ST. 10 1955/34 V R T E C LETNIK. 64 R. Bazin-Kriha: Mlin, ki se več ne vrti. lin očeta Hiraoja se je vrteL uoč in dan v vseh časih tako hitro iii tako dobro, da so se iemu vsi Čudili in je mlinar bogatel. Stai je ta mlin na veter visoko na TiribČku, bil na trdnih femeljib. spodaj zidan, zgoraj pa lesen ... Joj, otroci, kakšna lepa lesena hišica je to bila, in oni, ki jo je naredil v tifltih dobrih časih, o katerih zdaj več ne povorimo. je moral biti izvrsten raojstcr! Spodaj je bil stožer iz enega sarnega. kosa. iz katerega se je dTj^alo več kot trideset brun. ki so nosila hisico. krila, streho in mlinarja, ki ga ni bilo moči videti. Na sto metrov okoli je bilo podrto vse drevje, in ker je bila de/.cla ravna, zelo razsežua in od-prta, je bil ta mlin na veter kot morski svetilnik viden daleč naokoli. Naj-manjsa sapica je zadela obenj. Njegova krila je lahko pognala sapica, tudi tako majhna, kakršna zadostuje, da se ospe žito, da izgubi travna bilka svoja zrnca. Ob uevihti je pa mlin znlivjul. Kadar je bril pozimi severnik, je povezal mlinar vsa jadra in je pustil le okvir iz kostanjevega lesa, da je obračal kamcne, — imenitno, fo vam rečera! Kadar očka Hirao ni spal, je glcdal skozi okno osle. ki so stopali proti mlinu, štel hiše. kjer so mu največ dolgovali, in kadar je zorela žetev. se je veselil, da bo blaginja drugih tudi njemu prinesla dobiček. »Ena vreča žita. dve vreči moke,« je bilo njegovo nacelo. Pri tem jc pa on Še vedno toliko zaHlužil, da je postal v nekaterih Ietih najmogočnejši mož v kraju. Stkozi ves teden je bil bel od glave do pete: v ncdeljo pa bi ga hil imel vsakdo za resničnega gospofla. TakŠuo lepo obleko je irael in tako sveze in zadovoljno je izglcdal. ^Mojster Himo< so mu rekali vsi ljudje. — f-Oj. moji dobri!1): jc odgovarjal mlinar. Nibce mn ni želel slabega. Bii je pošien. Ko se je pa postaral, se ga je žalibog nekoliko oprijela skopost. Bogastvo mu je zadrgnilo srce, in posial je bolj neizprosea do dolžnikov. ki so slabo plačevaii: manj prijazen do 145 revežev, ki niso imeli »e konj ue voz ne oslov ae mul in so v eni sami vreči I prinesli vse svoje žito v mlin. 1 Nekega dne, ko se je ua ravnini, vsi rumeni ocl slamnatih bilk, dvignil M svež piš, ki je veselo vrtel štiri plainene pemti mlina, sta govorila mlinar I in ajegova Uči, s prekrižanimi rokaini uaslonjena na podoknico, o bodočnosti, I in kakor se to vedno godi, sta si jo slikala vse lepso, kot je sedanjost. Ta I mlinarjcva deklica je bila čedna, bolj gospodicna ko mlinarica, in čeprav I ni bila hudobna, se je vendar navadila, da je po krivdi svojih staršev, ki I so jo razvajali, presojala svet z viška svojega mlina — to se pravi: neko- ¦ liko previsoko. H »lvanka,< je rekel oče, -posel nam gre dobro.< M Tem bolje za vas!« fl sTem bolje tudi zate, Ivanka! Zakaj v dveh letih, Če se kaj spoznam,fl bom daj lahko tvojo doto ob stran, mlin prodal, in zdi se mi, da se bodoV meščani, tudi najbogatejši, kregali med seboj, kdo bo postal zet bogataša^fl kakrseu scm jaz.>; f Hčerka se je nasmehnila. *Da, prav sem naredil,« je nadaljeval mlinar, »da, ne sprejemam veL teh malib vreč žita, ki dajo prav toliko dela kot velike, a ničesar ne dona-Šajo. Na naročila revežev niČ ne dam. Naj gredo drugam! Ali ni tako, deklič?« Mlada mliiiarica je stegnila roko proti kameniti poti, ki je bila nekdaj cesta, zdaj pa je Že skoraj poj>olnoraa zapuičena in vsa pokrita z vrbami. Ta pot se je pričenjala ob vznožju mlina, šla prav noter globoko v dolino, prišla do potočka, ga prekrižala kakor Široka zelena leha in se izgubila v brezkončni dalji, kjer so bile črte zabrisane. Od tam so za časa žetve prihajali vedno vozovi, naložeui z ovsom. žitom in koruzo. Skozi vse leto so prihajali prebivalci redkili kinetij, ki so bile raztresene na tej vlažni planoti. Ivanka je pokazala točko na start cesii in rekla: >Glej, tam prihaja pravkar stara Genfolka s svojim sinom. Kaj neki neseta na hrbtih? Vreče žita, če prav vidim! Kakšna iraenitna odjemalka, vdova Genfolka!": Tako veselo se je pričela deklica smejati. da so se miinska krila, ki so se še za kaj manjšega vrtela, pričela še hitreje vrteti. ^Paberkovavka, paberkovaTka!« je odgOToril očka Himo. »BoŠ videla, kako jo bom sprejel!« Ostal je z nasloiijenimi komolci ob robu okna in je nekoliko sklonil svojo močnato glavo, raediem ko je pricela žena s težaTO stopati po hribu navzgor. pod težo skoraj do tri čeirtine Dapolnjene vreče, ki jo je nosila na hrbtu in držala z obema rokama preko leve rame. In ko je nazadnje vrgla svojo vreČo poleg mlinskiK vrat, je od utrujenosti in zadovoljstva zavzdibnila. >Joj!« je rekla iu se ozrla na svojega sma. ki je bil skustran petleten dečko, .-zdaj je konec najinega truda, Ivan Genfol!« Pogledala je kvišku. .-Dobro jutro, očka Himo in družba! Glejte, kakšno lepo žito sem vam prinesla. Ni ga veliko. pa zdi se mi, da je dobre vrste.« ?>LaKko ga nesete nazaj,* je del mlinar. *Moj ralin se ne \tH za itiri pesti kortize. On rabi večje grižljaje.« 3>Pa ste mi ga lansko leto dobro zmleli.* "Dal Samo zdaj ga ne bom več. Ali sie razumeli?« Raznmela je tako dobro, da je že jokala, ko je opazovala stojo vrečo koruze in vrečico Ivančkovo, ki sta stali druga ob drugi kakor siva kokoŠ 146 in njeno pišče. Da hi uesla to nazaj — ali je mogoČe? Mlinar vendar ne 1 bo tako grozovit! Gotovo se le šali. In napravila se je, kot bi se hotela I obrniti: m iPojdiva, Ivan Genfol!« je rekla. ^Očka Himo bo vzel tvojo in mojo * vrečo in naina bo vrnil dobre nioke!« Prijela je za roko svojega sina, ki je gledal navzgor proti mlinski linici in rekel: »Noče! Hudobni miinar, ki ne raara!« Toda komaj sta bila niati in sin na pol pobočja navzdot, že Tu imaš svoje zrnjcl Pridi ponje, če nočeš, da izgme vse. Vi berači, kakršni ste, ste slabi plačniki!« ln koruza iz vrečc se je vsipala iz njegovih rok. Valila se je po po-boeju. Ueževala je na mater in sina, in iakšno moč je imel mlinar, da je ena pest priletela prav do vrha nilina in padla kakor toča na streho. Zaslišal se je ropot, in mlinske peroti so se naenkrat ustavile. Toda mlinar ui pazil na to, zakaj stopal je že znotraj po lestvi, ko je vdova vsa obupana naložila napol izpraznjeno vreČo. Lepa Ivanka se je pa smejala n a oknu. Rjavo krilo in črni jopič vdovin je zginil kaj kmalu v zeleni planjavi. V nekaj minutaii sta izgubila ocka Hiino iu njegova hčerka iz vidika oba reveža. Nato sta se nehala smejaii in sta opazila, da se mlin več ne vrti. krila so se pač gibala zgoraj, se stresala, se nekoliko zvijala, kakor bi bila nepotrpežljiva, da se spet zacno vrteti; toda stožer se je ustavljal vetru. Mlin se je ustavil. Nategnil bom platno,< je rekel ralinar. »Gotovo je veter postal slabši.< j In je na mah razprostrl med lesene droge vse platno, kakor je je J razprostiral v dnevih, ko se je vlačil veter počasi pod inirnim. neboni. Ves ^ les se je pa stresel, mlinskj zidoTi so se stresali, iu eno krilo na mlinu se je zlomilo pod iežkim zračuim pritiskom. >Prokleti berači!« je vzkliknil ocka Himo. »To ima Človek od tega, če jih posluša! Gotovo je veter močno pritisnil, mediem ko sem ju od-pravljal!« Drugi dau so pričeli delavci popravljaii Himojev mlin. Mož jih je plačal, razprostrl platuo kot ponavadi in poslusal iz svojega zavetja poleg negibnih koles, čakajoč na vrtenje zgoraj, na ono tožbo, ki je pričala vsako jutro, da so se pričela krila vrteti. ifitro pa je moral Himo zgrniti platno v strahu, da se ne pripeti nova nesreča. Dolga bruna so se zgibala kot obroČi, in nic se ni vrtelo. »Ti vaški delavci nič ne vedo in samo kvarijo delo!« je rekel mlinar. »Poklical jih boin iz mesta, in potem bomo videli.-i Zares so prišli delavci iz mesta. Odkrili so streho, nadomesiili Štiri krila, napravili mlinarju težke troške in vendar niso imeli Teč uspeha kot prejšnji. Ko so hoteli poskusiti nori stroj, ga veter ni mogel »praviii v tek. Riskal je med razpokami, iiapenjal platno, ga razirgal, in to je bilo vse. Med tcm časom so pa odjemalci izostajali. Ocka Himo se je zapletel v tožbe radi dobav, ki jih je obljubil in jih ni izpolnil. Ivankina dota se ni več napihovala. Raviio nasprotno: Mliaar in njegova hfi sta pričela jokati. - '¦• »"'o^ >Nič ne raztunem tega, kar nas je dpleielp,< je rekja Ivanka. J»iP8ift zdi se mi, da imajo ti GeAf^oTi^Toi^Uz^JK^.^fSliU^mnjiBff^Ijtaorda bosta ona odkrfja'Vžrtiferia^af1^ ibim^^V1™-^1 InJit8 •>*•'**"* \')A-ri (ii li>u[|>|> 'j| ',¦>. lisnilru n'r .mMW>t? ob vtit(\ iitiS'iU\f. oi sče je treba saino kakšnega dariia, da odatraniin zlo, ki nas tlaČi, ne boin skoparil,« je rekel mlinar. »Pojd-ite torcj in bodite prijazni, očka, zakaj naŠa sreča je morda odvisna od teb revežev.« Geka Hinio je vecfno ubogal svojo hčerka, tudi če ni iuielu prav. Toda zdaj jo je zares inoral poslušati. Skozi temuozeleua j>ota ob potočku se je napotil clo Genfolovih. Ciin globlje je pa šel v dolino, tem vlažnejši je postal zrak: žabe so skakale po maliu nu zapušcem cesti, tluh rastlin s širokimi listi, nikoli pokošenega bilja in biČja, ki je pokrivol dolino. kjer se je zvijal potoček, je pritiskal na duo zeuilje. In uiiinar, ki je bil navajen griča, je slabo dihal in bolj je bil nagnjen k usmiljenju. Nekoliko stran od reke je opazil pod vejami hišo Geiifolovo, vso pokriio z inahoni: trava pri tieh, trava sredi strehe, in zdelo se je, da je pokrila z Iasmi, ki jih stresa veter. Človek se je raoral pripogniti, če je hotel vstopiti. Ocka Jlimo pa ui vsiopii, zakaj tisii čas je opazil ozko polje nu lahnein pobočju, polje, podobno ravnemu traku. kjer je delai samcat otrok. Ivan Genfol je bil vrgel svoj čopič ua tla in kopal na ozkem traku zenilje z vso močjo, iu okoli njega je bilo plevela več ko slamnatih bilk. iGlej, kakŠna slaba zcmlja, iz katere se živijo!« si je dejal nilinar. »In ta malček jo obdeluje! Hej, Ivan Genfol!*: h ant se je obrn.il, spozual očka Himoja in zardel, ne da bi bil spustil lopato, ki se je zarila v zcmljo. ker je pa bil navajen, z vsemi ljudini govoriii vljudno, je vprašal: »Kaj želite, očka Hiino?« »Mlin se mi več ne vtti od onega due, ko sta tvoja mati in ti pri^la k meni,< »Jaz ne morem nič za to.« »MogoČe da, mogoče ne. Moja hčerka Ivauka si je vtepla v glavo, da se bo mliu, ki se je ustavil, ko je zagledal vaj.in hrbet, nemara spet vrtil, Če vaju bo gledal v lite.« »Mati je od revščine urarla,« je odgovoril Ivan Genfol. ^Že petnajst dni sem sam, da j>osejem to polje, zakaj babica je že prestara. Pustite me, očka Himo. Nimam časa iti z vami.* Dvipnil je deček lopato in udaril ob prsf, ki se je razpršila na drobne kepe, Mak je padel po tleh, meta se je onesvestila v prahu, sivka se je pa zdrobila v plave niike. s-Ti saino raztresaš slnbo semenje po svojein polju,« je uadaljeval mlinar. sPosluSaj me: če gres z meiioj v mlin in Če znajdeš, kaj mu jt\ ti bom dal pet vree moke, da boš lahko živel vso zimo od nje.« »Nimam časa, oče!« i-Zbral si jih boš deset v moji kašči.« »Ocka Himo, nisem mlinar in ne vem, kaj je vašim krilom.c »Ivan Genfol, sezidal ti boru novo bišo ob vznožju mliua, za babico in zate, in zapustil ti bom eno svojih njiv, ki je trikrat vecja kot vaša.t Mali je spustil lopato in Šel za mozem. Ko sta bila pred mlinom, ae krila niso sama od sebe zavrtela, kakor g^.j^^isJila Ivauka. Toda faut je splczal po Jestvi. za njim mlinar in nje-gova fiči, in ker nista imeia drugega upanja, sta fanta drug za clrugiin ^h H$9*U:ni|f,ftYl Mn -jj i.h,v,(,,. -,. , _,, ¦ cirinfftPpbm^Ppgie^ilK^n^^^I^^a^al.nja^^nl^i' Poglej, poglej povsod!« H Fani je stikal pa.^h,^^^ Y^i:W' -9^^ ^fe^ ^' ".otel M je splezati prav do stožera, in mlinar se je skljucil in rekel: ^M m 1 kar na raine mi splezaj, faiit, in na glavo, saj uisi težak! Ali vidiš kaj ua stožeru?« ¦Ničesar ne vidim,« je rekel Ivan Genfol; »toda naše žito duhanil« Pri teh besedah se je očka Himo tako zinešal, da je skoraj padel vznak. Nasloiiil se je oh lcscno ogrodje svojega mlina in rekel: »Ivan Genfol, obljubim ti... Otrok je že segel v odprtino, kjer se je stožerovo drevo nekdaj tako veselo vrtelo. In ker je imtl drobčkane roke, je otipaval robove razpoklin, pa spoznal ob tipanju žitna zrnca in jih prinesel ven... In takoj so se pričela vrteti krila. Gnal jah je jesenski veter in ves les ogrodja je zapel. Od tistega časa se mlin ponoči in podnevi ni več ustavil, Zdaj vidite na pobocju novo hiŠico z bogatim žitnim jjoljem, ki v po-letuih mesecih uima druge sence kot mluiska krila.