ščini, da sta bila r in 1 samoglasnika,1 Dve leti za tem je trdil Miklošič na podlagi svojega narečja isto tudi o slovenskem r-u: »Der vocal r lebt im slovenischen fort; anlautend: rdeti se, rž, rsketati; inlautend: brbati, brv , , , črv, škrbati, Die slovenischen grammatiker sind indessen nicht zur erkenntniss der vocalischen natur des r ge-langt., ,; selbst Metelko hat sich, wie es scheint, von der altslovenischen schreibweise bestimmen lassen, dem vocal r einen halbvocal beizugesellen,2 Miklošičeve nauke je razglasil štajerski Ilirec Be-lankin3 1, 1852 v Slov, bčeli ter priporočal temu primerno pisavo: »Bodi nam Jugoslavenom ,,, pravilo: r med konsonanti ino na kraju po konsonantu je: rrr bez vsakoga čistoga vokala: trg, prt , , , hrabr, ostr ino na začetku slovke: rdeti, rž, rt, rvati,«4 Miklošičeve nauke je tedanji njegov slušatelj na Dunaju, Valjavec, prvi presadil v prakso, Z novo pisavo smrt itd, je združil tudi še več drugih vzhodnoslovenskih in hrvaških posebnosti ter kre- i Lautlehre der altslov. sprache, 1850, 10. 11., glej Marn, Ježičnik, II, 1864, 62. 2 Lautlehre der neuslov. spr. 1852, 230. citat po Marnu, L c. 1864, 63. Miklošič tedaj še ni vedel, da zahodna narečja nimajo samoglasnega r-a. 3 »R in L sta slavenska vokala«, str. 181, 192, 204. 4 Str. 205. Enako je pisal o 1-u: »1 je med konsonanti, pred konsonanti na sredi, ino na kraju besede: u ali o ali ou po narečjih: dlg == dug — doug;... pletl = pleto — pletu, pisal = pisav. (Se ve, da bi bolje bilo,« pristavlja, »ako bi se 1 vseli izrekalo, kakor 1 naši Rezianci, Nadma-riborjanje ino Hrvatje na kraju besedi vseli izrekajo«.) nil v pisavi v čisto drugo smer, kar je za Valjavca kot učenca Miklošičevega značilno, ker je bil dotlej trd zapadnjak in se je v svojih spisih po Sloveniji, Vedežu, Ljubljanskem Časniku in Novicah več let trdovratno branil novih oblik, kakor njegov prijatelj Trdina, Odslej je bil Valjavec navdušen novotar in je v svojih leposlovnih spisih (do 1, 1867) presadil nekatero hrvaško obliko na slovenska tla, od katerih se jih je več sprejelo v splošno pisavo, Valjavec je začel z novo pisavo v Slov, bčeli 1, 1853 in izdal v nji tudi svoje Pesmi 1, 1855,1 Prvi poskus je bil radikalen: piše se naj zlogo-tvorni r s samim r-om ne samo v deblu (srce, vrt, smrt itd,), temveč tudi v končnici (rebrna, kvatrna; kadr, iskr itd,) in na začetku: rdeč, rjoveti, ržen itd, Toda preden se je vse to sprejelo, je trpelo blizu 50 let, (Dalje,) 1 Slov. bč. 1853: pisava v deblu: smrt, vrt, drglja, srca, prva (137) vrši, frfra, frfot (145) krdel (169) itd. tržci (= trgovci) 185; jim prti gorje (185); pisava v končnici: kva-trni večer, kvatrne noči, kadr (145); toda; blager mnog (193). Po vzhodni slovenščini piše: ugasnola (145) bridko (145, 170) vtihnoli so (169) prekanol bi (170) vrnol se (170) zdrznola sta se, dvignol (178) na trgi (185) v srci (193). Po hrv. piše: pro-govor, proganjana (145) propad, provrtati (169) prorokovati (177) sovet (169) dušo žrtvujte, po uzrocih (177), dvignol je roci (178). V Pesmih je pisal poleg navadne debelske pisave še sledeče primere z r-om: nečimrnost (10, 13, 32) sle-hrnega (20, 126) rebrna strahota (196) gen.pl: iskr (104); proti sevru (124) dalje: rmeno (51, 183) obraz rdi (93) rde jej žarki (116) lica rdeče (116) ga rdečica je obsula (129) rjove (98, 99) rženega (184) toda verjeti (136). HERCEGNOVI, UTRDBA OB VHODU V BOKO KOTORSKO. 317 —