Leto LXXn, st. 11 Preis - cena L 1 Uredništvo uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 400» 4004 Mesečna naročnina 18 Hr, za inozemstvo 31 50 tir. Cek. rač Ljubljana 10.650 ia naročnino, in 10 394 za inserate H o k o p i s o v ne vračamo 335 Sowjetpanzer in zwei Tagen vernichtet Wejtere Sowjetangriffe in harten Kampfen abgewiesen Steigende Heftigkeit der Kampfe bei Venafro in Siiditalien DNB FiihrerhauptquarUer, 14. I. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt be-kannt: Nordostlich K e r t s c h wurden starke ieindliche Angriiie abgevviesen. Ara Briickenkopf von N i k o p o I dehn-ten die Bolschevvisten ihre Angriife aui weitere Abschnittc aus. Sle wurden in scbweren Kampfen abgewehrt. Im Raum vvestlich Kirovvograd zerschlugcn unsere Truppen mehrere ieindliche Angrifisgruppen. Nach harten KSmpfen wurde hier im Gegenangriii eine Frontliicke gesehlossen. Zehn ieindliche Panzer und 30 Geschiitze wurden dabei vernichtet. Sudlich und siidwestlich T s c h e r -kassy sind K mpfe mit ortlich einge-broehenen Feind im Gange. Im Raum siidwestlich Pogrebisch-t s c h e wurden die Sowjets im Gegenangriii vveiter zuriickgevvorlen. Westlich Berditschew wurdc eine ins Hintergelande durchgebrochene sowjctische Panzergruppe nach Abschuss voa 55 icindlichen Panzern und 8 Sturra-geschiitzen vernichtet. Im Raum sudwestlich und wcstlich Nowograd-Wolynsk leisteten unsere Truppen gegenuber dem vordringen-den Feind weiter bartnackigen Wider-stand. Westlich Retschiza hielt der starke Druck des Feindes an. Bei der Ab- wehr der schwercn ieindlichen Angriife vernlchteten Truppen elncr Panzerdivi-sion 19 durchgebrochcne Panzer. Im Kampiraum von W i t e b s k liess die Wucht der icindlichen Angriile uater dem Eindruck der schweren Verluste des Vortages nach. Schvvachere Angriiie wur-den abgevviesen. Nordwcstlich N e w e I fiihrten die So-wjets aucb gestern heitige Angriiie, die in harten Kamplen abgewehrt vvurden. In den beiden letzten Tagen verloren die Bolschevvisten an der Ostiront 335 Panzer. In Siiditalien greilt der Feind Im Abschnitt vvestlich und nordwestlich V e-n a I r o mit steigender Heifgkcit an. Schwere Kampfe sind hier im Gange. An der tibrlgen Front fanden ausser Vorpostengcfcckten am Garigiiano keine vveseutlichen Kampfhandlungen statt. Feindliche Zerstdrer vvurden bei dem Versuch, die Stadt Civitanova an der A d r i a- IC ii s t e zu besehiessen, von Marinekiistenbatterien unter Feuer ge-nommen. Nach mehreren Trellern drehten die Zerstorer brennend nach Suden ab. In der vergangenen Nacht vvarfen elni-ge britisehe Flugzeuge Bomben aui vvestdeutsches Gebiet. In den Abendstunden des gestrigen Tages griiien deutsche Flugzeuge Ziele in Siidost-England an. 335 sovjetskih tankov uničenih v dveh dneh | j,e Nadaljnji sovjetski napadi odbiti v hudih bojih Naraščanje silovitosti bojev pri Venafru v južni Italiji Sovjetska zimska ofenziva .Sovjeti so doslej v zimski ofenzivi zgubili že nad 3800 tankov Berlin, 14. jan. DNB. Značilen znak rovjetsko zimske ofenzive, ki se je začela pred štirimi tedni pri Vitebsku ter so na Sveti večer razširila na južni del vzhodnega bojišča, je obojestranska velika uporaba tehničnih bojnih srodstev. Sovjeti so na osnovi dosedanjih borb na vzhodu prišli do zaključka, da svoje neprestane ogromne človeške izgube lahko zmanjšajo samo s povečano uporabo težkega orožja. Zato so poleg doslej znanih vrst orožja začeli uporabljati popolnejše oklepnike in topove ter metalce ognja z večjo gibljivostjo. Ta razvoj pa se je dal predvidevati. Nemški konsirukterji in oboroževalna industrija so zaradi tega neumorno delali ter jim je uspelo ohranili prednost, ki so jO dosegli že z zgraditvijo oklepnika »tiger«. Poleg oklepnikov in topništva so k zlomu sovražnih oklepniških sunkov mnogo pripomogli tudi nemški težki protitankovski topovi in samovozne lafete s svojo gibkostjo in z nad močno silo svojega ognja. Pri Vitebsku je n. pr. sestrelil oddelek težkih protitankovskih lovcev v 20 dneh 204 sovjetske oklepnike, oddelek Tigrov pa je v istem razdobju izločil iz boja 89 sovjetskih tankov iu 50 protitankovskih topov. Tudi orožje za boje iz bližine je bilo še bolj razvito, tako da so nemški gre-nadirji in pionirji lahko vedno z večjim uspehom spuščajo v boj s težkimi oklepniki. To spretno uporabljanje novega orožja, ki so mu neustrašljivi nemški vojaki pripomogli do polno veljave, jo povzročilo, da je tretja zimska bilka na vzhodu stala Sovjete doslej reke krvi in preko 3800 oklepnikov. 1061, kolikor bi jih zadostovalo za oborožitev skoraj 25 sovražnih oklepniških brigad, jih jo bilo uničenih samo pri Vitebsku. Kna izmed teh sovjetskih brigad, ki je po izpopolnitvah te dni napadla s 46 tanki, jc po enem samem neuspelem napadu obdržala le šo štiri za boj sposobne tanke. Najuspešnejši protitankovski strelec je bil v zadnjem času nižji udarni vodja SS VVitt-mann, ki jo s svojim tankom sestrelil 68 sovražnih bojnih voz. Zaradi dosedanjih težkih oklepniških izgub je bil sovražnik prisiljen, da izvaja svoje napade, v kolikor se ne vrše na najodločilnejših težiščih, predvsem s pehoto. Tako so boljšoviki, ki so 12. januarja po daljšem odmoru ponovili svoje doslej še vedno izjalovljeno poskuse, da bi prebili nemško fronto pri nikopolj-skein mostišču, napadli sicer z desetimi strelskimi divizijami, a le s 30 oklepniki. PSmanjkanjo tankov naj bi sicer nadomestila težka bojna letala. Vendar so nemške, sijajno se boreče čete dosegle popolu obrambni uspeh. Sestrelile so 11 oklepnikov ter so razen nekega malega, takoj zajezenega vdora, obranile v polnem obsegu vse svoje postojanke. Nadaljnjih 12 oklepnikov jc bilo uničenih jugozapadno od Dnjepropetrovska, kjer je sovražnik enako brezuspešno napadel. S tem se je znova izjalovil žo tako često izvršeni boljševiški poskus, da bi z istočasnimi napadi z juga in s severa odrezal nemški pomol pri Zaporožju. Tito in njegova družba Skrivnost o tolovajskem poglavarju razkrinkana Iz zadnje številke tednika »Das Reich« posnemamo naslednje: Odkar jc Jugoslavija razpadla in sla na njegovem ozemlju nastali dve novi državi, je državna misel, ki je včasih Jugoslavijo priklicala v življenje, izginila. Scn-ca begunskih vlad je bledela in to ne samo za Nemce, ampak tudi za zaveznike, vedno smešnejši so bili glasovi o številnih vladnih krizah te begunske vlade, slika mladostnega kralja Petra jc bledela. Dogodki visoke politike so te ljudi metali sem in tja. Proti temu in proti tem pojavom v zamejstvu pa je stola nasproti konsolidacija razmer v zasedeni Srbiji in v neodvisni Hrvatski. To jc bila siccr s krvjo in težavami obremenjena resnič-, nost, vendar pa je proti zunanjim prividom imela to veliko prednost, da je bila stvarna, trdna in da je imela bodočnost na svoji strani. Zato ni nobeno čudo, da so se Angleži in Anierikanci začeli odvračati oil te jugoslovanske neresničnosti, potem ko so skušali proti nam doseči resnične uspehe. Včasih je bila zveza med Londonom in Kairom, kamor se je preselila jugoslovanska vlada, Mihajlovič, ki ga je kralj Peter nazival za svojega vojnega ministra in je. bil vodja četniških tolp. Toda ta zveza se je vedno bolj rahljala, čim bolj jc tonila Mihajlovičcva zvezda ob notranjih trenjih na bivšem jugoslovanskem ozemlju. Zato je bilo treba žrtvovali vse dosedanje vezi in poiskati drugega voditelja tolp, ki jc Mihajloviča že zdavnaj nadkrilil in ustvarjal okoli sebe mnogo večjo gonjo ko Mihajlovič in to je bil Tito. Kdo jc Tito, tajinstveni voditelj, okoli katerega sc zbirajo uporniki? Kakšni so njegovi politični načrti za bodočnost? To so bila vprašanja, ki so se vedno postavljala in že to močno zanimanje za Tita in njegove tolpe je bila odlična reklama zanj, dasi je bilo to zelo znano. Vsakdo jc pri odgovarjanju na ta vprašanja mogel v svoje sanje vpletati že nekaj svojih odgovorov. Načrt politične bodočnosti bi si marsikdo mogel predstavljali ustanovitev sovjetske republike, kdo drugi pa bi si zopet zamišljal novo, boljšo Jugoslavijo, kjer bi mogli narodi pravično in mirno skupaj živeti. Zamišljati si jc bilo mogoče tudi , neodvisne narodne države, ki naj bi sc zgradile s podporo Anglije in Amerike in ne bi živele v nemški ogroženosti. Mogoče so nekateri tudi mislili, da ima Tito tajinstveni obrazec v rokah, s katerim bo omogočil mirno sožitje balkanskih narodov, ki so tako dolgo trpeli pod mohamedanskiin jarmom. Zakaj nc bi mogel skrivnostnež imeli skrivnostnih načrtov. Kdo pa ve, odkod jc prišel? Mnogi so govorili, da Tila sploh ni. Tito je samo skupno ime za namišljeno osebo in sicer se za tem imenom skriva »teroristična organizacija jugoslovanskih narodov«. Plašč, tajinstvenosli, s katerim sc je Tito obdajal, jc odlično služil za to, da je z vsemi sredstvi prikrival in izpopolnjeval svoj terorizem. I Zavesa pa sc jc naenkrat pretrgala. Iz Tita so napravili maršala Tita in na mesto neznanih jc stopil odbor, ki se je nnzval »začasna vlada osvobojenega ozemlja«. Iz vabljive skrivnostnosti je voditelj tolp stopil na razdejano zemljo in se postavil v vrsto tistih, ki hočejo govorili »v imenu Jugoslavije«. Kdo pa jc Tito? To jc kovinar Jožef Broz (žc poprej je bil kot tak razkrinkan, vendar so o resničnosti tedaj dvomili in tajinstvenost se je ohranila). Rroz jc Hrvat in se je pred približno 40 leti rodil blizu Zagreba. Zaradi komunističnega delovanja je bil obsojen na štiri leta zapora, Iela 1934 pa je izginil iz Hrvatske, se udeležil španske državljanske vojne, odšel v 1 .Moskvo na revolucionarno in vojaško šolan je in je bil še pred vojno komunistični zvezni člen med Moskvo in Srbijo. Nobenega dvoma ni več, da je tajinstveni Tito samo komunist, ki poslušno izvršuje povelja iz Moskve. Kako pa je z vlado, s katero se je Broz obdal? Kot prvi minister se podpisuje Hrvat Ivan Ribar, prvi predsednik jugoslovanske narodne skupščine. Njegova politična pot v začetku ni bila posebno uspešna in žc od. sredine tretjega desetletja tega stoletja naprej sc je kol odvetnik Fiihrerjev glavni stan, 14. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Severovzhodno od Kerča so bili zavrnjeni močni sovražni napadi. Pri n i k o poljskem mostišču so boljSeviki razširili svoje napade na nadaljnje odseke. V težkih bojih s0 bili odbiti. Na področju zahodno od Kirov-grada so naše čete razbile več sovražnih napadalnih skupin. Po hudih bojih je bila tu s protinapadom zaprta neka vrzel v bojišču. 10 sovražnih oklepnikov in 30 topov je bilo ob tej priložnosti uničenih. Južno in jugozahodno od čerka-sov se vrše boji s ponekod vdrlim sovražnikom. Na področju jugozahodno od Pogreb išč a so bili Sovjeti s protinapadom ponovno vrženi nazaj. Zahodno od Berdičeva jc bila uničena neka v zaledje prodrla sovjetska oklepniška skupina, iz kntere je bilo sestreljenih 55 sovražnih oklepnikov in 8 udarnih topov. Nn področju jugozahodno in zahodno od N o v o g r a d a-V o I i n s k a so se naše čete trdovratno upirale napredujočemu sovražnika. Zahodno od Rečice sovražnik še nadaljje močno pritiska. Pri obrambi težkih sovražnih nnpadov so uničile čete neke oklepne divizije 19 prodrlih oklepnikov. Na bojišču pri V i t e li s k u je popustila silovitost sovražnih napadov zaradi težkih izgub prejšnjega dne. Slabši napadi so bili zavrnjeni. Severozahodno od Ne vi j a so izvršili Sovjeti tudi včeraj silovite napade, ki so bili odbiti v hudih bojih. V obeh zadnjih dneh so izgubili boljševiki na vzhodnem bojišču 315 oklepnikov. V južni Italiji napada sovražnik nn odseku zapndno in severozapadno ml V e n a f r a z naraščajočo silovitostjo. Tu se vrše težki boji. Z ostalega bojišča razen o spopadih prednjih straž ob Gariglianu, ne poročajo o nikakih pomembnejših bojih. Mornariške obalne baterije so obstreljevale sovražne rušilee pri njiho-1 vem poskusu, da bi obstreljevali mesto Civitanova ob judranski obali. Po , več zadetkih so goreči rušilci odpluli i proti jugu. | V pretekli noči je vrglo nekaj britanskih letal bombe nn zahodno n e m «Tk o ozemlje. V večernih urah včerajšnjega dne so napadla nemška letala cilje v ju-govz hodni Angliji. Boljševizem mora hiti uničen Zcncvn, 13. jon. T. Velik estonski dnevnik »listi Sočna« se obrača z ozirom na izkušnje, ki jih je estonski narod imel v letih 1918 in 1911 z boljševiki, proli naivni trditvi, da se jc mogla v Sovjetski Uniji izvršiti neka sprememba. »Tudi najbolj nepoboljšljiv optimist ne more najti niti najmanjšega znaka kakega razvoja boljševizma na bolje. Nasprotno, v 25 letih jc boljševiški teror postal šc bolj brezmejen, umori še bolj surovi, tiranija šc bolj popolna. Če sovjetska vlada sedaj zopet odpira cerkvc, ki so morale desetletja služili zu konjske hleve in skladišča za blago in če ustoliči nekega patriarha čc-ke, če se govori o zopclui obnovi narodnega življenja posameznikov in čeprav sc zatrjuje, du nimajo Sovjeti nobenih maščevalnih namenov in da tudi I-slonci nimajo vzroka bati sc boljševikov, vseeno nc moremo verjeli takim spremembam. Kar se ni zgodilo v 25 lotili, to se bo tem innnj zgodilo v dveh letih. Volka lahko oblečemo v jagnjetovo kožo, toda ostane še vedno zverina. Ne spreobrnjenje boljševizma, marveč, njegovo uničenje jamči estonskemu narodu življenje iu varnost.« Razgovor s Savallerom pred njegovo smrtjo Milan, 13. jan. DNB. Milanski dopisnik DNB-ja je bil ena izmed zadnjih oseb, ki se je razgovarjala z bivšim šefom italijanskega generalnega štaba maršalom Caval-lerom. 11. septembra popoldne, štiri dni po Badoglijevi izdaji in tik po ponovnem zavzetju Rima se je nahajal dopisnik DNB-ja na vrtu nemškega poslaništva v Rimu, ki je bilo takrat ena izmed redkih od Nemcev zasedenih točk. Nemški padalci in pripadniki varnostne službe so takoj izvršili potrebne ukrepe, da bi osvobodili voditelje fašizma, ki jih je dala zapreti Badoglijeva klika ter da bi jih zaščitili pred maščevanjem raznih komunističnih tolp, zaradi katerih so bili takrat posamezni predeli Rima še precej nevarni. Skupina teh osvobojencev je bila pravkar privedena v poslopje poslaništva, med njimi pa jc vzbujal pozornost maršal Ca-vallero, ki je bil tako rezerviran, da jc skoraj mejil na apatičnost. V razgovoru z dopisnikom DNU-ja sc jc izognil opisovanju dni, ki jih ie prebit v zaporu ter je takoj pričel govoriti o uspehih nemških čet, ki da so naredili nanj izredno velik vtis. Spremenil je celo jezik ter je skušal s trdo in suho nemščino prepričevati dopisnika o svojem spoštovanju do nemškega vojaka. Najbrže pa mu je postalo jasno, da je zanj že prepozno, da bi se zopet navezal na fašizem in na Nemčijo. Stavljen pred izbiro, dajati odgovor pred sodiščem italijanskega naroda, ali prostovoljno končati svoje življenje, je po osvoboditvi iz trdnjave Boccea izbral samokres. Sklepi italijanskega ministrskega sveta Milan, 14. jan. T. Na predlog Duccja jc sprejel ministrski svet zakonski osnutek, ki razrešuje pripadnike državne uprave njihove prisege, ki so jo dali bivšemu kralju. Z nadaljnjim sklepom ministrskega sveta je dobila fašistična republikanska stranka pravni enačaj. Istočasno so bile uveljavljene vse določbe, ki so že prej veljale za narodno fašistično stranko. Z istim dekretom so bile zopet u*«ljavljene vse organizacije in ustanaivc bivše fašistične stranke. S tretjo uredbo je bilo določeno, aily Ske-tcluu je izjavil general Montgoniery o nemških četah v Italiji naslednje: Neuicc jo izredno dober, sijajno izvežbau lil prvovrsten vojak. Onih nekaj ujelniko«, ki so bili zajeli na italijanskem bojišču, se izborno obnaša. Zlasti najmlajši zelo navdušeni narodni socialisti; Jr n> zrasli v |>okretu Hitlerjeve mladine, jih preveva narodnosocialistična nUelnopt ter s- zaradi tega |k)polnoma go'ovi zmage. Oni sploh ne dvomijo, Kilo ho zmagal. To izjavo generala Montgoraeryja ponavlja list še enkrat dobesedno v svojem dnevnem uvodniku o položaju, kjer poudarja, da je general posebno podčrtal prav la svoja izvajanja. Napadi na tolpe na otokih Berlin, 1-1. jan. T. Nemška bojna in lovska letalu so napadla manjše I u k o na dveh dalmatinskih otokih, ki sta zasedena od uporniških tolp. S strojnicami so zažgala dve tovorni jadrnici in več manjših ladij. Bencinski sodi, ? katerimi so bile natovorjene te ladje, so sc vžgali ter so zato ladje eksplodirale in se goreče potopile. Zopet dve tolpi uničeai Berlin, 14. jan. T. V severni Bosni sta bili napadeni in uničeni dve manjši komunistični tolpi. Tolovaji so imeli preko 200 mrtvih, čistilnih nastopov so se udeležili tudi deli neke kozaške divizije. Napačno poročilo o dogodkih na Poljskem Itcrlin, 13. jan. T. Zelo zanimiv dokaz za negotovost, ki vlada v Veliki Britaniji 0 poljskem vprašanju, podaja po pojmovanju \Vilhclmstrassc stockholinsko poročilo lista »Evcning Standard«, v katerem sc trdi, da so poljski krogi v Londonu dobili iz Poljske poročilo, da jc nemški general von Blaskovltz pred kratkim obiskal poljskega generalu Kurtzcla. Blosko-vitz du je pri tem sporočil poljskemu gc-ncralu Hitlerjevo ponudbo, ali je pripravljen pod nemškim nadzorstvom ustanovili poljske armade in čc je te pripravljen voditi proli Sovjetom, To zanimivo napačno poročilo, ki jc, kot se poudarja, od začetka do konca popolnoma izmišljeno, ima ta namen, da bi prikrili angleško politiko do Poljakov. Mogoče pa sc skriva za tem tudi mnenje britanskih krogov, da bi bilo dobro, če bi se ostra gonja Sovjetov proti PoljuRom malo zavrla, Šest bombnikov sestreljenih Berlin, 14. jan. DNB. Nemško protiletalsko topništvo jc v noči na 12. januar sestrelilo na grškim polotokom Aliko štiri angleške bombnike, potem ko je že prejšnjega dne zbilo dva štirimotorna sovražna bombnika nad istim ozemljem. Kratka poročila Amsterdam, T. Kot poroča »Exclian-ge Telegraph« iz NVashinglona, se je v sredo vršila prvič po treh mesecih seja pacifiškega vojnega sveta. Roosevelt, ki je šele včeraj zopet stopil prvič v svoje delovne prostore zaradi dvotedenskega rahlega obolenja, je podal poročilo o konferencah v Kairu in Teheranu. Bukarešta, T. List »Porunrn Vremii' označuje sovjetsko noto Poljakom kot posledico konference v Moskvi in Teheranu. Postopanje Sovjetov s Poljaki jasno kaže kratkovidnost listih poljskih državnikov, l;i so bodočnost Poljske zidali na Anglijo in so na ta način onesrečili svojo domovino. Namesto osvoboditve doživljajo Poljaki sedaj to, da so jih Angleži izročili sovjetski krvoločnosti. Ženeva, T. Roosevellav predlog za uvedbo obvezne delovne službe je ]>o-vzročil v USA veliko opozicijo. Iz prvih izjav med voditelji laburistov izhaja, da so voditelji delavcev razočarani nad zahtevo predsednika po uvedbi obvezne delovne dolžnosti. Tokio. T. Japonska mornarica uporablja v zadnjem času novo uspešno orožje proti podmornicam, poroča »Tokio Sin-bun«. Novo orožje obstaja iz topničark, ki so močnejše kot dosedanje in so zgrajene predvsem za borbo proli podmor-niški nevarnosti. Amsterdam. T. Rcutcr poroča iz Wa-shingtona, da je predsednik Roosevelt v svoji današnji proračunski poslanici kongresu zahteval državni proračun v višini 100 milijard dolarjev Ta ogromna vsota predstavlja pričakovane izdatke Združenih držav v finančnem letu, ki sc bo končalo s 30. junijem 1945. V svojih izvajanjih J je dejal Roosevelt, da jc gotovo, da bo v proračunu zapopadena doba »najkritič- 1 nejša v zgodovini Združenih držav«. K upokojitvi maršala čakmaka Ankara, 14, jan. T. Z maršalom Čak-; makom odhaja iz vrst turško vojske velika vojaška osebnost, ki jc s svojim 20 letnim načcljevanjem generalnemu štabu mnogo pripomogla k njeni izo-' brazbi, oborožitvi in izboljšanju. Maršal ' Čakmnk je bil upokojen točno onega dne, ko je dosegel predvideno starostno mejo. S tein so računali že v preteklem letu ter so takrat imenovali še celo zgodnejše datume. Poleg tega so v političnih krogih razpravljali o možnosti sprejetja posebnega zakona, da bi na ta način lahko podaljšali službeno dobo maršala. Vendar sta se tako državno j vodstvo kot pa.' ment tudi v primeru I zelo zaslužnega načelnika velikega ge-' ueralnega štaba točno držala zakonskih ■ predpisov. Maršal Čakmak ie zavzemal v turški javnosti v toliko posebno sta-lišče, ker maršalski naslov v novi turški republiki ni predviden ter ie bil |kk1c-ljen njemu osebno « sklepom velike narodne skupščine leta 1923. Poučeni politični krogi menijo, da s doseženo starostno mejo še nikakor ni zaključeno delovanje tega zaslužnega vojskovodje in organizatorja, temveč da bo Turčija šo nadalje deležna izrednih maršalovih sposobnosti. O tem priča tudi poslovilno pismo predsednika Inenija svojemu dolgoletnemu ootrudiiiku in vojaškemu tovarišu. Slišiio se mnenja, da bo Čakitiak . pozvan za predsednika vrhovnega voj-i negii f--ve In ali nn v parlament da bi 1 prevzel ministrski položai Veledelo krščanske ljubezni in usmiljenja \z delovanja škofijske podporne pisarne v Ljubljani O božiču sem srečal znanca, ki jo račun domačih, kot na račun Škofijske pravkar pribežal z dežele. Imel jo vso pisarne, toda ker je že prišel v tak po-svoje stvari na sebi. Začasno so je na- ložaj, jo vesel, da ima kdo skrbeti zanj. •stanil pri prijateljih, ki so so mu stavili | Napotil sem se, da si ogledam to usta-na razpolago. »Kako pravite, kdaj bo novo. To je na Miklošičevi 7, v prostorih no! l'rav za prav imamo še zmeraj dve z dežele Ljubljani. Ljubljano, ki se zabava, pojo so mimo in pleše, pa Ljubljano, ki trpi ali vsaj pisarno, vodi in je'zmeraj zaposlen. Počuti s trpečimi ter jim skuša pomagati.« vem mu, da bi si rad ogledal delo pi-Moj znanec je imel prav Da, imamo sarne in me pošlje k drugemu gospodu. > Ljubljani, fina je še polna domačih Tu dobim podatke. dve plesov, vsakodnevnih kino-predstav z natrpano polnimi dvoranami, spodobnih in nespodobnih zabav. Še živijo pri nas ljudje, ki skoraj ne vedo za vojno in za 3. Odsek za internirance. VčaBih je imel la odsek kartoteko internirancev. Dajal je o njih informacije domačim, ki so jih drugje teže dobili; pošiljal je in-lernirancein pakete in dajal denarne podporo domačim. Od poloma Italije naprej nudi najnujnejšo pomoč vračajočim so internirancem. V enem mesecu je razdelil okoli 150.0(10 lir. 4. Splošna podporna akcija daje podpore družinam. Samskim daje podpore posredno preko farnih Vinconcijevih in Elizabetnih konferenc. Pri tem se drži . _ načela, da naj iina družina za vsakega a: farni odbor ima sejo. Zrinem člana vsaj 100 lir dohodkov mesečno, da o njih do g. dekana škrbca,Jd si tako lahko nabavi vse, kar more dobiti na živilske nakaznice. 5. Za srednješolce, akademike in aka-demičarke skrbi posebni odsek in jim plačujejo hrano, stanovanje ali jim dajejo podporo za obleko in za šolske po-trebščine. Vojaški uspehi domobrancev v Kočevju Pisarna ima več odsekov: 1. Begunski odsek. Po 8. septembru so postali njena glavna skrb begunci Ljubljana, 14. jan. V spopadih s komunisti v okolici Kočevja, predvsem v okolici Dolenjo vasi, so domobranci v prejšnjem tednu Imeli odlične uspehe. Po poročilih, ki smo jih prejeli, so imeli komunisti v preleklem tednu 142 mrtvih, od domobrancev je padel samo eden, dva pa sta bila ranjena. V teh bojih se je, tako poročajo, ponovno pokazalo popolno tovarištvo med nemškim in domobranskim vojakom, kar jo najboljše jamstvo, da je komunizmu na naših tleh načeloma že odklenkaio. Po tramvaju od Rakovnika do magistrata Nikoli se nisein maral voziti s tram- i neki gospodje časopis. »Tudi Vi ste bili na vajeni. Prvič, ker morate imeti za tako ' seznamu Osvobodilne fronte«. Pririnem se vožnjo zmeraj pripravljen drobiž; drugič zraven in prisluhnem, kaj bodo govorili, ker v tramvaju ni dovoljeno kaditi, Iret- i Nenadoma je eden od njih, zelo spodobno jič, ker se morate vedno drenjati, in četrtič... no, čelrlič zalo, ker se mi vožnja po tramvaju ni zdela estetska, kakor Francu Jožefu vožnju z avtomobilom nformacije o tem, kdo je podpore potreben in vreden. 2. Oblačilni odsek daje podporo v denarju in obleki. Samo januarja je izdal ta odsek 150.000 lir denarnih podpor. V času od 10. novembra do 31. decembra lani je razdelil 1717 kosov perila. Perilo izdelujejo dobre gospe. Ena sama gospa nikoli plačati, karkoli poje, ker plača je izdelala 170 kosov perila in je s tem država. Jaz dobim vse od ustanov. Slano- pisarni prihranila veliko stroške. Zdaj, vanje, kosilo in zajtrk mi daje Škofijska odkar je uvedena nova procedura za na-pisarna, večerjo dobivam od neke drugo bavo perila in obleke v trgovinah, jo ustanove. Sam ne plačujem nič. Včasih dobila pisarna olajšavo in lahko dobi sem pisaril očetu pisma, zdaj pišem proS- blago po skrajšanem poslopku. Tu so nje<. Seveda bi kljub temu raje živel na obleče silno veliko jx>trebiiik. dali takemu delu, bi se zamislili in si izprašali vest. Tako Ljubljano bi vam rad odkril. Čisto slučajno sem prišel na to misel. Slišal sem nekega študenta, ki je šaljivo pripovedoval, kako dobro se mu godi, bolje kot včasih. »Živim kot predsednik Združenih držav, ki mu baje ni treba 0. Odsek za pogorelce daje na dom ' "e\ Z',d"je Case Pa se Pojavili raz- logi, ki so me nagnili k temu, da sem prelomil tradicijo. Prvi razlog je la, da .so se podplati neprimerno bolj podražili kot vožnja s tramvajem. Drugi razlog: zadnje čase se je uvedla enotna tarifa za vožnje; vsaka vožnja, še tako dolga, liste poneverbe, ki jo je naredil" neki ba- ustanovila pisarna ne-za notranjske V Novem mestu se je ustanovila po-| družnica za Dolenjsko. Za lako ogromno podporno delo jo treba seveda veliko denarja. Pisarna ga dobi v nabiralnih akcijah. Nabiralna akcija po zahvalni nedelji je vrgla okoli 550.000 lir. Toda še vedno bi bili dobrodošli novi prispevki. Saj jih dobri ljudje precej prinašajo. So, ki mesečno prinašajo 1000 do 2000 lir. Večina jih hoče ostali skrita, neimenovana. Lepo bi bilo, ko bi našli ti mnogih posnemovalcev, da hi se čim več ljudi potrudilo lajšati trpljenje bratov Slovencev, žrtev komunistične revolucije. napravljen, pridušeno zaklel: »Ti hudiči komunistični I Ali jih vidiš? Tudi mene so dali na seznam, pa si bil sam zraven, ko sem jim dal peldeset tisoč lir.« Nekaj ljudi okoli njega se jc veselo nasmehnilo. Skoda, da se je tramvaj ustavil in se pogovor ni mogel nadaljevali Izstopil sem in krenil proti domu. Spotoma sem razmišljal, kako bi še izvlekel kakšno korist iz te vožnje. Tedaj mi jc šinila v glavo ideja. Popisal bom svojo slane eno liro (saj vesle, to je zaradi , vožnjo in jo nesel uredništvu časopisa. J!1 Morda jo priobčijo že zuradi zanimive iz- doglijcvec na »tranivajkomandi«). Trelji razlog: silno veliko moram hoditi po mestu. Četrti razlog je prišel šele pred kratkim: Slišal sem, da se vrše proli-komunislična predavanja med tramvujur-ji, pa sem si ob tej priliki mislil, dajmo, poglejmo, kako je kaj na tramvaju, kaj se pomenkujejo ljudje, kaj govore. Nekdo I mi je pravil, da jc to prav zanimiva , stvar. Poskusimo. jave podpisanega članu OF. Saj bi bilo škoda, da bi o njej vedelo samo nekaj ljudi, ki so se takrat vozili s tramvajem. Bomo videli, ali jo bo urednik sprejel; kar bo reklo, bo reklo. feori Mevfiikcv in rušenje cerkva - kaj je treba še drugih dokazov Imena duhovnikov in bogoslovcev, ki so jih tolovaji pomorili v lanskem letu. Cerkve, ki so jih komunisti porušili in zažgali Ljubljana, 14. januarja. Priobčujemo imena duhovnikov in bogoslovcev, ki so jih komunisti lansko leto pomorili ter e tem dokazali svoje sovraštvo do vere. Duhovniki; Anton Hren, župnik na Blokah; Franc Malovrh, kaplan v Moravčah; Anton šinkar, vojaški duhovnik; Srečko Huth, katehet na ljudski šoli; Franc Kek. profesor verouka na gimnaziji v Novem mestu; Viktor Turk, župnik v Begunjah pri Cerknici; p. Placitl Grebene, cistercijanec: p. Ivan Salmič, kaplan na Vinici; Jožef Pokorn, župnijski upravitelj na Preloki. Poleg duhovnikov so komunisti pomorili tudi sledeče bogoslovce: Janeza Hočevarja, Alojzija Breznika, Matevža Krmelja in Jožeta Logarja. Kraji, v katerih so komunisti sami popolnoma porušili ccrkve: Ajdovec, Bela Cerkev, Oralvovo pri Cerknici, Gr-čarice, Slinovice pri Kostanjevici, Sveti Duh nad Planino pri Rakeku. Dolž pri Slopičah, Železnica pri Skocjanu, Turjak, Osolnik, llruševo pri Dobrovi. Delno so komunisti poškodovali cerkve: v Begunjah pri Cerknici, na Ku-reščku, na Gori nad Sodražico, v Gaber-ju pri Dobrovi. Vsa nedolžno prelita kri in vse ruševine cerkva po naši majhni pokrajini so do neba vpijoča obtožba komunističnih zločincev in onih namišljenih katoličanov v OF, ki so pri teh zločinih sodelovali in so jih odobravali. To so suha dejstva, ki pričajo o značaju in o namenili Osvobodilne fronte. Z neštetimi zločini je že dokazala svoje sovraštvo proli slovenskemu narodu, vsem tem zločinom so pridružujejo šo umori slovenskih duhovnikov in rušenje cerkva. «Kdo bi torej še dvomil, da ima Osvobodilna fronta popolnoma prolinarodeu in protiverski značaj, kakor to izjavlja spomenica, ki so jo podpisali predstavniki slovenskega narodnega življenja! O tej protiverski smeri jo tudi spregovoril ljubljanski škof kot jK>klični čuvar vere in nravnosti ter pokazal ljudem na eni strani pravo pot, na drugi strani pa brezboštvo komunistične Osvobodilne fronte. A čuj-te, kaj piše sedaj »Slovenski poročeva- orgnnizirati bratomorni liojl Ali ste kontrolirali, kje so hodili vaši l>ogoslovci v zadnjih dveh letih! In za tako delo dobivate celo blagoslov iz Rima I Mi tudi Rimu ne moremo več verjeti! Ta politika je previsoka za naša poštena srca. Povem Vam pa, dn 6e na vse načine trudimo, da bi ljudem dopovedali, da niste Vi im ideja, ki jo zastopate, islol Z Soriškega Petletni Maks Uriič se je igral na mizi .n padel na tla. Ker so tla v kuhinji kamnita, si je zelo poškodoval levo roko. Zdravniki v bolnišnici so izjavili, da ga bodo morali zdraviti najmanj mesec dni. Na poledici je spodrsnil Andrej Tro-jer iz Podbrda. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, so ugotovili, da si je zlomil nogo v gležnju. V bolnišnici bo ostal najmanj šest tednov. Okradcua pred kinom. Zdenka Braini je šla v nedeljo popoldne v kino. Ko je stala pred blagajno, da bi prišla na vrsto, ji je žepar sunil denarnico. V denarnici pa je bilo samo 25 lir in osebna izkaznica. Prodajalka tobaka Marija Cede je z lec« v svoji januarski številki na naslov Toda, če se niti desetorica slovenskih ljubljanskega škofa: duhovnikov ne bo dobila, ki bi bila ta- »Prevzvišeni! Tudi Vi igrate v do- ko pojrumna, da bi na nedvoumen način godkih, ki so se začeli pred dvema le- dopovedala, da je tudi v najtežjih časih toma in pol, važno vlogo... Mi pazljivo s slovenskim narodom, ne bo naša kriv- zaslcdujemo dogodke, Vaša usta pa mol- da, če 1*> naš trud zaman! Prevzvišeni! če! Ali sto pozabili, kako ste molili za slovenske »mučeni'ket? Za borce za slovensko narodno svobodo niste imeli velikokrat nili blagoslovljene zemlje! Prevzvišeni! Ml Vam ne moremo več verjeti, da Vas srce boli, ko gledate slovensko grozo; to so same besedo t še danes suspendirate slovenskega duhovnika, ki je toliko pogumen, da gre v boj za slovensko narodno in tudi versko bodočnost, za Rupnikove domobrance vam pa no zmanjka kaplanov. In še več! Celo preko meja svoje škofije stegujete svoje nesrečne roke, da bi tudi tam pomagali Slovenski narod je upravičeno pričakoval pri Vas vsaj moralne podpore, danes pa nemo gleda v Vas, ki nočete bili Slovenec! Toda kot Slovenec ste se rodili in kot Slovenec boste dajali odgovo; pred slovenskim narodom iu tudi pred Bogom k Tako »Slo renski poročevalec« v svoji januarski številki. Po tolikih zločinih nad slovenskimi duhovniki si predrzne glasilo komunistične stranke naslavljati na škofa spomenice in hliniti versko gorečnost. Toda deianja sama so l>olj zgovorna. Delovanje dobrodelne pisarne v Novem mestu Novo mesto, 12. jan. i ie dobila pisarna svoj prostor v ne-Po 8. septembru lanske jeseni je kdnnjem stanovanju pokojnega kano-nrišlo v Novo mesto mnogo beguncev, nika Ferjnnčiča. Kasneje pa se je pre-ki so se morali Umakniti s svojih do- selila v pritličje Kondričcve hiše v mov pred divjan jem komunističnih ; Sokolski ulici. Ker je bila v tej hiši tolp. Seveda so pribežali brez zudost- • pred vojno restavracija, je hiša zelo nih sredstev, s katerimi bi se mogli pripravna za potrebe pisarne. Pisurna preživljati do takrat, da se razmere sprt urede in se bodo mogli vrniti na svoje domačije. Bili so nujno potrebni pomoči, tako kot onih 20.000 beguncev, ki so se zatekli v Ljubljano. Da pomaga številnim žrtvam komunistične pobesnelosti, se je Škofijska pisarna v Ljubljani, ki je ustanovljena zn pomoč potrebnim v Ljubljani, odločila ustanoviti podružnico v Novem mestu. I stanovni občni zbor za podružni- je ustanovila tudi ljudsko kuhinjo, ki ima prostore v isti hiši. V tej hiši so na razpolago stnovanja za begunska dekleta in žene. Za moške je pisarna preskrbela stanovanja v Rokodelskem domu nasproti Kondričeve hiše. Ljudska kuhinja je začela poslovati z novim letom. Torej je bilo seveda treba dobiti pribor zanjo. Zato se je izvedla v zadnjem tednu preteklega leta nabiralna akcija za pribor in po- co se je vršil na Štefanovo, 26. dec. | sodo po vsem mestu; akcija je imela Za predsednika je bil izvoljen g. Smo- precejšnji uspeh. Ljudje so darovali lic Jo/.e, župnik iz Stopič. V začetku tudi živila. Gospodarstvo Povojni angleški gospodarski načrti. t. . . , ., Beril, 12. januarja. Neki industrijski ko- Tistega dne, ko sem se vozil prvič mite „ UJonservativno slrinke j0 po dolgem času, sem se peljal z Rakov- | [)rioWil neki ,ondonski vesli mem'. _.!rin!° J"", N:l..!.ln »i/~>rrrv T^rtirrS bnmnnifli iili fiflnnal! .. U _______ .» i vi v .< ■> od cest »Draga« in »Pod hribom« od razcepa s Podutiško cesto (danes Vodnikovo) na vzhodu, na zahodu pa do obstoječega malostanovanjskega naselja ob nekdanji opekarniški jami Slavbne družbe. Na jugu omejuje regulacijski predel obstoječi gozd ob Večni poti in pod Šišenskim vrhom. Sprememba regulacije je utemeljena s tem, da se sanirajo obstoječe opekar-niške jame v higienskem in estetskem vajo v vsem obsegu povzročene škode celo večje krivičnosti, obnovitvenega dela in pomoči. Zmote Na ta sveti večer naj se vaše srce in polpreteklosti pomenijo samostojnim in vaš um obrneta k božjemu Detetu v ja- „.„„„ v 1I1„lcuSKBm ln esteisaem SJJfrn .i?,T duhorm opom,in' Pre,d ,lia- slica1'- glejte in premislite, kako je v pogledu. V opuščenem stanju so g n terim tako iz razlogov modrosti kakor tej zapuščeni votlini, ki je tako izpo- sko nevarne okoliškemu naselju ker se iz čuta človečnosti ne smejo ostati gluhi, stavljena mrazu in vetrovom, On soude- v niih „k ht" Ti vidijo v duhovni obnovi ter v gospo- ležen pri vašem uboštvu in pri vaši be- darski preosnovi narodov in držav orga- di, On, Vladar nebes in zemlje in go-?.i2n.?..celoto' J5ier ue bil° ničesar bolj ' spodar vsega bogastva, za katerega se gala nogo. Drugi komunisti so jih odnesli neznano kam. Darilo učiteljev jezikovnih tečajev v v prsih živega duha človečnosti. Medtem ko med besnenjem svetovnega vojnega spopada prihaja vedno bolj do izraza to- Laškem. Učitelji jezikovnih tečajev v La- lažhe poln razvoj misli in sklepov — škem so vse nagrade, ki so jih prejeli za tu mislimo na odgovornost pred vpraša-svoja delo, odstopili požrtvovalno v celoti I nji, ki jih jo prineslo splošno obuboža-za nabiralno akcijo zimske pomočL | njo, povzročeno od vojsko — pa razru- škodljivega, kakor pa pustiti strupena legla, iz katerih more jutri zrasli novo uničevanje. Vedo, da v novi mirovni, pravni in delovni ureditvi nc smejo zaradi ravnanja z nekaterimi narodi, ki ni v skladu s pravičnstjo in modrostjo, nastati nove nevarnosti ali pa ostati nekatere vrzeli v ustroju celotne organizacije, ki bi ogrožale obstoj in stalnost. V pričakovanju miru Ker hočemo biti strogi in zvesti v dolžni nepristranosti pri svoji pastirski službi, želimo, da naši dragi sinovi store vse. da zmagajo načela prosvetljene in za vse enake pravičnosti ter bratstva v vprašanjih, ki so tako osnovna za zdravje narodov. Prepričanje, da mir, ki se sklada s človeškim dostojanstvom in s krščansko zavestjo, ni ležak, od meča naložen pogoj, temveč sad predvidevajoče pravičnosti ter odgovorne enakosti za vse, je namreč krepost modrih duhov in pravih prijateljev človeštva. Toda ko v pričakovanju miru, ki nnj svet uredi, vi dragi sinovi in hčerke, šo bore ljudje. Vse je Njegovo. In vendar, kolikokrat je moral tudi On zapustiti v teh časih porušene, zažgane ali poškodovane cerkve! Tam, kjer mu je pobož-nost vaših prednikov poslavljala veličastna svetišča z drznimi loki in prelepimi oboki, mu vi ne morete več nuditi sredi ruševin drugega, kakor bedno bivališče v zasilni kapeli ali pa v zasebni hiši. Vam, duhovniki in laiki, gre naša hvala in naša zahvala, vam, možje in žene, ki v njih ob deževju nabira in zastaja voda, ob bregovih pa se odlagajo smeti in drugi odpadki. Estetsko so te jame neustrezne, nepravilne oblike, imajo različno izkopano dno, pretežno strme bregove in so bujno zarasle s plevelom. Regulacijsko ozemlje se uredi po novem regulacijskem načrtu, po določilih uredbe o izvajanju tega regulacijskega načrta in po gradbenem pravilniku za zazidavo tega ozemlja. Vse to je razvidno iz razpoloženega regulacijskega načrta, uredbe in gradbenega pravilnika. V smislu določb §§ 8., 9. in 12. grad- ste tolikokrat, prezirajoč nevarnosti za benega zakona so omenjeni regulacijski lastno življenje, rešili in nn varnem kraju pripomočki javnosti na vpogled na teh- ohranili evharisticnega Gospoda in Od- ničnem oddelku mestnega poglavarstva rešenlka. j Nabrežje 20. septembra, II. nadstrooie' Vaša gorečnost ni dopustila, da bi se soba št. 54 (Kresija), in sicer za dobo še enkrat uresničilo to, kar je bilo re- enega meseca, pričenši s šestnajstim čeno o Kristusu: »Mod svoje jo prišel, dnem po objavi tega razglasa v Služ- a njegovi ga niso sprejeli« (Jan 1, 11). benem listu šefa pokrajinske uprave v 'lako se je Gospod odzval in prišel v Ljubljani. sredo vaše revščine. On. ki si je že Interesenti imajo v tem Času, najdalje rajši izbral Betlehem. kakor Jeruzalem, pa v 15 dneh po preteku tega roka rajši hlev in jaslice, kakor pa veličasten pravico vložiti pripombe zoper regula- tempelj svojega Očeta Ubošlvo in rov- cijski načrt in zoper odredbo ščinu sta grenki, todn postaneta sladki, Zoper regulacijski načrt in uredbo če ima človek v sebi Boga, božjega Sina, kot občni program za zazidavanje so do- .lezusa Kristusa ter njegovo milost in pustni ugovori samo: ,,„,=„ , . v. . , . resnico. On ostane med vami, dokler ži- 1- Rlede kršitev zakonskih predpisov dalje grenko trpite na duši in na telesu ve v vašem srcu vera, upanie ljubezen, o postopanju; i»eupisov pod udarci trpljenja in krivice, ne smete p-korščina in pobožnost. I 2. glede ogrožani« javnih koristi D0 spet jutri omadeževati tega miru, vra-i (Dalje.) občinskem oblastvu P št. u. »SLOVENEC«, sobota, 15. januarja 1944. Stran 3 Al' me boš kaj rada imela — ko bom nosil suknjo bela bela livada. Kdor pa je v tej pestri in živi sliki dobil kroglo, temu pač tudi tedaj ii i bilo lepo. Pu glejte, čez 7 let vse prav pride. Generali so so po dolgih desetletjih spet spomnili nu bele uniforme. Pred nekaj leti smo bruli v časopisih, ko so finski smučarji v belih plaščih nevidno prešli bojno vrsto in razsajali v zaledju ruske fronte. Kuko smo občudovali teduj te vrle finske smučarje! Kaj ni čudno, da poje narodna pesem o beli vojuški suknji, ko pu nosijo vendur vojaki zelenkaste uli siv-kustc kroje. J3a poglejte v Mulovo Zgo-1 dovino slovenskega naroda in vic feli boste, da so v Napoleonovih časih ven-1 dar tudi naši fantje nosili bele suknje. ' Takrat še ni bilo orož ja, ki bi vojski, pretilo že iz velike daljave, zato se tedaj še niso posluževali varovalnih barv za vojaške obleke. Danes se vojak sploh ne sme videti, avtomobili morajo biti na pogled kot kupi sena ali travnati hribčki. Pred sto leti pa je morala biti bitka nekaj čudovitega že zaradi pestrosti barv. Kot danes na vadišču sta se postavili sovražni bojni vrsti druga proti drugi. Če bi gledal s kakega hriba, bi sc ti zdelo, da se borita med seboj nasad maka v rdečem cvetju in pravokotna od narcis Učitelji in učiteljice, ki so se na naš poziv v časopisih priglasili upravitelj-stvoin ljudskih gol v Ljubljani (begunci iz Dolenjske in oni, ki stanujejo v Ljubljani, poučujejo pa po okoliških šolah izven mestno meje), naj se danes, 15. januarja, uli v ponedeljek, 17. januarja, dopoldne gotovo zglase na upravitelj-stvik, kjer so prijavljeni. Janezu Koščaku v spomin | Polica pri Višnji gori, 12. prosinca. Kakor toliko drugih najboljših sinov slovenske zemlje je padel kot žrtev nesrečne komunistične revolu-' cije zopet eden zvestih in nuj-boljših soborcev padlega junaškega Danila Capudra. Bil je to 34 letni J a-j nez K o š č a k ,' doma iz vasi Peč v župniji Polica pri Višnji gori. la koj po razsulu badoglijevske vojske je z drugimi prijatelji rajni Janez šel z Danilom Capudrom, ki je zbral svoje fante in se umaknil v grad Boštanj. S Capudrovimi funti je prišel nadalje v Turjpk, kjer je doživel in žalostno preživel konec turjaške posadke. Ves i eas so je v liojih in obrambi dr/al kakor pravi junak, /lasti pa ob koncu, ko so ga komunisti ranjenega v nogo z drugimi ujetniki brezobzirno odgnali proti Velikim Laščam. Kljub temu da ga jc hudo bolela noga, je vendar znal stisniti zobe in še več: znal je na poti tudi pobegniti rdečim tolovajem. Prebil se je srečno domov k materi ter se nekaj časa skrival pred rdečimi vohuni. Nu žalost so ga vendarle izvohali; 8. decembra so ga prišli isknt s celo skupino. Res so ga ujeli in od-enali proti Polici, od tam pa naprej na Polževo. V drugič se je rajnemu Janezu posrečilo to, knr je moralo rdeče tolovaje šc najbolj razkučiti. Spet jim je pobegnil in se skušal pretolči proti Ljubljani. K materi in na dom se ni upal, ker je vedel, da ga bodo najprej iskali zopet pod rodno streho. Nu žalost je prišel le do Šmarja, kjer ga je zajela tolovajska patrola in ga 15. decembra odgnala nazaj proti Polici. Tam je rajni borec Janez Koščak preživel tri grenke mučeniške dneve. Komunisti so ga — zvezanega ujetnika — zasmehovali, pretepali in pljuvali nanj. 18. decembra so ga krvoloki rešili /črnskega trpljenja. Prav medtem, Ko je rajni Janez največ trpel, so tolovaji skušali znesti svojo jezo tudi nad njegovo domačijo; pridrveli so v vas Peč in njegovi materi odgnali živino, odpeljali zalogo živeža ter ji na koncu zažgali še gospodarsko poslopje. Dragi Janez, ko si odšel od dragih, in vseli znancev, ki si jim bil zgled krščanskega življenja ter pridnega in vestnega gospodarjenja, tako, du si bil vsem v vasi najboljši prijatelj, so tolažimo z mislijo, da boš pri Vsemogočnem z drugimi sotrnini iz teh žalostnih časov izprosil milost, da bi se spreobrnili tudi vsi tisti, ki so napruvili našemu narodu toliko nepozabnega duševnega in telesnega gorju. Počivuj v miru blaga duša! Za daiiaAii.fi 44 bo ob 11.30 do 12.30 na trgu pred Narodno galerijo (Norodnim domom) koncert godbe SS. | Abendzug Ab lieute den 14. d. M. fiihrt nun uuf der Strecke l.aibach—Sinarje-Sai) in beiden Richtungen auch der Abenu-personenzug; Abfahrt ub Luibach: 18 Uhr, Ankuiift in Smarje-Sap: 18.32 Uhr, Abfahrt nb Smarje-Sap: 18.33 Uhr, Aukunft iu Luibach: 19.01. Večerni vlak Pričenši z današnjim dnem 14. t rn. vozi na progi Ljubljana—Smarje-Sap tudi večerni par potniških vlukov do in od postaje Smarje-Sap: Odhod iz Ljubljane ob 18, Prihod v Smurje-Sap: ob 18.32, Odhod iz Sinarje-Sapn ob 18.35, Prihod v Ljubljano ob 19.01. Dnevne novice Ordinacija. V nedeljo ob pol osmi! zjutraj bo v stolnici podelil prevzvUeni g škof subdiakonat 29 klenkom. Vlšnjaul! V nedeljo, 16. t. m., linato zopet »luibo linijo v Slomškovimi zavodu lia Poljanski costl S ob doaotiht 1'rldito vsi zu-radi važnih naročili Molitveni url »Za mir med narodi« In »Zu blagoslov narodu iu domovini« Izidela koneo ledna Zaradi aktualnosti ln avojo krasno vsebino »tu najprimernejši zu tkup no čclčonjo Najsvetejše«« Zakramenta. — Kdor teti sebi ln narodu boljših dul, miru In varnosti, knjižico no bo prezrl, marveč priporočal svojcem In znancem ln tudi kupil aam In pridno rabil pri skupnem češčeuju sv. U. Telesa. Zahvala c*ozorI Pozor! Pozor i ■S KlNO MATICA ■ Kadi izredne dolžine filma „Lain vt kliukec" pied-ilave ob nedeljah ob 10,12.45, 13 in 17.13 — ob delavnikih ob 14.30 in 17 uri — II — Novi grobovi "f" Frac Tomše. V Ljubljani je umrl upokojeni stražnik Franc Tomše. Rajnega bodo pokopali v soboto ob treh popoldne , iz kapele sv. Petra na Žalah. T Marjeta Repe. Za vedno je zatisnila oči vdova uslužbenca drž. železnic, mati, gospa Marjeta Repe Blago rajnico so pokopali v petek popoldne pri Sv. Križu. "t" Marija Jenček. V Ljubbani je umrla mati, gospa Marija Jenček. Blago mater bodo pospremili na zadnji poti v soboto ob dveh popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. "J- Inž. Janko Babnik. V Ljubljani je umrl prof. sred. tekst, šole v Leskovcu, g. inž. Janko Babnik. Rajnega g inženirja, za katerim žalujejo hudo prizadeti starši, bratje in sestre, bodo pospremili na zadnji poti v nedeljo popoldne ob treh iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Sv. maša zaduš-nica bo v cerkvi v Tomačevu. -J- Frančiška Javoršek. Umrla je v Ljubljani mati, g. Frančiška Javoršek, vdova učitelja trgovske šole. Na zadnji poti jo bodo pospremili v nedeljo iz kapele sv. Andreja na Žalah ob pol 3. ■f" Antou Varšck. Po dolgi bolezni je umrl v Ljubljani g. Anton Varšek. Pokopali ga bodo v soboto ob pol 4 iz kapele sv. Jerneja na Žalah. + Linka Klun. V Ljubljani je umrla mati, g. Klun Linka roj. Goderer. Pokopali jo bodo v nedeljo ob 4 pop. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Naj vsi rajni počivajo v miru, vsem njihovim dragim naše iskreno sožaljel ■■■flCSStHaHSJRBBBaSBBBaanMBBS Dr. Mira Fink Zgodovinski paberki zopet redno ordinira mm 15. prosinra: 16. 2. leta se je podil v Parizu Jean Poquelin — Moličre, voJja gledališke družbe in igralec, največji komediograf francosko književnosti. Smešil je človeške slabosti in napake, s tem gledalce zabaval in jih obenem učil. Najbolj znane komedije so: »Tartuffe«. V bogato družino Argonovo se je utibotapil svetohlinski grol Tartuffe in jih premotil, da so mu izročili vse premoženje, obljubili hčerko, zaupali gospodarjevo lepo ženo, ki pa ga je razkrinkala, da se je razodel njegov pravi zločinski obraz. — ^Don Juanc. Pustolovskega ženskarja je vzel hudič, sluga pa toži za njim, ker mu je ostal dolžan plačo. — »George Daudinc. Bogatemu kmetu Dau-dinu njegova blngorodna goska Angčli-que ni zvesta. Tako pometa z njim, da I jo mora še za odpuščanje prosili, ker si jo je upal zalezovati. — »L'a vareč (Skopuh). Stari, bogati Harpagon ima sina , in hčer, ki bi se rada po 6voje poročila. , Skopuh, ki bi sam rad sinovo nevesto, | tudi hčeri ne pusti vzeti ubogega izvoljenca. Po raznih smešnih spletkah se vse srečno -razvrsti. — »Les fourberies de Scaipin« (Skapinove zvijače). Naviha-' ni sluga vrti in obrača dva starca. — »Le,? femmes savantes« smeši »učene ženske«. — »Le malade imaginaire^ (Namišlje,ni bolnik) je pa našim bralcem gotovo znan, saj je bil v Ljubljani že ponovno uprizorjen, j 1813. leta se je rodil v Tomaju Cer-ne Anton, politik. Zastopal je tržaški okraj 18-18. leta v državnem zboru na Dunaju in v Kromerižu, sežanski in ko-menski okraj v goriškem deželnem zboru 1801—77 in v državnem zboru 1873. Na Dunaju se je 1848, leta pridružil slo- Otvoritev proge Ljubljana—Grosuplje Pričenši od ponedeljka dne 17. januarja t. I. se otvori potniški promet na progi Ljubljana—G-rosuplje s sledečimi odhodi in prihodi vlakov: 1. Smer Ljubljano—Grosuplje: Odhodi iz Ljubljane ob: 7.50, 12.31, in 18; prihodi v Grosuplje ob 8.26, 13.07 in 18.38. 2. Smer Grosuplje—Ljubljana: Odhodi iz Grosuplja ob 8.40, 13.16 in 18.52; prihodi v Ljubljano ob: 9.12, 13.47 in 19.25. Dramsko gledališče Sobota, IS. januarja, ob IS: »Cvrček ia pečjo«. Red B. Nedelja, II. januarja, ob 16: »Deseti brat«. j Izven. Cone od 18 lir navzdol. Ponedeljek, 17. januarja: Zaprto. Jorčlt-Golla >I)esetl brat«, 16 slik. kt so I gode na Dolenjskem sredi preteklega sto-j letja. Romantična zgodba o izobčencu »de-I setem bratu. In njegovi usodi, v katero so j vpleta ljubezen Lovra Kvasa in Menice s Slemenlo. V glavnih vlogah: M. Skrblnšek, Levarjeva, Lipah, Poček, Vordonik, Drono-| vec, Cosar. Lektorloa: Kraljeva. Režiser prof. O. Sest, scenograf inž. E. Frunz. j O^tpo gledališče Sobota, 15. Jan. ob 16. »Prodana nevesta«. — | Red Sobota. Nedelja, II. januarja, ob 15: »Sneguročka«. j Izven. Cene od 32 lir navzdol. ■ Ponedeljek, 17. januarja: Zaprto, j V Operi sta so nošH dve dijaški knjižici na Imo Kovač. Dobita se pri vratarju Opere proti predložitvi legitimacije. jvanski večini, bil med najbolj odločnimi slovenskimi poslanci, govoril in glasoval proti odškodnini za odpravo tlako in desetine. L. 1861. se je zavzemal za ustanovitev slovenskega šolstva in tipelja-vo slovenskega tirudovanja na 1'rimor-| skem. Ko je izrekel 1869. leta teritorialne pomisleke proti zedinjeni Sloveniji so mu slovenski volivci izrekli nezaupnico. V 70 letih se je nato znova zavzemal za federativno Avstrijo in nastopil 1873. leta proti direktnim volitvam v državni zbor. Umrl ie 1891. leta. V počaščenjo motnega zdravnika pok. dr. Gvldona Debel Juka jo poloillo osobjo mestnega flziknta na njegovo krsto krasen veneo, poleg lega Jo pa zbralo 808 lir ter Jih podarilo za mestne roveže v zavetišču v JaplJevt ulici. Mestno županstvo Izreka Vojni ujetniki in civilni interniran- dobrotnikom najtoplejšo zuhvulo tudi v Imo-ci iz Srbije in Črne gore, ki bivamo v nu podpiranlh. Ljubljani v splošni bolnišnici, smatra- Pomočnice za prvo hišno pomoč oh lilo za posebno dolžnost, da gospodu letalskih napadih, ki hI morale Imeti v ne-prezidentu, generalu Leonu Kupnikll deljo, II. t. m., zadnje predavanje, opozar-za njegovo veliko pozornost ob pru- Jamo, da Je to predavanje zaradi nujnih znovanju našega božiča in novega le- razlogov preloženo ua ponedeljek, 17. t. m., ta izrečemo nujiskrenejšo zahvalo. ob 17.81. Istočasno smo dolžni zalivalo upravi splošne bolnišnice in osebju, za ve- | liko skrb za nas, ter Rdečemu križu | /a darila, kakor tudi podporni pisarni škofijskega ordinariata, g. proti Mat-koviču Bogdanu in vsem drugim, ki so se spomnili nas vseh, ki živimo daleč od rojstne hiše. V imenu vseh tovarišev: Plamenac Pavle, Splošna bolnišnica, int. odd- I Poziv hrvatskim državljanom Pozivajo se hrvatski državljani, dn se zglase v nedeljo, dne 16. t. m. ob II v prostorih konzulata, da ob priliki obletnice ustaškega pokreta slišijo Poglavnikov govor. Te).27-30 KINO SLOGA Tel. 27-30 Radi velike dolžine filma >hOO)R DOStiVI LIUDIJO« predstave ob debvmkih ob 14.30 in 17. uri v nedeljo ob 10., 14.30 in 17. url Na I. moški meščanski šoli na Prulali se bo zopet pričel pouk v pouodeljok, 17. januarja, in sicer z.a 3. iu 4. razred ob 8, za 1. in 2. razred pa ob 13.30. l'ouk bo v šolskem poslopju ua 1'rulah. Ravnateljstvo. Oddajnlška skupina »Jadransko prlmorje. Radio Ljubljana Dnevni sporrd 15. Januar: 7 Poročila v nomičinl — 7.10 Jutranji koncert; vmes: 7.30 Poročila v slovonščinl — 12 Opoldanski koncert — 12.30 1'oročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koncert glasbo za razvedrilo — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Za vsakega nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldauskl koncert — 17.45 Gospodinjsko predavanje — 19 Fantje na vasi pojo — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda za naslednji dan — 19.45 Mnla glasbena medigra — 20 Poročila v nomščini — 20.10 Razgibane zvo-ko Izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijnnce — 21.10 Veseli koneo tedna — 21.40 Prenos iz Beograda — 22.10 Poročila v nomščini — 22.10 Ulusba za lahko noč. Poizvedovanja Denarnica z manjšo vsoto denarja je bila Izgubljena 11. t. m. v tramvnju od glavne pošto do Lungusovc ulice. Kdor jo jo našel, uaj jo proti nagradi odda v hiši Ce. sta v Kožno dolino 5, pritličje. -KRASNA UIBUOULSKA IZDAJA-- Šopek Cankarjevih pisem (ob 2S letnici pisateljeve smrti) Pisma so podana t natančnem faksimilu Izvirnika. OhSiren uvod je napisal dr. T. Debeljak. Knjiga j« izšla v 700 izvodih m velja 220 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 Miklošičeva r. 5 FOKMICOT PASTII.E ta drslnlekeljo nst In grla dobite v vsaki lekarni. INSTRUKCIJE za SOLOI NOVI TRG 5. DIJAKU InstrukcIJe — priprava ia Izpite. Miklošičeva cesta 22-1, Del. zbornica. llraiba policijskih avtomobilov. Uprava policijo v Ljubljani ho produla 4 Italijansko avtokaro znamke »Spe« na Javni drnibl, ki bo 15. t. m. na dvorišču šempetrske vojašnico. Ogled avtomobilov pol ure pred llot-tacljo. Interesenti avtomobilov vabljeni! V nedeljo, II. januarja, ho oh 7.30 1're-vzvlšeni podelil v stolnici letošnjim novo-niašnlkom prv| višji red — siibdiakonat. Da bodo verniki laijo sledili obredom. Jim priporočnmo nakup knjižico »Sveto rlašnl. ško posvečenjo«, ki jo bodo ta dan bogo-slovci prodajali pred stolulco. Kujižiea sta-no 16 Ur. Pripravlja se knllžlca »Pastirjev rlas«. Vsebovala bo pastirsko pismo o novarno>tl brezbožnega komunizma In celotno škofovo pridigo na mlklnvževo nedeljo, 12. decembra 1943. Cena knjižice 1 Ilrj, pri večjem naročilu navadni popusti. Vsi, ki >»I Jelcll to knjižico v večji množini (čez "lov), naj danes ali Jul.'l oddajo svoje p -trn-čilo v Mladinski založbi (Stari trg ;;(,) ali v pisarni Knjižic na Rakovniku. Dve arcl se združita In spojila v en utrip. Vas lio mami ta čudovita misel! VM za. pletljajt In srčno zadevo zaročencev so du hovito prikazani v čudovito lepi češki komediji »Velika skušnjava«. Rokodelski oder nnm jo bo uprizoril jutri ob 16. Predprodaja vstopnlo v nedeljo od 10—12 in od 14 daljo do pričotka predstavo v društvonl pisarni, 1'otrarkova 12 I. Učtle so strojepisja! Novi eno-, dvo- In trimesečni tečaji priflno v torek, 18. jati. Kaj. večja moderna »trojepianiea. — Pouk dopoldne, popoldno ali zvečer po želji ohiskovnl-cov. Vpiše so lahko vsakdo. — Posebni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo Itd. — Izbira prodmetov po želji. — Posebej priporočljivo tudi visokoSohcem kam ln dijakom injarn. — Informacije: Trgovsko nčl-llšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. Anglcško-slovensk! slovar lahko telefo-nlčno naročite v knjigarni Žužek 32 26. KULTURNI OBZORNIK Nov zvezek Cerkvenih očetov Sv. Avrelija Avguština izbrani spisi. Dessti zvezek. Govori o Janezovem evangeliju XLV-CXXIV. Poslovenil dr. Fr. Ks. 1 Lukman, | Prevod izbranih del cerkvenih očetov hitro napreduje. S pričujočim zvezkom nam prireditelj prof, Lukman podaja v slovenskem prevodu drugi del Avgušli-novih homiletičnih razlag Janezovega evangelija (prvi del, t. j. govori I-XLIV, je izšel spomladi lanskega leta). Tako imamo sedaj na slovenski jezik preveden celoten komentar velikega cerkvenega učitelja sv. Avguština k Janezovemu evangeliju. Prevodu homiletičnih govorov, ki jih obsega ta zvezek, je dr. Lukman napisal 12 strani obsegajoč uvod, v katerem podaja nekaj pojasnil o Avguštinovem alegoričnem razlaganju sv pisma. Ta uvod je bil potreben, ker se nem alegoričen način razlaganja sv. pisma udi nekam tuj in prisiljen. Pisatelj pojasnjuje, da se je Avguštin seznanil z alegoričnim razlaga-.njem sv. pisma, ko je hodil v Med olanu poslušat pridige sv. Ambrozija. Vprav Ambrozijevo alegorično razlaganje je razpršilo v Avguštinu nezaupanje in predsodke do knjig stare zaveze, ki jih ie nosil v svojem srcu kot ostanek iz svoje manihejske dobe. Na sebi j« čutil, da ga je bolj ganilo, bolj razveselilo kar se mu jo novedalo z besedami, ki imnjo prene-pomen, nego bi se mu odkrito in s p. ..vitni besedami povedalo Zato je skušal po zgledu svojega učitelja in drugih latinskih pisateljev tudi sam na svoje poslušalce na podoben način vplivati. Nikakor ni preziral ali hotel tudi samo oslabiti besedni (literalni) pomen sv. pisma; j toda iskal je v sv. pismu še globljega, ' duhovnega, skritega pomena. S tako, ale-I gorično razlago je skušal zajeti čim več verskih naukov in spodbud za krščansko življenje. Alegorično razlaganje mu j« bilo i torej zgolj sredstvo in pripomoček za I verski pouk in moralno spodbudo, čeprav | je treba priznati, da je mnogokrat bolj ; občudovanja vredna bistroumnost Avgu-žtlroovega razlaganja, kakor stvarna vrednost njegovih razlag. I Vseh Avguštinovih komiletiinih govorov v tem zvezku je osemdeset (str, 13-403). V primeri z govori prejšnjega zvezka so krajši; tudi ni v njih toliko al-ego-riziranja kot v prvih štiriinštiridesetih go-j vorih. Razne okoližčine pričajo, da jih Avguštin ni sam govoril, ampak jih te doma i narekoval, da jih je kdo drug vernikom ' bral, ko je bil sam z doma ali bolen ali po važnih opravkih zadržan (prim. 9. zv. j j str. 12). Govori obsegajo razlago Janezo-| vega evangelija od 10.1 do konca. V njih j je odkril veliki cerkveni učitelj iz glo- ' bokega, »pnevmatičnega« "Janezovega evangelija vse, kar more v njih lepega 1 in velikega odkriti človeška modrost Samo Jezusovemu poslovilnemu govoru pri zadnji večerji (Jan 13,31 — 17,26) je po-: svečenih 49 govorov. Slovenski prevod globokih Avguštino-i vih govorov je prirejen tako mojstrsko, . da se berejo kakor bi bili pisani izvirno v slovenskem jeziku. Vsi govori so jasni ! in lahko umljivi tudi tam, kjer Avguštin ' ob navdahnjeni besedi načenja najtežja teološka vprašanja, n. pr. v 53, govoru vprašanje o naprejšnji določitvi (prede-stinaciji). Kdor se želi vtoplti v globino Janezovega evangelija in se seznaniti z duhovitostjo največjega zapadnega cerkvenega učitelja, naj seže po tej knjigi in si skuša prisvojiti njeno vsebino. Spoznal bo, kako dragoceni duhovni zakladi so skriti v pa-trističnem slovstvu in kako moramo biti hvaležni prireditelju dr. Lukmanu, ki nam z neumornim trudom in občudovanja vredno znanstveno spretnostjo odkriva te zaklade. Knjiga je izšla v založbi Ljudske knjigarne v Ljubljani v enako lični opremi kakor dosedanji zvezki Stane v platno vezana 93 L, broš. 70 L. A. Snoj Glosa ob izidu III. dela Bobrov Gorenjski Janez, ki nam je napisal prve lovske in planšarske povesti (»Trop brez zvoncev«, »Ovčar Marko«), je segel v Barje tako globoko in vešče, kot pred njim nihče niti poskusil ni. Deset let jo zorela v njem misel: napisati barjansko povest. In je študiral in mislil in pisal. Bobri I., II.. III.! Rožna dolina le sijala. Sonce, ki nas je po dolgem dolgem odlašku spet poljubilo, je odstrlo meglo. Ustavil sem se pred čudovito bajto in eem že mislil, da 6em kje pod gorami. Zunaj rogovje, znotraj pa Jalen! Sprejel me je ljubeznivo, da sem skoraj utonil v njegovem vedrem smehu. Pomenek je zagorel. Jalen jc govoril. 5 Ni tako lahko pisati. Jaz včasih v desetih urah napišem komaj za tri tiskane strani. Hudo pa je, ko so »»' ob koncu vso skupaj zanič zdi.« Pokazal mi je kopico knjig, v katerih je odkrival zgodovino za svoje pisanje. »Vse tri dele Bobrov sem pisal natanko dvajset mesecev.« Piše v preparacije. In eatno na desno stran, levo pa pusti prazno za morebitno popravke. Deset takšnih zvezkov da eno tiskano knjigo. Tako mehko je bežal svoje knjige, kot oče otroka. Saj I Knjige so njegovi otroci. Bobri: 30 zvezkov rokopisa. 30 bobrov, 30 otrok! Kar zavidal sem ga (seveda na lep način), da je tako srečen in plodovit oče. Jalen pa me je resno pogledal. »Veš, Mitja, moji trije Bobri so kakor trije zvonovi Zvenijo ubrano, toda tu pa lani čutiš, da niso še dodobra uglašeni. , To vem in rad povem. V drugi izdaji ! jih bom pa povsem uglasil. Morda bom nekaj dodal, nekaj izbrusil. Pa boU j Ko eem odhajal, mi je kar donelo v ušesih. Zvon jen je Jalenovih be!sed me jo spremljalo do doma. fn Se vedno ga vidim, Jalena, Zvonarja, kako vleče vrv, da done njegovi zvonovi. Ljudje jih poslušajo in so veseli njihovih glasov. Jalen pa se muza in pravi: »Le počakajte, da bodo še lep še zapeli...« Mitja Sarabon. Iz metliške zgodovine Pravkar je izšla knjiga: Dr. Anton Svetina. Metlika, dve razpravi iz pravne egodovine mesta in okolice V njej je avtor pokazal pravne razmere v Metliki in okolici v 18 stoletju Ker se nam odkriva tudi socialno in gospodarsko življenje pred 200 leti na Slovenskem, bo knjiga vzbudila gotovo najširše zanimanje. Prikazovonje v ljniigi sc vseskozi naslanja na stare vire. Srečna na|dba dveh obširnih foliantov z zapisniki metliškega mestnega sodišča iz 1. 1706-44 in 1783-85 je omogočila jasno sliko takratnega življenja. Posebno zanimivi so odstavki o vo-litvi mestnega sodnika, o mestnih dohodkih, o pobijanju draginje, o cenitvi letnih pridelkov, o nadzorstvu trgovcev in obrtnikov in pod V 7 poglavju zaslužijo posebno pažnio civilnosodne razprave; iz razsodb se kaže, kako so obravnavali takrat rodbinsko, dedno, stvarno, obligacijsko in odškodninsko pravo Tudi primeri kazenskega prava (8 pogl.) in pravdni postopek (9. pogl.) nam odkrivajo žitje in bitje naših prednikov. Iz vsega pa odseva boj važnega metliškega mesta za svoje privilegije in svoje avtonomne pravice. Drugi del knjige, sloneč na zapisnikih vinogorskih c.borov v območju krupske graščine, vsebuje važen prispevek tistemu slovenskemu ljudskemu sodstvu, za čigar pojasnjenje je toliko storil pok. univ. prof. dr Metod Dolenc. Slov. ljudstvo se je zbiralo na redne zbore in odločalo in sodilo, kakor drugod, tudi v Beli Krajini ne samo v zadevah, tičočih se vinogradništva, temveč tudi o družinskem in dednem pravu, o kazenskih zadevah itd. To avtonomno slov pravo naših vinogradnikov v Beli Krajini se često dotika z avtonomnim pravom mesta Metlike, tako da jc drugi del knjige povezan s prvim. Ker je knjiga pisana v lahko umljivi poljudnoznanstveni obliki bo zanimala ne samo pravnike, temveč tudi vse tiste, ki «e zanimajo za domačo preteklost. — Knjiga se naroča pri avtoru (Ljubljana, Gradišče 8 b) in strne mehko vezana 50, a trdo vezana 70 Lir Stran 4 »SLOVENEC*, sobota, 15. januarja 1944. Št. 11. VON HEUTE AB ERSCHEINT DIE DAS FUHRENDE DEUTSCHE INFORMATIONSORGAN AN DER ADRIA ČASOPIS ZA DOBRO INFORMACIJO ABONNEMENTSBESTELLUNGEN SIND ZU RICHIEN AN DEUTSCHE ADRIA-ZEITUNG TRIEST, PIAZZA GOLDONI1 Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Jabolčno veselje Kdo bi si mislil, da bosta dva kilograma jabolk na osebo med Ljubljančani vzbudila lako navdušenje, kakor jc nastalo prvi dan, ko so abccedni upravičenci v določenih trgovinah že lahko kupovali jabolka. Vozovi, s katerimi so raz-važali jabolka po raznih trgovinah prejšnje dni pa tudi danes, so bili deležni kar pravih navdušenih pozdravov. Jabolka sama so namreč izredno lepe barve, menda so tudi dobra. Na živilskem trgu so seveda gospodinje malo godrnjale, ko so morale istočasno z najlepšimi jabolki kupovali tudi manj lepa. Vse polno je bilo očitkov prodajalkam, da so jabolka že doma prebrale in da so najlepša poskrile. Ogorčeno so prodajalko zavračale take obtožbe. Mimogrede scin colo čut, kfiko jc dajala častno besedo, da kaj takega ni storila, češ, da jc pravkar dobila jabolka od trgovca Izbirčne gospodinje, ki so tedaj zelo navdušene za Prevod, naj upoštevajo, da smo sredi januarja iu da sc zaloge jabolk tudi do januarja precej spremene. Zatorej tudi Prevod ne more dobiti samih najlepših jabolk. Huda nesreča z mino Mlad dijak, sin finančnega podpre-jrlednika Herman Pirih, stanujoč na Trati ti ob Celovški cesti, je v četrtek odšel v hrib nad Dravljaini. Nič hudega sluteč je stopil na zakrito mino, ki jc takoj eksplodirala. Dečka je i hudo razmesarila. Hitro so poklicali j reševalno postajo, ki je odposlala reševalce z avtom, da bi s smrtjo 6e bo-rečega dijaka prepeljali v bolnišnico. Preden so mogli reševalci storiti svoje samaritansko delo, je bil dijak že mrtev. Javno osramočena črnoborzijanka Gospa Lenka, ki je drugače zelo varčna, v kuhinjski umetnosti iznajdljiva in v denarju zelo preudarna, je ! pred dnevi srečala v mestu svojo ne-I kdanjo mlekarico Marieko s Posavja, j oblečeno v elegantnem plašču. Začu-deno jo je pogledala in lepo pozdravila: »Marička, Marička, že tako dol-' go vas nisem videla! Zakaj ne pridete nič k meni, saj bi rada kaj od vas kupila. Prej sva si bili tako dobri prija-' teljici!« Marička je zagostolela: »Gospa, gospa. Toliko imam dela in toliko ( opravkov! Nimam časa...!« »Kaj p_a ' nosite v ročni torbi?« — »Gospa, jujč-ka!t — »Po koliko?« — »Za vas, gospa, po 18 lir.« — »Dajte mi dva jajc- j kal« — Gospa je plačala in vzela jajč- Ika. Nato pa odločno: »Tu je vaše plačilo!« Jajčka je gospa Lenka vrgla Maričiki naravnost v obraz, da sc je i rumenjak z beljakom pocedil po le-| pem plašču. Marička vsa prepadena jo je jadrno odkurila v bližnjo vežo, ne da bi poklicala na pomoč ne daleč | od tam stoječega stražnika. Bil je pri-1 zor za bogove..• <21 — II* rjVKl™ i okrožnem vodstvu v Ptuju. Nenadoma se lrs " # I je led stri pod fantoma in pred očetovimi Slovenska oddaja v tržaškem radia. V 0{ra; sta izginila oba fanta med ledenimi ponedeljek, 3. januarja smo prvič slišali ploščami, ki so nastale, ko sta se vdrla, slovensko besedo in slovensko pesem, od- Šolar Kari je takoj zašel pod ledeno podano na tržaški radijski postaji. Culi smo Vršino reke, tako da ga ni bilo mogoče dnevne vesti, nekaj lepih slovenskih pe- re$iti, njegovega brata Albina pa je pristni, nato poziv primorskim fantom in sebno rešil neki delavec, ki mu je vrgel možem, naj se pridružijo domobrancem, vrv, za katero se je fant še pravočasno Potem je spregovoril poveljnik primorske ga domobranstva, ki je imel lep in tehten pozdravni govor vsem primorskim Slovencem. Slovenska oddaja bo sedaj vsak drugi dan, oziroma na dneve z lihimi številkami, to je 1., 3., 5.... 31. in potem prijel. Z Gorenjskega 0 velikem ntrinku-meteorjn, ki je padel v območje Velikega Kleka, vedo časo- ■ o it. u . 1 _ ' jc1„ uei v ODmoc e vetrnega mena, veuu tasu- zopet prvega Spored bo obsegal poročda, poroCati' vedno ^ drobnosti. Vsi ^lovenS £ JTJ^t-'St do opazovalci iz raznih koroških krajev se tri četrt na sedem (13.15 do 18.45). ^teM f^a^! " "-»od. Štajerskega minut pred šesto uro zvečer. Niso pa si opazovalci edini glede smeri, kam je utri- Lep pogreb brambovca. V Celju je bil nek padal. Iz Lienza pa je več opazoval- slovesen pogreb voditelja skupine bram- cev istega mišljenja, vsi trdijo, da je pad< j uovcev Celje-zahod Jakoba Jelena. Jele- v območje Velikega K'eka. Čez mesto na so tolovaji umorili in njegov pogreb samo je padal v severozahodni smeri v — kakor poroča »Tages Post« — se ja dolino reke Izele. Utrinek je bil na po- razvil v povzdigujočo žalno slovesnost v gled čudovit, saj je žarel v oranžni barvi ■pomin pridnemu brambovcu, temeljitemu in imel za seboj cel snop žarečih isker, 'melovalcu in skrbnemu družinskemu Ves prizor je trajal nekaj sekund. 93 se- očetu. Vodja Standarte Wolf se je padle- kund potem, ko so utrinek videli nad mu ob grobu zahvalil za njegovo delo. mestom Lienz, so v mestu zaslišali raz- Smrt na zaledeneli Dravi. Enajstletni r*oIar Kari Handel se je drsal s svojim bratom na zaledeneli Dravi. Z brega je opazoval njun oče, upravni uradnik pri ločen pok, ki ga vsi tolmačijo ko tresk meteorja ob tla. Naročajte roman »Ivanhoe«! Za Zimsko pomoč Iz pisarne za »Zimsko pomoč« smo prejeli: Lovsko društvo Ljubljana je darovalo namesto venca na krsto kočevskih tuna-kov 300 lir v korist Zimske pomoči. Namesto cvetja na grob gospe Žužek je g. mr. ph. Sušnik daroval za Zimsko pomoč 200 lir. Urgence prošenj so nepotrebne. Nobena prošnja ne bo rešena, dokler nc dobimo potrebnih podatkov. Poizvedbe — predvsem policijske — so odrejeno kot nujne. Opozarjamo bralce časnikov na drugi kino dan, ki bo danes, v soboto v kinu Kodeljevo. Predvaja se film »Simfonija življenja«, ki ga je že kino Sloga predvajal v največje zadovoljstvo vseh obiskovalcev. Ljubitelji glasbe bodo pri tem filmu prišli na svoj račun Film se vrti v izključno korist Zimske pomoči Obiskujte naše kino dneve in pomagajte pomoči potrebnim. Pripravite zaklonišča Ob priliki pregledov hišnih zaklonišč, ki so jih v mestu Ljubljani izvršili službeni organi mostnega poglavarstva, je bilo ugotovljenih več pomanjkljivosti glede ureditve in opreme zaklonišč, o katerih nedostatkih je bil obveščen hišnik, lastnik ali upravitelj hiše. Ker pa posamezniki kljub prejetim navodilom niso ničesar storili v korist hišne zaščite stnnovalcev in poslopij ter celo omalovažujejo zakonsko in oblastne odredbe, uprava policije opozarja in poziva hišno lastnike, da odpravijo vse pri njih ugotovljene nedostatko v roku 15 dni. Po preteku tega roka bo uprava policije po svojih, odnosno po odrejenih organih izvršila ponovne preglede ter so bo proti onim, ki predpisov in navodil niso upoštevali, kazensko postopalo. Obenem se pozivajo vsi hišni starešine, da pregledajo zaklonišča v hišah, za katere so odrejeni, in da ob ugotovitvi nedostatkov prijavijo kršitelje upravi policije, oddelku za protiletalsko zaščito, zaradi uvedbe kazenskega postopka. Slovenski Rdeči križ poroča Poziv: Vse sorodnike, ki bi hoteli poslati denar svojcem v Trstu, Benetkah, Padovi, Aleksandriji, Castelfranco, Parmi, Bologni in Firenzi pozivamo, da se egla-sijo pri Slovenskem Rdečem križu do sobote, dne 15. t. m., do 12 pri blagajniku. — V poizvedovalnem oddelku, rcf. Iv., se naj zglasita gg. Slovša Magda in Mrak Erna. Reklamiranje tobačnih nakaznic Kakor emo poročali, jc meslni pre, skrbovalni urad v sredo, 12. januarja, pričel dostavljati izkaznice za tobak upravičencem na dom. V tem članku smo naprosili občinstvo, naj ne nadleguje urada z reklamacijami, da še niso dobili tobačne izkaznice, ali z vprašanji, kdaj jih bodo dobili. Pojasnili smo, da tako reklamacijo samo ovirajo redno delo urada in da jih urad zaenkrat nikakor ne more sprejemati. Vsa« naj zato mirno ča'ka, da mu bo dostavljena izkaznica za tobak, mestni preskrbovalni urad bo pa pravočasno objavil kje, kdaj in kako bodo reklamirali oni, ki tobačnih izkaznic niso dobili o pravem času. Mestni preskrbovalni urad bo namreč objavil v časnikih dan, ko bodo dostav lične vse izkaznico za tobak in od tedaj dalje bo lahko vsakdo reklamiral na način, ki bo predpisan. Ze danes lahko povemo, da bodo dobili prav na koncu dostavljanja izkaznice za tobak tisti mo-i ški upravičenci, ki so rojeni leta 1928, ! in tiste ženske upravičenke, ki so ro-! jene leta 1922 in leta 1889. Pri teh je bilo treba namreč točno kontrolirati tudi | datum rojstva, ne pa samo letnico, in j taka kontrola zahteva več časa. | Zalo znova prosimo občinstvo, naj ! mirno čaka na dostavo izkaznic za to-j bak in jili ne reklamira tako dolgo, do-! kler to ne bo objavljeno. Upravičenci naj tudi v tem primeru še nc reklamirajo tobačnih izkaznic, če je n. pr. že vsa hiša ali pa tudi vsa družina razen enega člana dobila izkaznice, ker so verjetno ravno pri tem, ki izkaznice še ni dobil, dela potrebna kontrola in bo dobil izkaznico, v kolikor je za to upravičen, pri drugi dostavi izkaznic za tobak. Okna in druge odprtine pri zakloniščih morajo biti zavarovane z vrečami ali z zaboji s peskom in podobnim. Poglejte, te jc to zavarovanje še vedno dobro in uspešno; kjer ga pa sploh ni, gu napravite tukoj. MALI OGLASI 2 AVTOMEHAMKA p r c d d e I a v c a — z dobro plačo, sprejmem. Predstaviti se v mehanični delavnici: llimska cesta št. 19. Rcquicm«. Zaradi velike dolžine filma PREDSTAVE ob delavnikih: 14.50 In 17| ob nedellah ob 10. 14.30 in Ul IEL KINO »UNlOHtr 1,21 Zanimiva usoda zakona današnjih dni .. • »Priljubljeni svet« Brigite IIoruey, Willy Fritsch, Paul Dahlkc itd. PREDSTAVE ob delavnikih: 15.10 In 17.SO! ob nedellah ob 10.10, 11.50, 15.30 In 17.301 IEL KINO »MATICA« Višek letošnje filmske sezone! Velefilm v barvah o neverjetnih pustolovščinah slovitega barona Munchhauseua .. • Najdovršenejše delo v Agfakoloru. Vclezauimivo dejanje — odlični igralci in prekrasne naravne barve »Lažnivi kljukec« Igralci: Hans Albers, Brigita llorney, lise Weraer, Haas Brnusewetter itd. Zfiradi izrcdiie dolžine filma PREDSTAVE ob delavnikih: 14.30 In 171 Umrl jo po daljšem bole'nnju moj dobri bral in stric, gospod Anton Varšek K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto, dne 15. januarja 19-14, ob pol štirih popoldne z Žal, kapele sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Domžale, dne 14. januarja 1944. Iva Varšek, sestra ter ostalo sorodstvo. SPALNICE, OREHOVE in jedilnice staluo na zalogi pri mizarstvu »SLK.L«. Ogled vsak torek, fotrlek in nedeljo od 9 v gostilni: Celovška c. 73. KLAVIR IN HARMONIKO poučuje strokovnjak po biiri in uspešni metodi začetnike iu napredujoče posamez* no. Zrinjskega cesta St. 7-11-7. (u Zapustila nas je naša dobra mama, stara mama, gospa Javoršek Frančiška vdova učitelja trgovske šole Na njeni zadnji poti k večnemu počitku jo bomo spremili v nedeljo, dne 16. januarja t. L, ob Vi 3 popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, Zemun, dne 14. januarja 1944. Globoko žalujoče rodbine: Javoršek, Bernik, II o -leček, Zor in Klare r. Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni sin, brat, stric iu svak, gospod inž. Babnik Janko profesor sred. tekstilne šole v Leskovru Pogreb dragega pokojnika bo r nedeljo. 16. januarja 1944, ob 3 pop. z Zal, iz kapelice sv. Jožeta na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica za blago-poKojnim bo darovana v cerkvi v Tomačevem. Ljubljana - Tomačevo, 14. I. 1944. Globoko žalujoči: Franc, Marjana, starši; Francka, Filip, Martin, Polonca, Francelj, bratje in sestre — ter sorodstvo Za vedno nas je zapustila naša srčno ljubljena, dobra mamica, sestra in teta, gospa Klun Linka roj. Goderer Na njeni poslednji poti jo bomo spremili v nedeljo, dne 16. januarja 1944, ob 4 popoldne z Zal, kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. januarja 1941 Globoko žalujoča otroka: O t m a r in M a r i I k a ter ostalo sorodstvo. i7 CIIIESA 31 Za trenulek je uživala ob tej misli. Takoj nato pa se ji je skrčilo srce im ne-voljna je bila sama nase. Toda z nevoljo ni bilo mogoče nič urediti. Torej?... »Torej,« ji je dejala Ariana, kakor da bi bila slišala njene besede, »mislila 6em glede stanovanja in se odločila«. j Amarilis je sedela v svoji sobi pri oknu in krpala rjuho, ko je prišla k njej Ariana s temi besedami. »Kaj si odločila?« »Odločila sem, da se moramo rešiti iz tega mučnega položaja. V Corte oddajajo v neki hiši sobe v najera. Bila sem tam in sem videla, da lahke dobim dve sobici in kuhinjo »Dve sobici? Nikakor ne...« »Pusti me, da povem vse. Ena 6oba bo zame, druga za mamo. Ti...« »Jaz?« »Seveda, Amarilis. Čas je, da se po-'ovoriva odkrito. Ti ostaneš tukaj ali pa 3 vrne? k teti, kakor ti je ljubše. Nima nisla da se hoče« z vso silo držati teh veb nesrečnic "Nekaj že zaslužim in to jo za naju dovolj.« .Ariana, saj si zgubila glavo.« »Nikakor ne. Ravno nasprotno. V tem renutku sem v tej hiši jaz se najbolj pametna. Na vsak način sem se že odločila.« i Okrcnila se je, da bi odšla, pa se jc zopet vrnila. Približala se je sestri, se sklonila k njej in ji zašepetala na uho: »Veš, bolje je tako. Bolje je zate, zame in za vse.« Amarilis ji ni odgovorila in se ni n;ti ganila. Ariana že dolgo ni bila več v sobi, ko je še vedno sedela nepremično z rjuho na kolenih, ki je postajala vedno bolj bela, kolikor bolj je bledela dpevna svetloba. XVII. Ponoči se je prebudila z neko določeno mislijo. »Ariana je ljubosumna. Ko sem bila bolna, ni hotela, da bi prišel. Slabo je govorila o njem. Zdaj hoče oditi, ker vidi, da si ne more več delati utvar. Naj le gre!« Prepustila se je svojim sanjam o ljubezni. Pustila je, da se ji je približala očarujoča slika, ki jo je do zdaj vedno odganjala. Nasmehnila se ji je in se naslajala ob njej. Priklicala si je v spomin ljubljeni glas, ki je pred tolikim časom izgovoril njeno ime. Spominjala se je redkih besed, ki jih je rekel; tudi brezpo- i m«mbnih se je spominjala in iih ljubo- j sumno hranila v srcu. Čutila se je v tem | trenutku tako srečno, da je ob spominu na žalostni Arianin obraz, zašepetala: »Ubogo dekle .« , Pomislila je še: »Pa on, ali me ljubi? ..« Toda to vprašanje je ni vznemirjalo, ker je vedela, da si lahko odgovori pritrdilno »Me ljubiš? ...« Trenutek tišine; zagledala je njegove oči, ki so : jo takrat v avtomobilu smehljajoče po- . gledale, ko ji je rekel: »Draga gospodična . .« Kmalu pa ji je začelo srce močno utripati, da jo je kar bolelo. Dvignila se je v postelji in dejala: »Gospod, daj da umrjem . .« Srebrna svetloba je prihajala skozi okno in osvetljevala obrise pohištva in se odbijala v zrcalu na skrinji. »Gospod, daj, da umrjem ...» je ponovila Stopila je s postelje in pokleknila. Začela je moliti, o se niti ni zavedala, da namesto smrti, prosi za nekaj čisto drugega. Tudi se ni zavedla, kako ji je sladek mir napolnil srce. Brez dvoma ni bil to vdani mir tistega, ki je dosegel, da bo kmalu zaspal za vedno. Dvignila se je popolnoma pomirjena, odprla okno in pogledala nebo, ki je bilo vse prepreženo z drobnimi oblački, ožar-jenimi od lunine svetlobe. Zunaj ni bilo najmanjše sapice. V daljavi se je svetilo jezero, kot gladka pozlačena marmornata plošča Zaprla je okno, zopet legla v posteljo in v hipu zaspala Bil je že dan, ko se ie prebudila. Pod oknom je odmeval odločni Lizin glas. Na vrtu je bilo ore-cej dela in morala je dati navodila Hitro se je oblekla in medtem ponavljala ljubljeni podobi, ki se ji je hofela vriniti: »pozneje, pozneje; zdaj ne ...« Stekla je na vrt in potem hitela z vsakdanjim de- i lom, tako da ni utegnila misliti na nič drugega. Krotila je misel, ki se ji je neprestano hotela vsiljevati. Ko je končala z delom, je hotela oditi iz hiše. Mislila je na stezico, ki se spušča med travniki . proti jezeru Ko ie stopila na prag, je zagledala Aminta. ' »Nikar se ne meni za to nerodno vozilo,« ji je dejal in pokazal na star avtomobil, ki je stal pred vrati. »Tega uporabljam le začasno,' dokler ne dobim novega. Ni bilo mogoče več odlašati z razpečavanjem radijskih aparatov. Moja neverna sestrica pa se zdaj lahko na lastne oči prepriča, če sem govoril resnico.« Vze! je iz vozila majhen radijski aparat, ki ga je prinesel za domače. »Kje je mama? Kje je Ariana?... Kje je električno stikalo? ... Imate morda kak stolček? Pa mizico?... Ali imate med vašimi zakladi kak izvijač?... V kakem brlogu pa stanujete? Boste že videle. Zdai ie konec vašega pregnanstva. Vaša beda, ljudi -.gubljenih v puščavi, se bo spremenila v ložo v velikem gledališču življenja . . Ronchctto ni več bedno naselje kot do danes. Sedaj je Milan, Rim, Pariš. Berlin, cel svet. ..« Napolnil je hišo z govorjenjem, tekanjem, razbijanjem s kladivom, žicami, poskusi, dokler se niso zaslišali prvi glasovi, besede zvoki, pesmi. »Riž in fižol ob zvokih plesne glasbe danes.« je dejal Aminta, ko so sedli k | mizi. Nenadoma pa je dejal na glas, da bi prevpil godbo: »Skoraj bi bil pozabil. Žc veste zadnjo novico? Takoimenovani doktor Samueli je pred nekaj dnevi zbežal nezna-nokam Pustil je upnike z dolgim nosom in svoje ljubice v solzah in obupu.« xvin. Popoldne je prišla v Ronchetto teta Irena, ki je ni bilo več na spregled, odkar se je vselila v hišo družina Pardi. Toda morala je nekaj ukreniti s to prismojeno Amarilis, ki se ni več prikazala v njeni hiši Ko je že tisočkrat prisegla, da se ne bo brigala več za to nespametno in trmasto dekle, se je zopet pomirila in začela razmišljati, kaj bi šc lahko poskusila Kmalu je našla primerno rešitev. Kakor po navadi, se je tudi zdaj spravila nemudoma na delo. Obstala je nekaj časa v veži in čakala. da se prikaže Amarilis. Saj ni vedela, kje naj jo išče Iz sprejemnice so prihajali glasovi radijskega aparata: besede, zvoki, sm.h . .« Celo radijski aparat so si nabavili Seveda, Pardijevil . . .« Krenila ie proti vratom, ki so vodila na vrt. Ko pa je zagledala Ariano, ki ie prihajala po stopnicah, jc zopet obstala. Skoraj bi je ne bila spoznala, tako različna ie bila od prejšnje lutke ta žalostna postava, oblečena v sivo haljo, ki je počasi prihaiala po stopnicah, držeč se za ograjo Postarala se ie najmanj za deset let Vpraša'a 'o je po sestri. Ariana ni vedela kje le Rekla ie, da io gre iskat in povabila teto Ireno v sprejem-nico. Stopila je k materi, zaprla radio in ji dejala: F3r »Ljudska tiskarna« — Za »Ljudsko tiskar no Jože Rramarii — Uerausgebet, Izdajatelj: inž. Jože Sodja — SchriFtleiter. uredoik: Jauko llafuer