bilo med njimi tudi jako odličnih ljudi. V Verdunu je seveda nastala velika senzacija, ko so pripeljali tja nad 2000 Angležev-, z otroci in posli. Ker so imeli dosti denarja so si seveda zboljšali življenje kolikor se je pač dalo. Marsikateremu se je tudi posrečilo, da je iz Verduna pobegnil — seveda s pomočjo denarja. Mnogo internirancev je ostalo v Verdunu 12 let. Ve ta čas niso smeli dobiti nobenega pisma in nobenega časopisa iz svoje domovine. Verdunci so seveda internirance skubili, kolikor so mogli, a vzlic temu so se niihovemu denarju globoko klanjali. Tak vpliv Je imel angleški denar, da so v stari katoliški katedrali v Verdunu dovolili, da je imel najprej angleški duhovnik pridigo in šele po njem so smeli katoliški duhovniki maše darovati.
* Angleško plemstvo. Zadnjič smo omenili, da je bil na Angleškem sprožen predlog, naj se začne sistematično prodajanje plemskih naslovov, češ, da bo to državi neslo mnogo milijonov na leto. Plemiški naslovi so pa, kakor se zdaj pojasnjuje, že dolga stoletja na prodaj na Angleškem. Benjamin Disraeli, ki je pozneje postal lord Beaconsfield in eden najznamenitejših angleških ministrov, je že pred mnogimi leti rekel, da je med angleškimi velikaši komaj tucat takih, katerih predniki so si pridobili resnične zasluge za državo. Večina naslovov je kupljena ali izberačena ali pridobljena z nevrednimi uslugami vladarjem. 2e praktična kraljica Elizabeta, ki je dala svojo tekmovalko kraljico Marijo Stuartovo hladnokrvno obgla-viti, je prodajala plemiške naslove obogateiim krojačem in rokavičar-jem, Če je tak denarni žakelj potem prišel na dvor in se prav nerodno obnašal, so imeli pravi dvomiki Ž njim največjo zabavo. Tudi kralj Jakob I. je prav pridno prodajal plemiške naslove. Koj prve tedne svojega vladanja je imenoval 700 vitezov, katerih vsak je moral plačati po 7000 kron današnjega našega denarja* kar pa ie bilo za Usta čaao
ogromno premoženje. Ker je kralj videl, da taka kupčija cvete, je ostal novil še nov naslov, napravil še baJ ronete. Za ta naslov je bilo plačati 30.000 K današnjega denarja. Kdorl je pa hotel postati per, je moral plačati celo 300.000 K. Kraljevo premoj ženje je na ta način silno raslo, zla-sti ker so se bogati ljudje kar trgali I za naslove. Pravi angleški plemiči — torej ne tisti, ki so si plemstvo kupili — so imeli vzlic neštevilnirn vitezom in baronetom vso moč v državi v rokah ter so jo izrabili, da so si čim bolj napolnili žepe. Kralj Karel II. je brezobzirno skrbel zase in za svoje zakonske in nezakonske otroke. Njegov nezakonski sin, voj-| voda Gvaston in njegovi nasledniki, so tekom sto let iz davčnih denarjev brez vsakega dela dobili nad 60 milijonov kron. Slavni angleški vojskovodja vojvoda Marlborough je obenem »opravljal« 40 služb in seveda prejemal ogromne plače. Vojvoda VVellington je veljal svojo domovino nad sto milijonov kron; rodovina vojvode Hardina, broječa 23 članov, je pobasala državnega denaria 38 milijonov kron: rodovina lorda El-lenborougha pa 40 milijonov. Leta 1884. je bilo v službi angleške države 532 plemiških rodbin, ki so imele 6001 službo, pa nič dela in 14.000 služb, ki so bile sijajno plačane, a 90 zahtevale le malo dela.
V dnevih bolezni, zlasti ko se slabo počutimo vsled zagatenj vsake vrste, provzroča naravna »Franc Jr> set« grenčica hitro in milo izprazne-nje. zadostno prebavo in primeren tek. C. kr. vladni svetnik prof. Brel-skv. praški zdravnik velikega slovesa, je v mnogo slučajih opazoval, da »Franz Josef« grenčica pri daljši vporabi sigurno učinkuje že v malih množinah. (929)
Gospodarno.
— »Ljubljanska kreditna banka«. V mesecu marcu vložilo se je na tekoči račun in na vložne knjižice kron 4,364.59836, dvignilo pa kron 2,267.522*04. Stanje koncem marca kron 23,247.530*37.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali :
Za »Ciril - Metodovo družbo«:
Dragotin Gobec, Pergine na Tirolskem 1 K, za mesec marc In »N. N^r, tu 20 K, za »Revue Bleue«. Skupaj 21 kron.
Za »Domovino«: Kadet Vladimir Sesek 10 K.
Za »Zavod za v vojni oslepele vojake«: Kadet Vlad. Sesek 15 K.
Za »Rdeči križ«: Signalni mojster fieissler in njegovi uslužbenci na drž. kol. 5 K, mesto venca na krsto umrlemu Franc Bizjaku, mizarju drž. žel. v Ljubljani.
Srčna hvala!
Današnji list obsega 12 strani.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Najcenejše blago za gospode m dame.Svetovnoznana tovarniška zaloga sukna Siegel - Imhof v Brnu razpošilja ravnokar svojo bogato kolekcijo vzorcev na željo tudi privatnim odjemalcem gratis. Kljub ogromnemu podraženju volnenine in drugih surovin so vendar cene izredno nizke, kakovost blaga pa izborna
Sanatorij
enz
Zdravi In lepi zob|e so en naj krasne j šlh daro?, ki nam jih je podelila narava. Če no« čemo, da so nam le v začasno korist in v kras ust,'temveč, ds se konsoli* dirsjo kot trajna ii ljenska dobrota trajne vrednosti, je neobhodno potreba, da redno soaiizne sobe s OdgipBV
Umrli so v Ljubljani:
Dne 30. marca: Anton Kos, sin posofilniškega uradnica, 3 mesece. Rimska cesta 11. — Ivan Pncaer, ■>ešec, v reeervni vojaški bolnišnici na obrtni šot.
Dne 31. marca: Neža Godec, mestna »boga, 61 let, Japljeva aHca 2. — Ana BattC. hči zasebnice, 1 mesec, Knezova urica 220.
Dne 1. aprila: Štefan Žerjav, hi-rafec, 62 let. R a dečke ga cesta 9,
V   deželni bolnici.
Dne 27. marca: Josipina Lam-pret, hči lesnega trgovca, 30 let. — Ana Skala, nadučlseljeva soproga 54 let. — Aiojsija Tomazin, bivša služkkna. 36 let.
s stružnico (hobelbookom) pri
Pansek-a, vratarj«, Japlleva mL
M. S« Dopisnica zadostuje. 1079
Kupi se
ohrnnj.
pisalni stro]
Ponudbe na upravništvo lista z navedbo si>tema  in  cene pod naslovom
»Pisalni strni1' T.110L 1101
v
+
Potrtim srcem nazeanjarao vsem sorodnikom, prijateljem fn prežalostno vest, da je naš iskrenol j ubijeni oče oziroma brat, gospod
Šimen Kramar
danes dne 1. aprila, previden s tolažili sv. vere, v starosti 61. let, mirno in vdano preminul. Pogreb nepozabnega rajnkega sc vrši jutri v nedeljo ob a uri popoldne v ŽeMmljah na ondotno farno pokopališče. Bodi mn ohranjen prijazen spomin!
LJUBUAN A - 2EL1MLJE, dne I. aprila 1916.
lalnfodi astall.
« t*—w-----— '- ■J"" v^^P
I        • SJ  - Ti ■' 3Ki
Zahvala.
Za obilc dokaze iskrenega socutia ob bolezni in smrti preblagega
soprog?, nepozabnega očeta, svaka in strica, gospoda
Jrtartina Burja
c. kr. višiega sodnega elicifala v p.
izrekamo vsem prijateljem m znancem prisrčno zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo veleč gg. predstojnikom in gg. uradnikom, dragim prijateljem in vsem, ki so spremili blagega pokojniKa na njega zadnji
poti.
■sl
1084
Žalujoča rodbina Burja.
Kino Central"
v deželnem gledališču.
Dnevi učinkovitih sporedov.
Danes v soboto ob pol 6., 7. in pol 9. uri zvečer:
5w5
Prekrasen film iz serije Sinarta Webbsa v 3 delanjih.
Njegov postranski skok.
Veseloigra, ki obvladale sedaj vsa dunajska kino gledališča. V glava! vlogi moaakovski dvorni igralec Waldaa.
Za otroke neprimerno.
Jutri v nedeljo ob 3, pol 5. pop., 6., pol 8. in 9. uri zveč. in v ponedeljek ob pol 6., 7. in pol 9. uri:
3ela roža.
Njegova slabost
Prvovrstna veseloigra v treh dejanjih.
V glavni vlogi Many Ziener.
Pretresljiva   drama   v   treh dejanjih
Erna Morene v glavni vlogi.
Za otroke neprimerno.
Brezkonkurenčni sporedi!
Nedelja 2. aprila ob pol 11. url dop. in ob 2. ari pop. in eoaftelfek 3. aprila ob četrt na 5. pop. s
redsfave za otroke
z novimi pravljicami.
^SF"  Sako kpega sporeda se še ni videlo v £ji»ljini!
i pored  je pridobil »Kino Ceotral« z velikimi  stroški io obsega naslednje
prekrasne, uprav čarobne slike:
Peeelka. — SaSeereek. — Cirkus penen, — Kitajski čarovniki. — Ali Babi la roparji. — EitaJeU čarodejci. — Lov na severne medvede Iti.
'redprodaja za nedeljske SJStjPfl SOSasa ad M. it 12. BO Ss>
2 imfta nnttka
Mihael Weiss
is.
hrena
par sto komadov   ima naprodaj le na debelo.   K. MILKOVlt,  Mosta pri L|ukl(ani. 1055
Izučenn Solijo
stara 18 let, x finim novim strojem
išče službe
s hren o n stan ovan jem. Gre tudi kot kislin j SI.   Oglasiti  se je pri vratarju
Pavšku, Japljeva ul št. 2. 1080
Lopo
posestvo
e naprodaj   v okolici Trsta, kjer se na h a, a  že več let dobro  idoča gostilna.    Prodam   pod  ugodnimi pogoji zaradi odhoda k vojakom. Naslov pove uprav. »Slov. Nar. da« 1100
jCigijeniSu
maM/aktitn JmllJ Slnger
Dur.:; !, Wies ngerstr. 6 f.
Ceniki z zdravniškim poukom  gratis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 431
Na prodaj ima
brinje
za kuho brinjevca v poljubnih množinah, — po nizki ceni, — tvrdka
Ivan lelaiin v Ljubljani.
slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občmstvu 65
tovarna slamnikov
v Stobu, pošta Domžale, pri Ljubljani.
Mrcbi vajenec
oziroma tudi izurjen
pom očnJk
se ta*-oi sprejme. Naslov: KAREL STEB'.AJ vrtnar v Ljubljani, Karlovska cesta 2. ios7
Polletna in celoletna
stanovanje
so oddati v gradu Grič, 10 minut
od kolodvora Mirna—Dolenjsko. Podrobnosti pri  lastniku 1028
Jos. Paulinu.
Ljubljana, Nova ulica itov. 3.
Solicitatorja
išče piaarna 10%
dr. Toneta Gosaka
odvetnika v Ptuju.
Nastop takoj.
ima na zalogi tvrdka
Kmet & Kompo
Ljubljana ^
Marije Terezije cesti 8.
Kontoristinja
ta tgmmt&B trgovtao
Oton Hofflun v Radovljici.
1042
■a strodaj jo 3000 litrov
belega vinn
Kupci   naj   se   oglasijo   pismeno ali ustmeno pri 1017
Ant Krantsdorlerfn,
v Slovenski Bistrici, Štajersko.
Vabilo
Otiteljloi
Ljubljani a
išče pri boljši družini v nekaj mesecev primerno
o
posojilnice za Sodražico in okolico,
rerjstrevaae zadruge z neomejeno zaveze,
v Soiražici, dne 9. aprila 1916, ob 3. uri popoldne t pesojiinični sobi.
Gre tudi k družini, kjer so odrasli otroci. Prijazne ponudbe pod .Učiteljica* na upravo lista.
I Trgovci — Pozor I
n (marmelada)
10 0C0 kg se še dobi od 10 kg naprej po K 2-20 kg S. Brandt v Ljubljani, Celovška cesta 82- ioss
Njiva In travnik
na   prodaj!   Natančneje   pove v Celju gostilna »Mesto Gradec«. 1073
S^T:inemn, boljšemu gospodu se odda lepa
mesečno sobo
s popolno oskrtio. Na razpolago vrt in kopalnica. Naslov pove iz prijaznosti gosp. Mar. Jemes, trgovka, Tržaška cesta," 1089
SPORED:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Volitev udov nadzorstva.
4. Nasveti.
V Sodražici, dne 26 marca 1916. 1067 NAĆELSTVO.
G. Flux
■■r- Gosposka ulica 4,
I. nadstropje, levo. 1065
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa nafstarefša ljubljanska
v   udobnost   cenj. občinstva   zopet v
sredliću mesta. ;:    Priporoča ta namešča le boljše n
Odda se
1078
mesečno soba
——   stalnemu gospodu« —
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda*. S»F*   Več   čevljarskih "TSWI
pomočnikov
in prirezo. alcev se proti  dobrem plačilu sprejme. 1036 Pismene ponudbe naj  se pošljejo na upravništvo „Slovenskega Naroda*4 pod šifro „54 1036".
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobje Izbira različnih slnžeb, zlasti za ženske Vestna in kolikor motno hitra p c strežb a zagotovil ena.
Prt manjih vprašanjih se prosi za odgovor znamka.
Kmetska MMa in posojiltita na Ip,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na svoj
redni obilni zbor
ki sc bode vršil
dne 9. aprila 1916 ob 3. uri pop. t za-3roini pisarni s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo   nadzorstva   in odobritev
letnega računa za 1915;
3. Volitev načelstva in nadzorstva.
4. Slučajnosti.
1072 Načelstvo.
V slučaju nesklepčnosti tega, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor na istem mestu in z istim sporedom, ki sklepa brezpogojno.
r\itra    lz originalnega
1 V ICC      $v*Hclr*>rrj» nnnirt
švedskega papirja
nedosegljivo  trdne   izdeluje in dobaviia tvrdka:
19
Silvia"
mehanična tovarna za izdelovanje silvalina in vrvarskega blaga, družba z. o. z., Nove Benatky na Češkem.
Glavno zastopstvo in skladišče Jnlins Zel sel,  Praga, faclavske namesti 15.
Električne in
acetilenske <
sveiiliie
vseh vrst kot s
žepne svetilke: K 1-40, 2"—, 2-50, Ia baterije a 55 vin,, 70 vin. Il> male žarnice: a 24, 30 vin. Acetilenske ročne svetilke iz medi i ponlkl]ane a S 6a50, aeetil. namizne svetilke, elegantno izdelane a K 6*50, viseče svetilke, a K 13'—.
Najcenejša dobaviteljica za prodajalce!
fin groe katalogi na zantevo gratis.
Pošilja po povzetju, hrvatska korespondenca.
A. WEISSBERG
Oanaj II., 2109 Dntere   Donanstrasse 23111
Trgovski sotrndnlk
Sam
3šs: o   t o r i s 11 jol j a-
veletrgovino, se sprejmeta takoj.
Ponudbe v nemškem  in slovenskem jeziku na tvrdko Henrik Kanda trg 17-
10d5
3t 2bU.
1102
Mestni nmgrietrat fs preskrbel novo izdajo dimnikar-■ rada za (ležalno stolno mesto Ljubljano.
Hiisd s^apodarji in stranke se na to noro založbo opozarjajo m pristevkosm, da ee biišiee prodajajo v soostoem ekapedita, Mestni tnj 27/m., po 20 vinarjev.
tal
agistrat ljubljanski,
m «.
4
DY
66817^72
.E0
13
Tovarna Čevljev Tržič,Gorenjsko PETER KOZINA a. CS
Breg. LJUBLJANA
Sv.
PRODAJA NA DEBELO IM DROBNO
ZAHTEVAJTE CENIKE!
Prekupcem priporoča se izbira in nakup na zalogi ■•—
Modeme oblike Solidni izdelki
E
St. 1166. Srebrni prstan „Sveto v na   o na' lepo emajliran S 2-30.
Velika iibera brili satov po nizkih cen*h.
Jfajveija tovarniška zaloga
ur, zlatnine, sre-brnine in briljui-tov ter lepa darila za vsako priliko
po najnižjih sedanjih cenah.
Vljudno vabi za obilni obisk
f. era,
Prešernova ulica 11 1.
NaroČite    novi patriotični list s koledarjem 1916 tudi po poŠti gratis.
8. Skaberne
dober železninar, pri 948
Francu Piceku,
Ribnica, Kranjsko.
PAT
vseh dežela izposlujt inženir 689 LIS, oblastveno avtor, in zapriseženi oatentni odvetnik na Dunaju VI., Marlahilferstrasso št. 37. BSSSSSSSSBSSSSaSSSSSBSSBSnSSB^
M. Scbubert
preje Bilina & Kaseti, LJubljana, Židovska nI. 5.
priporoča veliko zalogo tkanin In niace - rokavic, modno blago za
pospode   in   name.   raznovrstne fino
p ar lame, ročna dola in materijal, klrnraično predmete. 413
o •   * / ♦ nimrsftcno  ?re omete. 4ii
Speajtlm Irgomna pleiea.a, fnkofaz « /*«/*.Moderna predtiskarija.
JLiubljana, ^{estni trg tO,
Izdelovati« preoblečenih eranroT.
Cvetlični salon
Viktor Bajt
Selenborgova il 6. mm glava sin
Šopki, venci  s trakov^   in napisi se izdelujejo po nejnit^h cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt
Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični uit*. Ljabljaaa.
šfvan Sričar
v
—*§? Seleaburgooa ulica štev. B.
Zalaga izt/otooljenih oblek
za
::   gospode in dečke.
783
0 •
Priznano najboljše
Taff brzošivains stroje
v navadnih In najfinejših opremah
—— z 10 letno pismeno garancijo ————
kakor tudi najbolj priljubljena
MjHH
specijalna trgovina šivalnih strojev in koles ter vseh posameznih delov itd. LJubljana, Sodaa nlica it. 7, LJubljana.
Sprejmem zastopnika afi zastopnico.
0
B o
B
e>
te
ALFONZ BREZNIK
nčitelj Glas. Matice In edini zapriseženi strokovnjak c kr. dež. sodišča
aLfnblJana, Kongresni trg 15. đ 858 (Nasproti nunska cerkve.)
Največja In najsposobnejša tvrdka in izposojevait\«a
MRks*Jir* flavirjev In harmonijev
V      Hal       ar       na '"S11 Avstrije.   —  Velikanska zaloga vsega m glasbenega orodja, stran in mnzikalij.
M Edini Salotntk dvornih in komornih t vernic B5sen-
dorfer, Hulzl & Heitzrnann. FOrster, Ehrbar, Gebrfider StingK Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Gloss. Hofmarjn in Hofberg ('amerikanski harmoniji).
Obroki od B 15*— naprei. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija. Najemnina namižja. Zamena najugodnejša. Ugla<evaB|e ter popravna strokovno in ceno Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate izključno le fas za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom faizl-likstoT in navideznega „pofolna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „eobrem blaga", dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi.
g2
i4Z#zsz»z*c>:
Mam
- S/ubJfana, Židovska ulica št. 8 H \
i1
Ti
___w     odprto skladišče nasproti štev. 7
priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje tiakitenih svilenih klobukov LRJ in slamnikov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovr sinih lovoru in najmodernejšega nakita. [W| ™       "        m ,## n '    " 1 ' ' ■ - SBunanja naročila obratom pošte.
Popravila po želji.
zalogi.
■s
Ti
24
Gorica
v slovenskem obroču
»Terra incognita« široki javnosti je bilo doslej lepa goriška pokrajina ob Soči. Najbolj nas je bolelo, da je bfla javnost čisto napačno poučena o narodnostnih razmerah, to se je videlo vsakokrat, kadar je tre-notno stopila pred njene oči Goriško-Gradiščanska. Sodilo se jc, da je to italijanska pokrajina, le tu in trnu je še malo slovenskega prebivalstva, ki pa izgublja svojo narodno individualnost in se danes ali jutri potopi v italijanstvu. Gorica je veljala za čisto italijansko mesto, drugi kraji so se navajali samo z imeni, spače-nimi po italijanskg, tako da je moral po takih podatkih vsakdo, ki je živel izven dežele ter si je ni nikdar pobližje ogledal, soditi, da je to res italijanska dežela in Gorica italijansko mesto. Goriški Italijani in ž njimi njihovo politično središče v Trstu pa so tudi znali kazati In poudarjati ob vsaki, tudi najmanjši priliki, da je v deželi vse, kar kaj velja, italijansko in da tisto bore slovenstva niti v poštev ne pride. Ali časi so tekli svojo pot in ne vedno isto, katero so jim kazali Italijani po letu 1876.
Obilo so trpeli Slovenci v času poitalijančevalnega pritiska, ob času najnesramnejšega zaničevanja slovenskega jezika, ob času. ko so Italijani in njihovi visoki protektor}! vzgajali mladino v skrajnem sovraštvu do slovenskih sodeželanov. ali velikanski pritisk je odbil naš krepki odpor, slovenska sila se je lacila in nekega dne so prišli Italijani do prepričanja, da je poitalijancevanja konec, in na visokih mestih so izpre-videli, da rodi poitalijančevanje nevarne sadove ter da treba narediti konec irredentizmu, ki izoodkopava tla na kočljivih obmejnih tleh državni misli, tam, kjer bi morala biti trdno zasajena in razraščena, da bi mogla kljubovati sovražnemu navalu ob vsaki priliki. Grenko je bilo za Italijane spoznanje, da dežela ne bo nikdar Italijanska, da. da se je dogodilo to, da pada italijanstvo in narašča slovenstvo ter da je v Gorici konec *asimi-lacije«.
Bridko je vzdihnil leta 1913. »Corriere Friulano«. gTasilo italija-nissimov v Gorici, da je Gorica na življenje in smrt navezana na slovensko okolico, ki jo obdaja. Spoznali so, da se nahaja mesto v slovenskem obroču in ugibali zraven, kaj naj sploh še store, da se rešijo tega obroča. Omenjeni list je pisal med drugim:
»Gorica je narodnostno odrezana Od Furlanije, izoiirana je sredi slovenskega polja, ki jo obdaja okoli in okoli, ter nima pričakovati od Furlanije malo ali nič. Furlani se selijo v Tržič in Trst; tam so pravi izvozni trgi, tam se prodajajo vsi izdelki in živina. Koliko mleka dajejo zadružne mlekarne iz Furlanije v Trst! Še v večji meri bo vse to, ko se zgradi obrežna cesta med Trstom in Tržičem, kar bo v škodo narodni obrambi Gorice in njeni gospodarski neodvisnosti od slovenske strani. Gorica stoji ob strani, čaka in se pušča uničevati. Napačno bi bilo, protestirati proti sprejemanju slovenskega osobja, napačno in nevarno, bojkotirati mleko, živino, zelenjavo iz slovenske okolice: Gorica je na življenje in smrt navezana na slovensko okolico, ki jo obdaja. Zaman bi bilo protestirati, zaman ne hoteti storiti, ker ta »ne hoteti« pomenja smrt vsled zadušenja.«
Bridko je bilo spoznanje, ali enkrat je le moralo na dan In res je končno »Corriere« povedal, kako Stiska slovenski obroć Gorico in kako je na življenje in smrt navezana na slovensko okolico.    Torej sredi
slovenskega polja stoji Gorica, odrezana od Furlanije; to so bili končno
priznali sami italianissimi v Ooricl, katerih je bilo strah Slovencev v okolici in seveda še bolj onih v mestu. Imeli pa so vendar še rahel up.
Človek upa do zadnjega in se opri-jemlje zadnje bilke, da bi se rešil. In tako so upali, da se zgradi furlanska železnica, ki bo vozila Furlane V mesto in da se izboljšajo gospodarske razmere v furlanski nižini, zlasti z izpremembo kolonskih pogodb tako, da bodo pomenile preporod Furlanije, ki bo stala na modernih in racijonalnih temeljih poljedelstva ter pomagala »italijanski Gorici v narodnem in gospodarskem oziru«. No. up je up, tolažba, dasi je list ta up in to tolažbo si odvzel že poprej, ko je pokazal, kam gre furlanski ljudski tok, namreč proti Tržiču in Trstu, kamor dejansko gravitira F u r 1 a n i j a, »Gorica pa stoji ob strani«, »Gorica je na življenje in smrt navezana na slovensko okolico«. (Konec prih.)
Spominiaite se
„Rdečepa krsžaS-
'UUZNATO VfOSKlNO tara/Ja PlCCOLhja vLjubljani
)iino icieza.
ks^js pri sličnih rini A malo k J si
"^K3 1 steklenica 2*40 a
3E
MATiTlONIS \
Pojanllo!
Primoran sem vsem svojim cenjenim naročnikom vljudno naznaniU, da sem primoran vsled vedno rastočim cenam, ceno pri .Hasin' šartljevi moki zvišati za 14 v. ter stane torej zavitek K 1*44, ne več K 1*30- Gotovo mi bodo cenj. moji naročniki to pripoznall ter pričakujem Še mnogo večje število naročnikov kot deaedaj.
Obenem prosim vse cenj. svoje naročnike, da mi oprostijo če kateri čaka par dni na naročeno blago, ker mi vsled prevelikih naročil ni mogoče drugače ker jaz moram vsa naroČila po vrsti izgotavljati.
Prosim cenj. naročnike, da vzamejo to na znanje, ter se priporočam še za nadaljna naroČila
Ivan Urek,
1083 Razpošiljal niča .Sartljeve moke',
Ljubljana, Mestni trg 13.
Senzacijski spored za 3 dneve:
Soboto l.|      nedeljo 2.,     ponedeljek 3.
ii
i
Velezanimivo  Sascha vojno poročilo. Samo zvečer.
Svarilo za zakonske može.   — Veseloigra v 3 dejanjih.
Prvi film
Sherlock - Holmesove rekordne serije:
rik v
m
Detektivski roman v 3 dejanjih (1100 m). — Sestavil, vprizoril in igraiec glavne vloge Alwin
Weus3. Po Ideji Pavla Rosenhayna.
9 Osebe:
James Fennimore, bogat izdelovatelj sukna       I plesalka Izabela.....Aennie Kčhler
A. Suchaneck | Sherlcck Hclmcs, detektiv     .     Ahvin Neuss Jack Vanloo, vratar     .   .   .    Reinhold Pasch J H?rry Hopkins, njegov pomočnik E. F. Seefeld
I 10 vin. povišlia cen! J   3s mladino neps^aierco.   j 10 vin. poviška cen! j
Spored učinkovitosti za tri dneve:
Torek 4», sredo 5°, četrtek 6. aprila s
S3g£»?na aktualnost tega tela l
(„Boj proti mednarodni kupčiji z dekleti"*.)
Igrokaz v 5 dej. iz doživljajev polic, asistentinje i. z. sestre Henriette Arcndt. (Dolgost 1350 m.)
^ -5
c?ripo7£ca os'bno ishrane
0
novosti 3 Dunaja.
Ve ka   i^bsra    okusnih   klobukov $a dame in de^lJce kcKo~ Ak£ begata malega samih fciobukev.
*$rW* Soidno bazo. ćPrisnano nhfce cene. ^Pozravva točno in vestno
Zunanja naročila na izbiro j obratno poster
7 Itmi&zš&ZFi
vaj«
sin poštenih ctaršev z primerno Šolsko izobrazbo se sprejme v poduk pod ugodnimi pogoji pri tvrdki 1041
Mih. Omahen, ml. Višnjagora.
Iščeta se dva
arja
za žago na  vodo v bližin] Sarajeva.
Ponudbe na: J054
Andrej Janež.
Sarajevo, Bolnička nL 1.
r
Priporoča se cenjenim damam
: modni salon :
Angela
===== Pekolj.
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 1.
L.
i
Najnovejše, Izkušeno sredstvo proti akutnemu in kroničnemu kapavcu (triperju), belemu toku, cvstidi, črevesnemu in mehurnemu katarju i. t. d.
Brez vbrizgavanja! O Gonokteinu piše Z e n t r a 1 b 1 a t f ii r g e s a m t e G y-naikologie und Geburtshilfe, Band I, Heft 4, stran 127.
Capsulae antigonorrh. Tanno-Kawa Bismuth comp. ali Gonoktein vsebuje čreslovine raznih trav (Uvaursi, Rheum-palmatum, Ervthraea centauri, Menvan-thes trifol.) Kakor tudi smole Kawa-Kavva, Kubeba kiselinu, Cubebin, mali kvantum Bismutha.
Čreslovna kislina je v preparatu kemično spojena, (način tega kemičnega spajanja je tajnost proizvajalčeva) tako da se v želodcu ne spaja z beljakom, a v tenkem črevu se ne izločuje žolčna kislina, marveč deluje na sluznico uru-genitalnega trakta, kjer se gode take spremembe na stenah žil, da nastanejo za lenkocite nepuščne; s tem se ublažuje sekrecija tkaniva In zmanjšuje se gnojno iztekanje kapavca.
Izginja tudi neugodno žgetai\]e pri vodi kakor tudi ponehava prisiljena voda (Harndrang) in pomaga uničevati Gonokoke.
Draženje ledvic, škodljivo delovanje na sluznico prebavnega trakta ne poka-zuje se pri rabi tega zdravila. Tudi v kroničnih slučajih je konstatirano njegovo dobro delovanje. Relativno je ceno sredstvo, tudi za siromake.
Lamers (Amsterdam.)
Dobi se v vseh večjih lekarnah.
Skatljica K 5—. 1075 Zahtevajte literaturo in prospekt
Ljubi ana: Lekarna Trnkoicv, Zagreb : Lekarna ,Salvatoi", 8. Mit-telbach, Jelaćicev trg.
Proizvaja: Farmakološko-kemični laboratorij  WHERA* Praga - Vrsovice 552.
Dobaviteli vojnega ministrstva ln Volno - zdravstvenega zdrnienla.
ROLIN"Roche
Ja dob)V vseh lekarnah
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,
Kdo na; jemlje Sirolin ?
influenci.
L Vsak. ki trpi na (rajnem kašlju
laije je obvaroval se botezni.nego je zdraviti .2. Oseba s kroničnim kafarom bronhijev, ki s 5irolinom ozdrave.
3l v/adušljivi .kaferim Sirolin inafno
olehča naduho H. Skro^uzni ofrocifpri katerih učinkuje Sirolin
Z, ugodnim vspehom na splošni pocufek.
Vojna
polica zoper nezgode
zagotavlja
pri popolnem oslepenju............... K 1000
, izgubi obeh rok ali nog ............. K 1000
,      9    ene roke in noge . . ........ . . . K 1000
. popolnem oglušenju.....i ......... K 750
. izgubi desne roke K 750
.     .    leve roke tli ene noge....... 7 T . K 600
Premija za zavarovanje v vseh teh slučajih znaSa M.— K in se jo tudi lahko plača v 4 mesečnih obrokih a K 5.23. Ne samo navadne nezgode, temveč tudi ranitve V fronti ali vojnem vjetniStvu, po strelu, udarcu, vbodu, smranenj« IM. so krite. Vsaka oseba se lahko zamore zavarovati tfs 10.000 K po kartonskih polloahv ki so takoj In povsod
dobe, od vsakogar, torej ne samo od k vojakom odšedšega, oziroma vojni službi podvrženega samega temveč tudi od soprog, staršev in znancev.
Vprašajte pri občinskih uradih, postnih uradih In tapnlfsklh vatah,
ali pa pišete na  jgKOSHlOS^j vojna
3SSSSSSS5   ali pa na podružnico „KOSMOSA"
Ini iko in
nezgode, Dunaj, IX. Wasagasse štev. 2. v Gradcu, Jakominiplatz it. 11. =
02
a.
»SLOVENSKI NAROD-,
1. aprila 1916.
75. stev.
Kwpi ae t IJrtsJaai. t tr*4
i
v dobrem stanu, ki se obrestuje
tboj 5% ,060 Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega  Naroda«  pod ,,5
500 kron!
Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obtisćaocl v 3 dneh brez bolečin
ne izginejo s korenino vred z Rla bal-tamom. Stotine zahvalnih in pripoznalnih pisem. Lonček z garancijskim pismom t K, 3 lončki E 2*50, 6 lončkov K 4.50. — Hemenv, — Kosice (Kassa) I Postfach 12 274, Ogrsko. 6 t;
I^arcl Linhart
=   urar ==
£jub!;:ana, JKarije Cerezije cesta št. 7.
Zalogo vseh vrst žepnih ur ur na nihalo s polnim bitjem, stenskih in kuhinjskih ur, budilk. Hlkllaste vo ne ure nre v zapestnicah 1 radi je vi m kazalnikom aH brez niega. zaloga srebrnih In nikliastih ur „Ornoga" po najnižjih cenah, 131
Popravila  se   Izvršujejo najbolje.
Gospod
po poklicu trgovec
liso hrano pri bol|*t ■ ■aalal.
Cenjene ponudbe na upravništvo .Slovenskega Naroda" pod »hraoa 107T". 1077
Rudolf Viđali, Piran, Istra,
podjetnik v raipoiil|anJn
O Iv i
sprejema naročila po zmernih cenah.
1070
7 kg.
kg praške gnjati . . .
(gniat) kos IVi do M prekajen kare la . H priške salami ......
„ poljske salami.....
„ krakovskih gnjatnih salami „ mortadela salami  . . . .
„ pariških salami.....
„ debrečinskih salami . . .
H tirolskih salami.....
.. branšviških salami   . . .
K 7-60
7-20
6- 50
7- 20 7 60 7-50 7-50 7-30 7-20 5-50,
5 kg
razpošilja po povzetju v pošt. zavojih a Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane.
Izvoz tiraškth pjati,
Praga - Žižkov, Havličkova ulica št. 16. I.
rdečina na obrazu in rdeč nos, ogrci,pri-Ifi, cube in ohlapna koža vse napake polti odpravi za'am. staropreiskušena
dr. ^. R?xa pasta Pompadour.
Popol-ioma neškoii ;vo. Poizkušnja     L—, veliki lonček K 3 30. Dr. A. Riza biserno mleko, tekoč ruder, rožnat, bel in naravno rumen, steklenica K 3*30. Diskretno razpošilja Dr. A. Riz, kosm. labor. Dunaj IX., Laklerer-
gasse 6 E. Zaloge v Ljubljani :   drog. A. Ka^c, drog. »Adrija«.
Prof***alci koles in mehaniki!
zahtevajte moi ea gros cenik za leto 1916 o kolesih, pneuatatikah in dragih kolesnih potrebščinah. Soliden in najcenejši naknp. Slovenska ^———     korespondenca. —^————
Tevnsilka zaloga kote in !ln!iii!i strojev Tet izvozna tnaviis. A- WEISSBERG, Dunaj II, Untere Donaustrasse 231III
787
Z'^mra*- iie**eh a5i na denar nazaj. Zdravniški hkaz o izvrst-s|dwwen U5p»il nem učinku, zraven pa Se na tisoče zahv. pisem na ogled.
Bujtie^   lepe pr»?
dobite ob rabi med.
10%
K* J\ Divi bratu a *i *rei oblastveno preiskano, ear. neškodljivo za Ul. Ji. AlAd Kltme Id PIŠI vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi
se zunanje.   Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 3-30, velika pušica, radostna za uspeh K 8'£0.   Razpošiljanje strogo diskretno. Kos. dr. A. Riz, laboratorij, Duna§ IX., Lakierergassa 81.
Zalog« v LjoblJarJ i drogeriji   Kaso la   A «Mja".
Sprejemam damske in moške
S LAM
KE
v popravilo vsako  soboto od 15. aprila 1916,  pri Viraniu v Ljubljani in doma vsak dan.   Upam, da jih dobim mnogo v popravilo, ker novi bodo dragi.
VALENTIN MAČEK, slamiiMn obrt, Domžale (3.
£inbljana, Sodna ulica.
Podpirajte domaČo industrijo!
Stare nogavice so ceno podpletn«e|o I
Specialna mehanična pietilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za
stroje itd. na drobno in na debelo. 123 Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno
Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje.
Od dobrih šivalnih strojev najboljši
! ,Gritznef' in ,Afrana'
267
o
m
o
JOS.
Edina tovor, zaloga iivalalh strafev. J
PETELINC, Uubljonn,'
za vodo. blizo franćišk. mosti. levo. 3 kiša. S*r.   Petra  nasip  štev. 7.
Hfsfjl ZalvU MflMI Ii
otroških vozičkov
tirne.
M. Paklč
v L|aM|aal.
•mtiikM h Hft;ji i iinttjHL
I
t Franc Furlan I
nsMik faschiinN rim
ključavničarstvo
le
zaloga štedilnikov
■e nahaja: 125 r
Ambrožev trg štev. 9.
i
1
KM 21
Velika zaloga
stekleisine, porcelana, svetilk, zrcal, Sip, kozarcev, vrčkov 1. t d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po na'nižfih cenah.
Ustanovljeno 184B.
jarno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
I
® JOS.REICH®
I Poljanski nasiti - Ozka ulica $t. i ■ Sprejemališče
Seknbnrgova nlica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
X X
X X
o ■o
k«
pomočniK - skladiščnik
lalaaiiinsko stroke v Ljubljani. Ponudbe  pod   „Tr-ajno mesto/
1053" na upravn. »Sloven. Naroda«.
1035
o či j a
elegantna, dvovprezena. na pol krita, flafT je po ceni na prodaj pr
Ivan Blatnik. ]W)
sedlar. — Dob pri Domžalah.
za  pomladansko  in poletensko sezono. Doz er je kaj zaloge.
1 kupon, 3-10 m dolg, kompletna obleka za gospode (hlače, suknja in telovnik). Sukna za salonske obleke, površnike, športne obleke, svilnate in iz kamgarna, kakor tudi tkanine za damske kostune razpošilja po najcenejših tovarniških cenah kot reelna in solidna dobro poznana tovarniška zaloga sukna 1035
SIEOEL-IMHOF v Brnu.
Vzorci   ratis in franko.
Koristi privatnih odjemalcev, će ntroče tkanine v tovarni sami, naravnost pri tvrdki Siegel - Imhof, so danes večje kot kdaj prej. Ker smo se pravočasno preskrbeli s surovinami, smo danes v položaju, da nudimo svojim P. T. odjemalcem bogato izbiro najbolj cenenih tkanin.
Vsa naročila se izvršujejo zvesto po vzorcih in z največjo pažnjo.
Lep lokal
v  Kolodvorski ulici  z 2 izložbenima oknoma 48
■V  se odda takoj.
(Prej je bila pisarna »Bremen-Amerika.) Vpraša se pri fotografu Rovdek.
Pristen dober
se dobi pri
L SEBEH1KU B Spol SjL
Kupim po visoki ceni
kostanjev orehov jesenov
Ponudbe s ceno in množino (koliko Tagonov) je poslati tvrdki:
JL Pogačnik.
Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (KoHzej).
::     Na ponudbe brez cene se ne ozira. ::
T*
CEB
priporoča 'rgovina s semeni na debelo in drobno
1081
Sever S Urbanič, £mbliana, Volfova nlica štev. 12.
Jako lepo, suho stanovanje
2 veliki sobi na ulico, kuhinja, predsoba, soba za služkinjo in terasa, nemeblirano,
- se takoj odda, =====
v sredial mesta, elekt razsvetljava, centralna kurjava, ake prtKčno
— tudi za večjo pisarno. =====
Ponudbe refiektantov na ..poštni  predal 55", 1032
zorarovsnie!
Xako preskrbi vojak najbolje svojce?
S sklenitvijo vojnega zavarovanja za dobo 1 leta brez vaaktere zdravniške preiskave. To zavarovanje velja za vsak sluŽaj smrti tekom let*, tedaj tudi za smrt v vojni ali na posledicah taiste. Če se vojak že nahaja na bojnem polju, sklene lahko vojno zavarovanje od tam ali ga pa tudi brez njegove vednosti lahko zavarujejo svojci
(žena, starši itd.).
Odrezek izpolnite ter ga pošljite na
¥ Ljubljani, Sodna ulica sta 1
1034
Gline agenturo m Ur. priv. zavarovalne itik Avstrijski
v Ljubljani, Gradišče št. 8
ne
da bi se kaj obvezali, dobite takoj brezplačen odgovor.
Odrezek.
Ime ia naslov:
Leto rojstva orir. približna starost:--
Vojaiko razmerje (če nadomestni rezervist ali črnovojnik):
C^2
FH
155522
26
m. glavna shiSiia iomtajer* Asa Mirta Iraštn t Žalcu
dne 26. marca 1916«
Ko je društveni   predsednik v
ričlem številu došle hmeljarje pozdravil, otvoril je glavno skupščino ter naprosil društvenega tajnika, da poroča o delovanju društva v pretepenem letu.
I.
Poročilo o delovanju hmeljarskega društva leta 1915.
Res, obupen je že drugo leto položaj našega in vsega hmeljarstva;
via-si se velevažnost kmetijstva ni kdar poprej uvazevala v toliki meri, kot sedaj — vendar je hmeljarstvo edina njegova panoga, katero zamore le svetovni mir spraviti v navadni tir, kajti hmelj je svetovna tržna roba. Sicer se ne ve, kedaj bo sklenjen mir — a gotovo je. da se bo sklenil in vsled tega bodo in morajo tudi za hmeljarstvo priti boljši časi; torej glave rokonci in ne obupati! Hmeljarstvo je prestalo že marsikatero krizo — pa še bo sedanjo. Omejitev hmeljarstva in izkoriščanje zemljišča — to rodi vodilna misel hmeljarjev v tekočem letu.
Dne 27. maja 1915 je umrl v ^vojem gradu Strošnek blizu Go-Tiiilske gospod Karol vitez p l e m. riaupt - Hohentrenk; to ime je pač vsakemu zavednemu hmeljarju znano. Kot pospešitelj hmeljarstva in ustanovitelj hmeljarskega društva, katero Ima dan-^s svoj 36. redni občni zbor, si je pridobil za vso Savinjsko dolino nevenljivih zaslug. Predsedoval je društvu od nje-..i ustanovitve leta 1880. do leta ^97. V znak hvaležnosti so ga obline Žalec. Braslovče, Gornji grad, Ljubno in še več drugih imenova1? ča tnim občanom. Rajni je bil tudi deli časa predsednik štajerskega konjerejskega društva in je kot taksen ustanovil planinski pašnik za zrebeta na Travniku pri Ljubnem: otvoritve tega pašnika so se udeležili: sedanji naš predsednik hmeljarskega društva, gosp. Fr. R o b 1 e k. ^osp. tovarnar Josip Lorber in iruštveni tajnik Anton P e t r i č e k. ^odi rajnemu, vzornemu hmeljarju n za blagor vsega kmetijstva v ob-e vnetemu in vsestransko pnljub-j en emu gosp. Hauptu v zgodovini hmeljarskega društva ohranjen ča-tesi spomin. Prosim, da se v znak ega dvignete raz sedeže.
Med   umnimi hmeljarji je sve-ovna vojna povzročila   tudi neko irugo vrzel, katero bo težko spol-'iiti; gosp. Vinko S t e i n e r, posestnik v Petrovčah. se je udeležil vojne proti Srbom in se že del? Časa ' ogreša; ne v<§ se, ali je še med živimi ali ne. Steiner je Ml vseskozi ogleden in umen kmetovalec in to po astnem prizadevanju, po lastni pridnosti in delavnosti;   njegova stroka so bila umetna gnojfla,   za katero vporabo je deloval z besedo in z de-'anjem.   Po vsem Spodnjem Štajer-kem je imel tozadevna predavanja, "catera so bila vedno dobro obiskana. V največje veselje bi bilo v prvi rsti njegovi pndni ženi. njegovim, še živečim staršem, in nam vsem, ako bi kedaj zopet priliko imeli, pozdraviti ga v naši sredini. V to pomagaj Bog in sreča junaška!
Vsled neugodnih cen leta 1914. so se hncljski nasadi leta T915. skr-1: ali omejili za 15 do 20rv. Rez in vsa pomladanska dela so se izvrševala pri neugodnem vremenu. V obče pa vremenske razmere niso kaj i godno vplivale na razvol rastline; •ieznosna vročina meseca junija in ■ adno — vlažno vreme meseca ju-a in avgusta je provzročilo. da se veliko manj hmelja pridelalo, kot je pričakovalo; vsa letina v Sanjska in Šaleški dolini se ceni na približno 12.000 stoto v, a 50 kg.
Obče obiranje hmelja se je pri-Leio za osem dni poprej, kot druga leta — namreč že dne 9. avgusta;
ranje hmelja se je v svrho pridobitev delavnih moči razglasilo v 120 občinah južnovzhodnega dela naše kronovine.
Obiravcev je prišlo v do/voljnem številu. Kakor vsako leto se jim je na progah južne železnice iz-poslovala polovična vožnja za sem in nazaj. Državna železnica pa še nobeno leto ni ugodila tozadevni prošnji društvenega vodstva. Z ozi-rom na dejstvo, da se je v našem trgu nahajala in se še nahaja garni-zm, je društveno vodstvo prosilo pristojne oblasti, da so skrbele za popolno, vsestransko — tudi osebno — varnost hmeljskih obiralcev.
Vsled nestanovitnega vremena je bila tudi kakovost pridelka po zunanjosti neenaka; v obče na je bil hmelj poln lupulina in dobrega duha. Hmeljska kupčija je bila prav mirna — klavrna — potlačena: nobene živaimosti — nobeaega tekmo-
vanja.    Hmeljski prekopcl so torej
igraje prišli do zaželjene množine hmelja in so cene kar sami določil L Za 100 kg hmelja se je začetkoma plačalo 100 do 120 kron; a ta cena je potem vedno padala in zlezla doli do 35 in celo 30 K za 100 kg. Pri teh nizkih cenah so si pa prekupci izbirali le najlepše blago; za slabo blago se je pa še manj plačalo. Mnogo, prav mnogo hmelja lanskega in predlanskega leta leži še danes v Savinjski dolini in čaka odrešenja. Iz navedenega se lahko trdi, da je hmeljarstvo vže drugo leto pasivno in bo, kakor kažejo okolščiae, tudi letos.
Vsled vojne z Italijo je bil ustavljen ves brzojavni promet — kar je na hmeljsko kupčijo tudi prav slabo vplivalo. Da se je ta zapreka vsaj nekoliko ublažila, je hmelj irsko društvo ukrenilo vse potrebno. C. in kr. vojno poveljnišivo v Gradcu je tozadevni, dobro utemeljeni prešnji društevenga vodstva v toliko ugodilo, da se je tržnim brzojavnim poročilom med Žalcem in Žatecom in Prago pot odprla in sicer na ra način, da so šla in da so bila sprejeta vsa poročila po c. in kr. štacijskem poveljništvu v Žalcu, oziroma v 2a-tecu in Pragi. Brzojavna poročila v Niirnberg in nazaj pa se niso sprejemala in sicer z ozirom na vojne razmere.
Tudi izdana prepoved za izvoz jute iz naše države je kaj nemilo dimila naše hmcl'ske prekupje; v tej veliki zadregi so se zatekli k društvenemu vodstvu ter prosili pomoči. Po navedeni prepovedi bi se morala za vsako loro. ki je bila na-kladana s hmeljem in je bila namenjena v inozemstvo, pečati do fSOO K kavcije in sicer v mejni jolninski postaji. Ker ni bilo znano, katero nv-nistrstvo je izdalo navedeno odredbo, je društveno vodstvo obenem v dobro utemeljeni vlogi prosilo poljedelsko, finančno, trgovsko in ministrstvo za notranje zadeve, naj se dovoli, da se zamore zahtevana kavcija plačati radi ali pri železarski postaji v Žalca ali ori c. kr. davkariji v Celju; utemeljevala se je prošnja s tem, da bi razkladanje in zo-petno nakladanje hmelja v mejnih postajah povzročilo precejšnjo zamudo in nepotrebnih stroškov. Finančno ministrstvo je prošnji ugodilo ter določilo c. kr. davkarijo za vplačevanje kavcije.
Vojna z Italijo je provzročila še neko drugo zapreko v hrneljski trgovini, in to je vojaška poštna cenzura v Ceiju. katero so mogle in še morajo pasirati vse poštne poši-ljatve.
Da se strogi predpisi vojaške cenzure vsaj nekaj ublažijo, je društveno vodstvo potom Osrednjega odbora zveze hmeljarskih društev v Avstriji prosilo c. in kr. vojno po-veljništvo v Gradcu, naj se vse poštne pošiljatve za celi hmeljski okoliš, t. j. za okraje^: Celje, Vransko, Gornji grad in Šoštanj v mesecih avgust, september in oktober cenzurirajo hitreje kot druge. Utemeljevala se je prošnja s tem, da je hmeliska cena skrajno nestanovitna in podvržena neprestanim spremembam. Tej prošnji pa vojno poVeljništvo ni ustreglo.
Hmeljarsko društvo ie imelo v minulem letu 118 udov in sicer 108 hmeljarjev in 10 občinskih zasto >v in sicer: trer 2alec, trg Vransko, Prekopa, Št. Janž na Vinski g ri. Okolica Celje. Okolica Mozirje. < io-milsko, trg Liubno, Gotovlje in Sv. Andraž pri Velenju.
Društveno vodstvo je imelo 10 posvetovanj, pri katerih so se rešile tekoče zadeve ter sestavljala tudi poročila o rasti hmelja, o letini v obče, o cenah in kupčiii sploh. Takšnih poročil je bilo z ozirom na žalosten položaj vsega hmeljarstva le šest. Glavna skupščina se je vršila dne 14. mar:a; vsi storjeni sklepi so se tudi izvršili Glede dobave vojnih vjetnikov je bilo pa mnogo zaprek; energičnemu in vztrajnemu postopanju gosp. Robleka se imamo zahvaliti, da smo jih dobili. Gotovo bo on sam o tem pozneje natančneje poročal.
Ne morem drugače zaključiti letnega poročila, kakor da poročam še o neki rabuki, katero je imelo hmeljarsko društvo z neko — žensko. V časopisu »A. Z. am Abend«, ki izhaja na Dunaju, je objavila v štev. 164 z dne 31. marca 1915 neka ga. Helena Schwarzmeier — Sie-benhirten — Dunaj, članek, ki je naslovljen: »Wir brauchen Brot, nicht Hopfen«. Navedena gospa zahteva, naj vlada prepove Savinjčanom sajenje hmelja in naj zahteva od njih, da seje jo pšenico; gospa Helena pravi nadalje, da Savinjčani pri hmelju zaslužene vsote v gostilnah zapijejo in da postanejo v dobrih letih tako prevzetni, da še drugim krompirja prodati nočejo. Da društveno vodstvo ni molče vtaknilo tega neosnovanoga natolcevanja, se J
pač samoobsebi razume. Primaren« fin ki temeljit odgovor Je dobila gospa Helena Schwarzmeier po naši inicijativi od Osrednjega odbora združenih avstrijskih hmeljarskih društev v 2atecu. Kogar bi morda stvar zanimala, temu Je članek ra odgovor na razpolago.
Po naročilu vojnega poveljništ-va v Gradcu je društveno vodstvo s pomočjo vojakov tukajšnje garni-ziie nabiralo koprivine In hmeljeve steble v svrho pridobivanja vlakna za vojaške obleke.
To in še marsikaj drugega je obsegalo delovanje društvenega vodstva in reči se mora, da se je posebno v minulem letu pokazala velevažnost in nujna potreba hmeljarskega društva v veliki meri; ako bi ga še ne imeli, morali bi ga takoj ustanoviti.
Da-si je najbližnja bodočnost hmeljarstva tužna, vendar ne smemo obupati. Želeti bi bilo. da se vsi hmeljarji pridružijo naši organizaciji, da ji pristopijo kot Člani in vedno vpoštevajo dane jim nasvete.
II.
Letni račun.
V imenu preejedovalcev letnega računa je poročal gospod dr. M. Š r i b a r, da je imelo društvo v minulem letu 1182 K 05 v dohodkov in 1276 K 05 stroškov, torej primanjkljaja 94 K, on predlaga, da se letni račun odobri, kar se enoglasno sklene.
m.
Sajenje  maka  in  lati na opuščenih hmeljiščih.
Ta točka dnevnega reda je povzročila najživahnejšo razpravo. Ko je gospod predsednik obupen položaj hmeljarstva razložil in skrajno rmejnev hmeljskih nasadov najtop-leje priporočal, poudaril je slučaj, da bi bilo naše hmeljarstvo tudi lahko ropolnomn uničeno, ako bi Anglija po končani vojni našemu pridelku pot v Anglijo onemogočila. Za vse slučaje je torej neobhodno potrebno, da si hmeljarji poiščejo primernega nadomestila za hmelj — in to bi bil v prvi vrsti mak. Tega poljskega pridelka se proda po primerni ceni in v vsaki množini novoustanovljeni avstrijski centrali za olje in tolščo na Dunaju: vrhutega bi si kmetovalci pridelovali zadostno množino jedilnega olja, katero je v ceni tako zelo poskočilo; ostali tropeli (nrge) bi Da nudile krepilno krmo za domaČe živali. Gospod nredsednik je še omenil, da sprejema naročila na makovo seme hmeljarsko društvo, katero daje tudi navodilo, kako se mora mak pravilno saditi.
Gosood Jul. S a d n i k, Grobla, priporoča za sajenje med hmelj — lan, gosp. L u ž e v i, Drešinja vas, pa kononljo. Gospod Pevec, Mozirje, priporoča opuščena hmeljišča razen z makom zasejati tudi s koruzo, med katero raste fižol, buče in na krajih tudi krompir, s temi pridelki kmetovalec sebe ;n tudi svojo živino preživi. Temu nasvetu so pritrdili tudi gospod predsednik, gosp. P r e 1 o g, oskrbnik. Novi klo-šter, in gosp. R a g o n. oskrbnik, Marenberk. Gospod predsednik je zlasti poudaril, da si mora sedaj hmeljar pomagati, kakor si mora, da le pomnoži svoje doliodke. Sajenje med hmelj se pa, kakor je že lanska glavna skupščina dognala, nikomur ne more priporočati.
Občutljivo pomanjkanje delavnih moči je pa največja ovira za vsa-cega kmetovalca — v tem so bili vsi navzoči enakih misli.
Ko so posamezni hmeljarji plačali letino, je društveni predsednik zaključil 36. glavno skupščino.
Gospodarstvo.
Korenine od pirnice izborno krmilo.
Na njivah imamo občeznan, silno nadležen in hud plevel v rastlini, ki se imenuje p i r n i c a ali tudi pi-rika, ornica, grana, rava, skrada, bored, železna trava itd. Pirnica sicer rase tudi na travnikih, kjer ni plevelna rastlina, temveč daje zelo dobro seno; na vlažnih travnikih je pirnica skoro najboljša trava, ker vlaga ne umori tako hitro njenih korenin.
Na njivah je pa pirnica zelo nadležen in škodljiv plevel, ki se razrašča v zemlji in pošilja pritlike na vse strani. Tc pritlike so njene belkaste korenine, ki vsako pomlad nanovo poganjajo in počasi vse po-vTŠje preprežejo. S pfmico je na njivah veliko truda, preden se vsa uniči. Kjer po4jščma hitro poganja, ni pirnica tako škodljiva, ker Jo seijca duši; ona namreč zahteva dovolj svetlobe m zraka. Med okopavinami in fižolom je zatorej najvsč pirnice, ker je površje tzprva golo m poljščina počasi rase. Pirnica izsesava zemljo tako silno, kakor nobena draga zel; zlasti vzame iz zemlje jmllhn
duHčnatih hranilnih snovi. Vrha vsega tega je jako trdoživa; niti suša, niti moča ji ne škDdujeta, če ima le dovolj svetlobe in zraka. Pirnica cvete meseca junija in julija. Najbolj je nadležna na peščeni zemlji, ker se tamkaj najlažje razrašča.
Vsak razumen kmetovalec bo pirnico z vso silo zatiral, in sicer v prvi vrsti ob spomladanskem oranju in temu sledečemu brananju. ker takrat nabere cele kupe pirničnih korenin, ki se jih mora skrbno uničiti; posamezni deli korenin se namreč ob deževnem vremenu ožive, poganjajo stebla, narede nove rastline s semenom, ki prehaja zopet na njivo.
Pirnico moramo torej z vso silo zatirati, a pri tem imamo lahko dvojen dobiček. Njive očistimo močno škodljivega plevela in z b r a n e korenine so pa izborno krni i 1 o in jih torej ni zametavati.
Od prsti izprane korenine pirnice so sveže, kakor tudi nosušene, naj manj tako dobro krmilo kakor otrobi, kajti imajo v sebi veliko škroba, raznih rastlinskih sluzov ter tolščobe in znatno množino prebavljivih beljakovinastih snovi. Korenine od pirnice Je torej šteti naravnostmed močna krmila. Pirnične Korenine so kot krmilo veliko več vredne, kakor n. pr. sedaj veliko predragi posušeni zrezki sladkorne pese In tudi celo kot sirov sladkor, ki nima v sebi nič beljakovin in je v zdravstvenem ožini za živali omejene vrednosti.
Pirnične korenine prav posebno prijajo konjem, ki jih morejo napol posušenih in dobro zrezanih dobiti na dan 5 do 6 kg. So pa ravno-tako dobro krmilo za vse druge domače živali.
Ob časih draginje in pomanjkanja moke se je delala iz pirničnih korenin krušna moka za človeško prehrano; iz te se ie delal kruh prijetnega duha in okusa. 61/4 kg suhih pirničnih korenin da 4l/4 kg bele, 1 kg črne moke in 1 kg otrobov.
Na Francoskem rabijo pirnične korenine kot krmilo za konje že od nekdaj in tudi takrat, če je dovolj drugih krmil.
Skupaj zbrane pirnične korenine je v čisti vodi dobro izprati in jih je na slamoreznici kolikor mogoče na kratko zrezati. Tako očiščene in zrezane korenine je na soln^u, v krušnih pečeh, ali s kako drugo sušilno napravo vsaj toliko posušiti, da se dajo brez nevarnosti pred plesnobo in gnilobo hraniti.
Za porabo majhnih množin doma, ki se kmalu pokrmijo, zadostuje rezanico od pirničnih korenin kolikor se da na solncu posušiti in jo potem hraniti na zračnem in in suhem prostoru.
Povsodi pri nas so njive s pirnico silno zaple-veljene. V korist vsakega kmetovalca je, če vse i z -orane in skupaj zbrane pirnične korenine odstrani; pri sedanjem silnem pomanjkanju in draginji krmil naj jih pa ne z a v r -r e. temveč jih kot krmilo doma porabi.
Kjer pa nečejo pirničnih korenin doma porabljati, tamkaj naj županstva, kmetijske podružnice, šolska vodstva itd. organizirajo zbiranje pirničnih korenin in naj jih ponudijo Centrali za krmila deželnega odbora
proiiavo
pomanjkanje teka, zagatenje, leno delovanje črev odstranimo s Fel-lerjevimi voljno odvajajočimi, želodec krepečimi, tek pospešujoči mi rabarbarskimi krogljicami z znamko »Elzakrogljice«. 6 škatljic Iranko 4 K 40 h, 12 škatljic franko 8 K 40 h. Lekarnar £ V. Fcller, Stubica, Elzatrg Štev. 238 (^Hrvaško). Pellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z znamko »Elzafluid«. 12 steklenic franko 6 kron. Čez 100000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. Je še marsikoga rešil hudih bolečin. Mnogostranska raba tudi za zdrave.
v Ljubljani v nakup, ki bo zanje plačevala 8 K za 100 kg. Zbirati je oprane, zrezane in dovolj posušene korenine, ki se morejo odpošiljati omenjeni centrali v vrečah, ki jih lahko od nje dobe, če jih sami nimajo. Sku-piček ne bo neznaten; kmetovalci bodo imeli od njega nov dohodek in če dajo te korenine zastonj, ki so jih poprej zametavali, poplača se s sku-pičkom delo. preostanek se pa more porabiti za občekoristne in dobrodelne vojne namene, za katere se sedaj itak na vseh straneh zbira.
trgovskega tečaja z odliko in z malo prakso Išče službe  v kaki pisarni.
^Cdo, pove uprav. »Slovensk. Naroda«.
934
Odcfi se
udobno opremljena,   velika,   svetla, prisojna
pripravna  za begunca, ali starejši zakonski par brez otrok. 1033
Povpraša se pri upr. »Slov. Naroda«. Proda se obširen
»Poljane«, z jako krasno lego ter zelo primeren .
prostor za vilo.
Več   se   izve   v   odvetniki pisarni
dr. Kranta v Kamniku. 1045
Mm Hb M vsffl ril!
Samo pri meni se dobi
šartijeva   moka znamka
Samo 1 zavitek rabite za en Šartelj, ne da porabite kaj sladkorja, kvasa in več rfru?h reči. 1 Z&vltek S tane samo K 1'44. Po pošti se pošilja samo po povzetju najmanj 3 zavitke. Pri pošiljatvi denarja naprej se nič ne računa za ovoj. Tora j naročite obratno pri razpošilialntci šartU. moke znamka
»Ha*in«. IVAN UBESf Lfubl}ana9
Mestni trg 5t 13, (Pod Trančo, Prej v Borovljah—Koroško.) 924
119
za dame in deklice
se dobi po znano nizkih cenah samo pri
Juliji Polajnko
Elizabetna cesta št. 5,
Priporoča se tudi veliko
izbiro raznovrstne$a blnca.
Popravila točno-
				■		
						
						
Proti
ion
Izborao deluje dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dietno in odstranile neprijetno sapo iz ost 1 steklenica z navodilom S 1'20.
Po pošti se pošilja najmanj 2 steklenici
Deželna lekarna MIlana Lensteka
¥ LJubljani, Resi Jeva cesta štev. 1
poleg Franc JoZefovega jubilejnega mostu
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn j u ž. Železnice, ckr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melusine-ustna in zobna voda. Sunja, Hrvaško,  22.  februada 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše, Izborno delujoče antiseptične melnsine-ustne zobne vede« katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočaL Spoštovanjem
Mato Kaurinovič, kr. pošte meštar
44
84
19
t
Ini artvojt!
A. WEISSBERG, tvornlftka DmaJ II.,  Untere Domu
Hitro razpošiljanje na vsa feleinilke postaja.
slovenskem jeziku zastonj.
SS/ML
Cenovniki v 1194
:: najceneje pri K. a. kregar, UuMlono ::
Sv. Petra cesta et. 21/23.
1007
L lr. im. mantilu mm    0 L ti. iiii. mm luni u livlieoli.
,,AwstrllsM Fenllis" no Dunaju.
Vplačana delniška glavnic* K 8,000.000,
Dnrtba lavarnfe: a) proti škodam vsled ognja, strele ii same ali plinare nzstrelbe. kakor radi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij is proti Škodam vsled odnašanja premičnin stvari, nadalje proti  požarnim Škodam  živine, zalogo
vtikomtnegt blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.;
*) proti pomnim škodim poljske pridelke tu
klajo t poslopjih Ju kopicah;
e) proti Škodam vsled slučajnega nbitja zrcalnega •takla:
o) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri
prerataajn po sotaem is po vedi; š) proti škodam vsled tatinskega vloma In vsled
tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f) proti vsskovrstsim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Delniška glavnica .... K 1.000 000.
Stanje zavarovanih svot . . K 330.000.000 Premijske rezerve . . . . , 00.000.000 Letni dohodki na premijah   .  . 12,000.000
Družba zavarale na človcJro življenje po ntjraznovTstneiših kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti; da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale sli
kako drego določeno osebo:
b) ta sla čaj smrti in mešana zavarovanja z opr »-
stltvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti
nadalje sprejema
e) zavarovanja za doživetje, preskrbijenje za starost; zavarovanja otroških dot plačljivo pri dosega določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojlnskih rent po najnižjih premi1 ah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrtenost in nezapadlost police, jamstvo tudi a sličaj vojske brez  posebne premijske dokiade itd.
Natančneja pojasnila daje radevoljno
Generalni zastop v Ljubljani
Sodnijska ulica štev. 1.
30
Specialni oddelek platna
v trgovini
A. Šare lastnica Jadviga Šare
■odi fte priložnost k dobremu la cenemn naknpn
rjuh
brisalk
brisačev
prtov
prtičev
sifon
srajce hlače
spalne srajce „ iopice spodnja krila nogavice
odejnih rjuh blazin
pernatih blazin pernic žepnih rut zefir
== PERILO =
za  gospode   se   izdeluje   po meri.
Vsako množino
Din i sodčkih
dobavila točno
vagone proti takojšnjemu pl< in sastavku mm sode
veletrgovina piva
Alojzij Ambrosch
Celovec. Salmstra»»e itev. 7.
Mw»l|awa,
Ceniki franko
liiiiliji
vas« vrst s« urade, dnsdtva, trgovca itd
jbAm čcrac9
graver Is tadolovslalj kavCafcavSk Maaipvll|
iUhL
Ceniki franka.
7^
nt J K
&u m>0
Šablon«   o   IS)   monogramlf primerna  mm  namizna   prta, aervl-•te,   žepna   robo«   In  vaah vrst parilo mm dobiva pri
TONI JA6ES
Cjubljana, Židovska ulica štev. 5.
Teodor JCorn
(psprei Benrlk Kom)
D0l(Tiva!s[ streh in klepar, vpeljalet strelovodov, ter instalater vodovodov
Liliam Poljanska tesla ft. i.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim Skril jem z
MbKt-cmntoini Skrilim (Elanif) pattit Ibtscbtk
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvrfitvi.
EiSaa in kuhinjska ipran. PuMrijen posoda
Poprave točno in ceno. Proračnni brezplačno in pošt. prosto.
modni otelile
: za gospode :
Ljabljaaa,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradniške s uniforme:
po meri
v najkrajšem časa.
LNIKDSCH
Lj.blj.ju, Mcsbsi trg 15
priporoča svojo veliko isber
Popravila so tsvrio|cio
Vizitnice in kuverte s firr/io
priporoča
„Narodna tiskarna".
Suhe
Po vpornbl.
dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »K&the«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu K 2*20 po povzetju, Pošiljatve poste restante samo če se pošlje denar naprej. Od 4 kartonov naprej pošt. prosto.
Razpošilja ga:
KM feral Mlj II. SMHHB 49.2. Stil l
V     Brez konkurence! ^
rk w        ti • • d^.
F. L Popper čevlji
a^ za gospode in gospe so nogam
fjj najioij priicžai, lični in najboijšs
•j        kakovosti.  Naprodaj samo pri
* JULIJI STOR, Ljubljana
Ifr Prešernova ulica št 5*
^    Goysserski čevlji za turiste, bigijeoičnl čevlji za otroke ia Lawn-tennis-čevlji.
^ *W- !9
Svoje častite odjemalce
vljudno prosim, da se naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ah municije, kakor tudi ne popravljah orožja.
Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo.
Fran Sevčik
puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani.
134
Mestna Mla OubOaaska
LJUBLJANA
W
Prešernova ulica štev. 3.
Največja slovenska hranilnica!
Koncem leta 1915 je imela vlog .... K 48,500.000-— Rezervnega zaklada........»»  1,330.000*—
Sprejema vlage vsak delavnik o) 8. do 12. are dopoldne. Hranilnica je papllarao varna in stoji pod kontrolo
c kr. deželne vlade.
on jo ima vpeljane lično
domače hranilnike.
I V« %,
P*
■ v» v.
C0^
1B
75
n>rWofamo I/Al INC V A   ClllfiDl IA iz edine slovenske S
r   gospodinjam = i\"Llll3I\Vr   ViIIVUKlJl/ tovarne v Ljnbljani
Ljnbljai
Nad 50 let obstoječa
parna barvanja in kemično snaženje oblek
Lfnblfana,
Selenburgova nI. 6.
ter 124
apretura sukna ==
Olince,
Barska ulica 46.
o 4^ se.
Anton Bac
Postrežba vestna in tečna.
Najnižje cene.
okrogel, nrof «11 eah, od It ena aaprej, doltlna od 2 do • metrov knpnfe
tovarna poricane pri Jrte9vo8ah.
Ponudbe brez naznanjene cene. nimajo pomena. 1050
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za u     nakup in prodajo zemljišč in posestev 51
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec 1767
Ljubljana, Trnovski pristan 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbero. — Tajnost zajamčena. —
j L
— 1
Vran ^7fitiftiPr<.! sP«cialistu za
I lall wj£alUIivi ju 0bUvalaf LjubPana, Šelenburgova ulica št, 4.
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli :ežko do prepričunja, da oblika 'evlja ne sme biti poliubna, emveČ obliki noge popolnoma prilagođena. Človeške noge niso ^se enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izkušen veščaka. 61 Poskusite pri
ortopediCm   in anatorniCna
J L
3G
lic
		;:    Mafnovefsa izbera ::		
1		-;■             iimtMiii&kili  iti  ilrngiti - •■		
		razglednic		
1 J		pismenega papirja		
mm; -1   t -j *cvss		in vseh pisarniških		
		in šolskih potrebščin		
•i ,		NARODNA KNJIGARNA		
1 1)		£jnbljana Prešernova ulica štev. 7.		
Slivovka
troplnovec
brinjevec
hruievec
„Pelinkovac" „Planine"
grenki in sladki
rum konjak
in
„Vermut vino11
v najboljši kakovosti ter v množinah od 56 litrov naprej dobi se po nizkih dnevnih cenah pri
veležgaaf arna - sadja Ljubljana
poštni predal 10. ■
-4 Jy[odni salon
ffiiakn SHoroat, £jabljana, Stari trg SI,
Velika zaloga dunajskih damskih in dekliških
slamnikov.
^Popravila točno in najceneje. Žalni klobufc v veliki hberi.
i an
>rlporocom se
cenjenim damam za mnogobrojni
Msk In naročila.
Leopoldina Strnad,
Ljubljana, Kolodvoroma ulica 22,
(Hotel  Ilirija)   čez  dvorišče levo,
III. nadstropje, desno.
1023
I
mu ia
%4
kit.
Ml
aalbolfSe kakovosti po 7, 9. 12 in 16 kros; lasne podloge in mrežice vseh vrst; „Meril", barva za lase in brado od Ur. Drallea po 2 ta 4 K, lasne vode in masti; Samnoen za umivanje las, šminke in pastor noaUtel i. t. d, priporoča
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. L
Pozor 1 Zaradi vnokUc nja v vojaško ^iužbovanje |o lokal odprt samo za prodajo blaga In sieer vsaki daa saamo od 9 do 1 in v nederjo od S de 11 ure dosoMaa.
u b. ansiika l.„ :.:..:;„
Pri naši poslovnici kupljene srečke so zadele s
Sar  K 300.000 glavni dobitek ~aaj
štev. 10202 izžreban dno 10. oktobra 1915. IV. lot.
K 30.000-—............... št. 68.435
K lO.OOO—..........št. 7.788  št. 130.169
K   5.000-—...............št. 68.425
Mnogo dobitkov po K 2000, 1000, 800, veliko število dobitkov po 200 K. m Izplačali smo na dobitkih za K 911.280"—
Prihodnje   In  glavno  žrebanje se prične
=====   10. aprila in traja do 8. maja t. I. =
iSxžrrbalo   so3 bode s
l^rem^^
Dobitki 1 za 300.000
1  „ 200.000
1  „ 100.000
in še mnogo manjših dobitkov v skupnem znesku K 1,276,500.—
Srečke prodaja tndl mod žrebanjem
Poslovnica c- kr. avstrijsko razredne loterije
Ljubljansko kreditno banko
v Ljubljani i. p.ii v (Ml* (Mmvou, Trat. ia Splita.
Stanje denarnih vlog na knj. Hi tek. račun 3l.dec. 1914:
K 202.841.494-—. m
O. kar.
Stanje den. »log m hran. knjižice 29. lebr. 1916
k      K 108,519.538-— »
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dnaji. - Ustanovijta 1164. - 29 niniaL   fSJ. HH Ml Mil Biti (l Bi JbU&Sa aUSTl
Maski kaital m rtscrvc 65,000.000 km.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje asvarslsi viofj  na hranilno
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovan jem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje orooaMSSSaai papirjev strogo v okviru uradnih kurznfb poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje. U8
U stmena In pismena pojoonMa ki nas vati «
Najkulantoejee liMieiaaja bvavsak saro sil na vseh tuzemsJrih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov ia izsrobanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, vatat^in tiijftii«wev. — Najemodaja varnih predalov samoshrsmbe (safes) za osm je varno shraatfevanje vrednostnih papirjev, 1'stfn, dragotin itd. ped lastni zaklepom stranke. - Opravili**« o. kr. roar. loSo^o Brezplačna režija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Ivpladtla ia nahasila v Amoriao ia is mirili.
8921
4464
Filijala •
BACK * FEHL
LJUBLJANA
• tarl trf ste*. S.
ee
Splošni zavod za uniformiranje, Ljubljana.
■■      3zkkwajc utftra, n^irasklk otrenafli rta" u driliih oblek. =
707
I
Centrala i
BACK & FEHL
DUNAJ IX/. BUsabethareoMnade lir. 2S.
PREMOG
618
l     aajaoljfte kakovosti i
na  vagone  ali vozove
Ljubljana« Selenburgova ulica štev. 4.
Smrekovo lubje
za leto 1916 flaF" kupuje na cele vagone
tovarna usnja FEIGL,
Drosan pri Piinjn, Česan. 934
—. Prosi se nemško korespondenco. —
Ivan Bizovičar
umetni ii trgovski vrtnar
LJubljana 839
Kolezijska ulica št. 16
priporoča svojo bogato opremljeno vrtnarstvo  ter   okusno izdelane vence, šopke in trakove.
Velikonočne, umetniške ■■ vojne razglednice
s» S
■g 3-
— ©
a»
rv r>
M. Tičar, Ljubljana
I specijalna trgovina in založba razglednic
na Kranjskem. 625
cm
cd a>
<e
ca
da*«sre»v«5«
vev*Iar:
snsafj w eaafrO*
laat«
Sprejmem
I7D
OSO7 V3P'^
ob mrtvaških odrih drevesne c^e4I"c^, kakor trdi na?I'-nejše dekoraci;ske cvetlice za dvorane in balkone. ::
Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjad'. Sprejemam naroČila na deželo. Vsa naročila se izvršujejo točno in solidno
Brzojavke: l, Bizovičar.
vrtnar, L|nbtfana. ::
Na proda] ima !?raane
tipe ii ivin Man.
o
13
-O
O
k: tu
* ■»-»
"5-
JVlodm salon F. ftarborič
= JL;ubi;ana, JY[estni trg štev. 7. =
o
priĐoroca svcjo veliko ->aiogo duna7,ik'h modele v
svilnatih klobukov, slamnikov, končanih
'■ in praznih oblik, cvetlic, peres i- t. d.
Vedno velika izbera žalnih klobukov.
o o
o
i ^^^^ - •
učenke
vsaj 15 let staro, zmožno tudi nemščine, za manufakturno trgovino. Naslov s? izve pri upravi »Slov. Naroda 104]
Avgust Sattler sinovi
GRADEC
Landhausgasse
priporočajo
Gumijeve predmete v tehnične svrhe: cevi, goščila itd.
Predmete iz trdega gumija v električne svrhe Kirurgične predmete iz gumija Fabrikate iz azbesta Strojne armature Materijal za goščila Strojna olja in mazila Jermene
Jermenaste plošče Kletarska orodja
Sesalke in brizga!niče za ročni in motorni obrat
Gasilne priprave: armature, lestve, cevi
Potrebščine za mline: pasove, peharje
Nepremočljive plahte
I. t. d. 879
Ll
ska kr
Ki
na banka v Lju
tt   Delniška glavnica 8,000.000 kron. n
Stritarjeva ulica štev. 2.
Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sara'evu, Gorici in Celju.
Sprejema vioge na knjižica in na tekočI račun in jih obrestuje po
47a0/o čistih.
Priporoča nakur> srečk za 5. razred V. c. kr. avstrijske razredne loterlie.
Žrebanje za        irKi^ed «>cm a &m aesasraiam alta S« mam za aa a
Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda:
Cena za «/i srečko S 40-—, 1 i srečke :•: 20-—, Mi srećke E 10-— 's srećko ■ 5 —.
Cene za novo vstoplvše Igralce:
Vi srećka K 200-— 1/2 srećke ■ 100-1/4 srećke *l 59—, Va srećke 2 25
2 0 m rentnine od vlog Da knjižice plača banka lfaksz!la vofnJra vetaikom v vseh driavah, izvršu ejo se to fino in najknlantnefe.
MJZiV -- * '-----j-- • j-«« "
Zaloga pohištva in tapetniškemu blaga.    =_______— J^i^arstvo. p
Popolna spalna oprava. <3 postelji, 2 \ omari, 2 nočni omarici   in 1
umivalnik 2 mar m. ploščo in ogledalom
Jamči s- za solidno 7elo. Cene
konkur nene. Zahtevajt' najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 mo- j| dernih slik. «
Dtro$ty voyič/(i.
e^. Pogačnik. JLjubliana, )V(ariJQ Jeremije cesta št. t3—
120
Cj M
1 i
o ■
g «
^ ■
a ^
t   S S
o S*
Q i
p ^ rt
* * j.
Rajcenejše
dežnike
in solnčnike
domačega  izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
i
Priporcčamo sšpeciialzio
doraslo m otroško konfeKcllo
zalo solidne tvrdke
, Krištofič-
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Najnovejša     |aT   KOSTUME     laufl Najnovejša
i   Plašče, jope i
Žalne — domače obleke Perilo, čepice, športne klobuke in steznike.
BLUZE
ovej s a
ILA
I
Blgienično perilo ia drog. potrebščin, za novorojenčke.
■ar Pošilja na izbiro tudi na deželo. ~a*j
L J
Kmetski posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani.
brez odbitka rentnega Davka.
Ustanovljena leta 1881.
49
09