70. številka. Trst, v petek 28 marca 1902. Tečaj XIIXV „Edinost " i maja •■krat aa 4at, raiun aedal\ p -stikov, ob 4. uri srečer. maia : ca celo leto . .......34 k o« u pol leta.........IS „ >a Četrt leta........ S , ta »a meneč........ 2 kroni -i nčnino j? plačevati asprej. Ne na-oi k orat prilrifeue nar »Anine i< apravi ae • sira. i o tosakarnah v Trstu se prodajajo po-»antene Številke po fi stotink (3 ■▼č.»; Iivea fnu pa po 8 »totink (4 »TČ.i Telefon Str. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je no*! OfUal »• tačanaio po vrstah v petitu. Za »eČ-£;atao naročilo s primernim popui.tom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo domaći oglasi itd. se računajo po pogodbe Vsi dopisi nsj se pošiljajo uredništvu Nefiankovani dopisi ae ne sprejemajo Eokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre* ama ipraTklltfo. Naročnino in oglasa j« plačevati locc Trsi. Lradmlitfo tu tiskarna se nahajata v a lic i Uarintia Siv. 12. I* prav ntltvo, ta sprejemanje Inseralu? * ulici Molil piccoio Uv. 3, II. nadeti. Izdajatelj Lc odgovorni urednik Frao Qo d n i k. Lastnik konaorcij lista Edinost" Natisnila tiskarna konaorcij a lista „Edine st" v Trst Važnost Trsta. m. Jedno treba pripoznati Nemcem. V tem je ravno njihova moč. Zbok tega tudi njihova nevarnost za vse one, ki bo se svojo ekzistenco, narodno in individualno, navezani na sfere, na ozemlja, katera so potegnili v svoje načrte snovatelji bodoče Velikonemčije, ki naj hi — zavladala vsemu svetu. Nemci znajo delati zistematično in previdno. Kakor so sicer šovinisti, megalomani in brutalno brezobzirni, znajo pa biti tudi jakt» previdni, ako je to njihovim namenom v prilog. Kjer treba, znajo se tudi potuhniti. Nemcem treba priznati, da v izvrševanju svojih načrtov znajo izbirati prava in primerna sredstva. Kjer se jim vidi sila primerna, pritiska nemška sila z vso vehemenco. Kjer je zvijača bolj na svojem mestu, deluje zvijača. V tem so Nemci mojstri : da znajo rabiti sredstva in pripomočke, da znajo izbirali točke, kje treba zastaviti navor, da znajo določati najprimerneji čas za nadaljevanje se svojo agresijo in pa — tempo v naskakanju. Svojo vrlino, svojo virtuvoznost v tem, kako si je možno na tuji zemlji na e k o r o ja e o p a ž e n in za široko javnost prevarljiv ifcačin pridobivati terena, kažejo Nemci izlasti v Trstu. Tu vam nastopaj« tako previdno in potuhnjeno, da se jira moramo kar čuditi. Njikjer vam ne nastopajo javno in na način, ki; bi mogel vzbujati pozornost sveta, osobito Italijanov. Nikjer je ni nobene vidne sledi k;ike specifično nemške politike v Trstu. N emski element pripoznava brezpogojno prvenstvo, nadvladje italijanskega elementa. Oe že nemški element kje nastopa na političnih činih, n. pr. na volitvah, ne nastopa nik< lar kakor nemški, ampak vsikdar kakor avksilijarna četa italijanstva. Nemški volilci volijo italijanske kandidate in izdajajo o volitvah celo javne pozive na skupno obrambo z Italijani pred skupno — slovensko nevarnostjo. Navidezno klanjanje pred prvenstvom italijanskega elementa v Trstu seza celo tako daleč, da Nemci celo na razne svoje nemške prtdstave po gledališčih vabijo v — italijanskem jeziku. V tem potajevanju je ravno tisti nemški zistem, tista izborna nemška taktika. A te svoje taktike se posluž ujejo tu v toliki meri ravno zato, ker dobro u me vajo neprecenljivo važnost mesta tržaškega z bok lastnega mu zemljepisnega položenja. Zbok svoje lege je Trst svetovnega pomena. I me vajoČi to važnost so oi Nemci Trst — kakor smo že izvajali v enem prejšnjih čiankov — izbrali za svoja izhodna in dohodna vrata na bližnji in daljnji Orijent ter za operacijsko podstavo na izvrševanju velikonemških aspi-racij za svetovno nadvladovanje nemškega elementa. Spoznanje, kaj je Trst i u kaj bo pomenjal Trst v velikem, gigantskem boju, ki se bo bfi v bodočnosti za prvenstvo med germanskim in slovanskim svetom, sili Nemce v taktiko skrajne previdnosti. Oni vedo, da so Italijani na eni strani jako razburljiv in občuten element, na drugi strani pa da so skrajno lahkomisljeni, najivni, samoljubivi. Da imajo le blestečo lupino, pa se ne brigajo za jedro; blesk navideznega narodnega in političnega prvenstva jih omamlja. da ne vidijo, kako se pod tem bleskom trajno in z neizprosno doslednostjo vrši njihovo lastno razsulo: izlasti politično in gospodarsko. S tem, tla jim Nemci pomagajo vzdrževati tu ta mamljivi videz, da jim z obema rokama nudijo blestečo lupino, jih zavajajo, da Italijan vidi v Nemcu svojega najboljega prijatelja, svojega zaveznika, in da je slep za to, da mu Nemec na ' drugi strani s stotero rokami jemlje, kar mu na eni strani navidezno daja z eno roko. Se svojo previdno taktiko dosezajo Nemci, da Italijani niti ne opažajo, kako se infiltracija Nemštva vrši od minute do minute po nešteto skrivnih kanalov. Kako Nemci spoznavajo važnost Trsta in kako si ravno radi te važnosti gradijo in pripravljajo tu svojo nemško bodočnost, o tem priča najbolje način, kakor oni, ob vsem svojem navideznem političnem po-korjenju prvenstvu laškega sedaj gospodovalnega elementa, pazno in natančno opazujejo vse gibanje v Trstu in vse politične in narodne evolucije ! Opazujejo ne le italijanski, ampak tudi naš slovanski element. Vsaki naš korak na gospodarskem, narodnem, socijalnem in političnem polju je zabeležen v Berolinu ! Da ne preti rujemo, priča zopet dejstvo, ki smo je naveli nedavno temu, da so namreč : delovanje nase hranilnice, nakup narodnega doma, nastopi naši na volitvah, obstanek naše slovenske šole v Trstu in celo nakup hiše za zavod sv. Nikolaja zabeleženi v poročilih splošnega nemškega sulferajna v Berolinu, katero društvo ni nič druzega, nego eno mnogih mogočnih sredstev za povspeševanje veli konemških aspiracij sem doli preko naših pokrajin. V Berolinu vodijo natančno evidenco o našem Trstu. V tem dejstvu se zrcali vsa velikanska važnost našega mesta. P O i) L I H T E K. Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Senoa, prevel M. C-t-ć. IV. >Eh, bratje, če želite, pa naj bo« je rekel Sriemec. »Kakor veste, dovolili so nam položiti «xamen. To je lepo, sem rekel jaz, ali je tu vražja zi-devica vmfs, treba namreč vsakako nekaj znat'. Ko sem tako gledal svoja scripLa, Jji leže mirno na mizi, a na njih se je nabralo prahuu in pajčevine, vse se mi je nekaj zdelo, da v teh papirjih mnogo stoji, kar v moji glavi ne stoji, pa sem rekel: Lazo brate ! Lahko bi bilo, kaj ne da, ako bi te vprašali o »cviku«, »ferblu« in »billardn«, ali »jus naturale, ro-manum, hungaricum« — ne, to ne raste v tvoji buči. Nekako mi je duša klonila, pak da ne pojdem na examen. Da vidim, je-li to težko, sem rekel. Vprašal sem torej prijatelja Milivoja, naj mi kaj pripoveduje ex jure hungarico, da se mi uho nekako privadi. Govoril je to in ono, ne vem, ali pametno, ali neumno, ali toliko vem, da nisem nikoli čul tega. Slaba bo. Ali na srečo sem se premislil. Kaj se bojiš, Lizo! Jus naturale, na ravno pravo — ali se treba učiti tega ? Kaj še! Saj menda vsakdo od nas ve, kaj je na- ravno. Jus romanura, rimsko pravo? Niso li Rimljani že davno umrli ? Umrlo je tudi njihovo pravo. Jus hungaricum, madjarsko pravo? Saj'mi pojdemo sedaj nad Madjare, čemu naj bi se učili njihovo pravo ? Lazo, dete ! Pojdi na examen, šepetala mi je duša. Kar mi je v pravi čas krojač dones»el to-le serežansko obleko, ker hočem, kakor veste, oditi za dobrovoljca v banovo vojsko! Eh, kakor da je bilo od Boga ! Nasadil sem si rdečo kapo, vrgel pištoli na-se, ogrnil ta plašč, zataknil ta-Ie dva okovana jermena, pa — sel sem na examen. Bog! Bog! Gospoda so me gledali debelo kakor kako svetovno Čudo. Jaz sem izvel svoja samokresa pa ju položil pred-se na mizo, da mi |>omagata na examenu. Gospoda so nekam čudno majali z glavo, pa so vpraševali, jaz odgovarjal, Bog sam vedi kaj. Da, stari plešar me je vprašal nekaj za »oppositio«, a jaz sem rekel, da smo sedaj v opoziciji proti Švabom, na kar mi je odgovoril : Kako da ne znam tega ? A jaz njemu : Dosti je, clarissime, ako mi pravite »oppositio«, da ne pojdem v apoteko po tega vraga. Gospoda so pogledali mene, potem sebe in rekli slednjič: »Primam habst«. Prvi red ! Izvlekel sem se, hvala Bogu. Samo ne vem, da-li sem to madjarsko pravo znal jaz, ali moja samokresa, ali sta moja samokresa dobjla prvi red ali pa ja z. Eh, naj bo, kar je! Kdor Politični pregled. V Trstu, 28. marca 1902. Celje. V ponedeljek je bil »Slovenski Narod« prinesel članek pod naslovom »Celje«. Članek je bil zaključen z nasvetom, ki nas je osupnil. To že po svoji vsebini, izlasti pa še po hipu, ki ga je porodil. Neposredno po lepem vspehu, ki smo ga bili dosegli v parlamentu ob celjskem vprašanju, ko smo toli lepo odbili drzni in frivolni naskok Nemcev s Sturgkhovo resolucijo, je prišel člankar z nasvetom, naj bi sedaj štajarski Slovenci misliti na — kompromis! Nas je osupnila ta insinuvacija. Ali nismo je omenjali baš zato, ker je morala osupniti vsakogar: Slovence neprijetno, nasprotnike pa prijetno. Nismo je omenjali v nadi, da jo morda politična javnost nekako prezre. Zato se nam ni zdelo umestno, da bi mi s polemiko opozarjali nanjo. Ker pa so jo nemški in italijanski listi hlastno pograbili in jej po brzojavkah preskrbeli najširšo publiciteto in so začeli reagirati nanjo tudi slovenski in drugi Slovencem prijazni listi, navstaja tudi nam dolžnost, da izjavimo svoje prepričanje, da je bilo to več nego neumesten političen faux pas. Izlasti osti o obsoja ta korak praška »Politik«, Kompromis ? Je-li sploh možen kakov kompromis ob celjskem vprašanju ?! Jedini, izključni namen, kateremu so sledili Nemci s Stiirgkhovo resolucijo, ie bil vendar ta, da odpravijo iz Celja slovenske razrede. Sloven-sk: poslanci s slovensko javnostjo vred pa so j glasno, slovesno in neštetokrat izjavili, da v i to odpravo nc privole nikdar, da na to stran je izključeno vsako pogajanje. To sti bili torej stališči, ki sta izklju- zna bolje, rodilo mu polje! Slava Bogu! Še sem vas, potem pa potuj Lazo v banovo i vojs.to! Gospodar! Danes plačam jaz. Nosi svojo pijačo! A Vi, bratje; le! Kar komu duša poželi! Živela domovina! Živio Jelačič ban! Smrt izdajicam naroda!« »Živio Lazo!« je zagrmela v smehu vsa kavarna ; v omami veselja so mladi gospodje v hipu poskočili na noge ter dvignili Lazo na svoja ramena, dočim se je gospodar držal z obema rokama za trebuh od samega smeha. Pijana »dajčpekovica« pa je skočila v vis iz svoje pijanosti ter je v začudenju upirala svoje oči v serežana, ki je ob kriku in viku svojih prijateljev visel v zraku. Vesela družba se je prijela v okolo ter besno zaplesala okolo billarda ter začela pevati v en glas: »Igra kolo naokolo U dvadeset i dva«! To je bila peklenska gonja Bredi gostega dima ob trepetajoči oljenici, bil je to prizor iz Tartarov. V ta hip so se vrata naglo odprla in v kav arno sta vstopila dva mladeniča. Vladimir pa mal grbast človek, šiljastega nosu, boječih oči, oblečen v surko in bele hlače, a pokrit z finim cilindrom. Ta mladič je držal Vladimira pod roko. Oba sta se ustavila pri vratih, mi, čim ju je družba opazila, razletela ae je, da zakliče došlecema : čali jedno drugo. Ako bi se Nemci odpovedali j e d i n e m u namenu, ki ga je imela njihova resolucija, obložili bi se z odijem fri-volnosti, lahkomišljenega postopanja z važnimi javnimi stvarmi in brezvestnega izzivanja kriz in razburjenja. Ce bi pa Slovenci privolili v nekaj, kar so malo popred slovesno proglašali kakoi absolutno izključeno, zapali bi smešno-Bti, pokazali bi se neresne ljudi, j>ol«tične pajace. Kakov kompromis naj bi se skušal torej doseči ? Morejo li Slovenci sploh privoliti v to, kar jedilio bi moglo zadovoljiti Nemce : v odpravo celjskih razredov ? Ne morejo v prvi vrsti že r a <1 i s t v a r i same, radi slovenskega kulturnega interesa, ki je spojen # gimnazije ni v Celju, v drugi vrsti pa tudi radi tega ne, kar so dolžni sami sebi kakor resni politiki ! »Slov. Narod« je videl, kako hlastno so nemške novine pograbile in izrabljale njegov nasvet. S tem je tudi povedano, komu je bilo ustreženo žnjim. Pa tudi v slučaju, da bi bilo možno kako transigiranje, ne bi smele slovenske novine, ko gre za toli važno st\ar, s katero smo Slovenci obrnili na-se pozornost vsega političnega sveta (kar po-menja za nas veliko moralno pridobitev) — ne bi smele naše novine, pravimo, takih nasvetov lanci rati v svet, n e d a b i b e poprej sporazumele z neposrednimi interesi rane i, ki so v tem slučaju naši slovenski Štajerci! Te zadnje apostrofe pa nismo napisali le na naslov »Slov. Naroda«, ampak na naslov splošnosti. O pokojnem Kolomanu Tiszu izrekajo v krogih nemadjarskih narodov to le sodbo : Tisza je bil najhuji sovražnik in preganjalec narodnosti na Ogrskem, sosebno pa Slovanov vsake govorice. Ni ga bilo državnika, ki bi bil tako teptal z nogami narodnostni zakon, kakor ga je on, in njegov najbolji prijatelj Desider Banfi v, ki je na Sedmo-grajskem med Romuni vsaki narodni migljaj zatiral s tiranskim nasiljem. Tako je Tisza postopal s Slovaki in Srbi kakor da so isti infenjorno pleme; dušil jih je, dokler niso dali več glasu od sebe. Tisza je bil, ki je samooblastno in na j nezakonit način zaprl slovaški gimnazij v TurČ- sv. Martinu in ki je udaril po »Ma- »Zdravo, braco ! Dobro nam došla !« Četa je obkrožila došleca, povpraševala ju in jima dajale roke. Slednjič ju je spremila k mizi. »Hej ! Kaj vidijo moje oči ? Vladimir prihaja med nas! Šteli čuli? Sedaj bo kmalu konec sveta ! Od kje si se pobral, ti zaljubljeni samotar?« je brbljal tisti močni Zagorec. »Jelite !« je zapiskal tisti mali grbovec. »Pravo, nevidjeno, nezaslišano čudo. Nas deviški pesnik se je privlekel v to »jamo razbojnikov«, kakor veli sveto pismo. A veste, čegava je zasluga na tem ? Dajte, pogodite ! Moja, na mojo dušo, moja. Jaz senc ga privlekel v vaše kolo. Sedaj vidite, da bom s časom dober »fiškal«. Ni hotel, branil se je kakor konj, obotavljal kakor mlado dekle, ali jaz sem ga zvil«. »Ne brbljaj toliko, Milivoj!«, ga je posvaril Vladimir, jezno gledaje na gr-bovca. »A kaj ti, modrijan, molči!« se je otre-sel grbovec. »Ti si že tako žalosten frater. Čujte ljudje. Prava sramota je. Naš poeta laureatus je hotel uiti brez sledi, niti da nam oe reče z Bogom. (Pride še.) tiči«, ki je bila /.golj literarno gruštvo, služeče le kulturnim namenom. On je bil, ki je proti voditelju Srlvov, dr.u Svetozaru Mi-leticu, naperil proces radi izdajstva, da ga je le tako spravil s pota. De mortuis nil nisi l>ene. To pa vendar no izključuje, da se narodnom i na Ogrskem ob mrtvaškem odru tega moža spominjajo proganjaoj in žaljenj, ki so jih pretrpeli pod njegovo petnajstletno tiranijo. Ti.-zt je bil oče madjarskega >liberalizma«. < 'e je bil oče tak, kakovo je še le dete! In to dete se nič ne razlikuje od nemškega Žido liberalizma. Volja z\ zatiranje, za tiranijo je pri obeh jednaka ; če si pa naš liberalizem malo manje upa, je temu vzrok le v ten-, da ne more toliko, kolikor bra tec mu na Ogrskem. Sestanek Biilowa s Prinettijem. Včeraj popoludne ostala Hta se v Benetkah nemški državni kancelar B«ilo\v ter italijanski mim*«er za vnanje stvari 1'rinetti. Najprej je ob skal Prinett' Biiloua v hotelu Britania. pozneje pa I »uIow Prinett ja v Grand Ho tel-u V pol t "n h krogih vlada prepričanje, da se je pogovor med obema ministroma bavil z vprašanjem obnovitve trozveze. I»ulo\v da je bil zadovoljen radi zbližanja Italije k Franciji, ker da ta korak še bolj zagotovi mejuarodni mir. Nadalje da je Bu!ow, za slučaj obnovitve trozveze, obljubil Italiji veče trg »vske ugodnosti. — 4 >bnovitev trozveze da je zagotovljena skoraj popoln ina. S cer pa so to le ugibanja »visokih« političnih krogov in se o pogovoru med I>ri!uwom in Prinettijem ne ve nič pozitivnega. Gibanje V Albaniji. Kakor iz Makedonije, tako prihajajo tudi iz Albanije vesti 0 jako intenzivni revolucionarni agitaciji. 1 udi Albanci bi se radi otresli turškega gospodstva in dosegli samoupravo. Jako možno in verjetno je, da Italija uporabi to revolucionarno gibanje za svoje aspiracije do Albanije, da odpošlje namreč svoje vojno ladijevjf na albansko obrežje, s pretvezo, da bo istx> branilo italijanske podanike v Albaniji ter interese italijanske države, v resnici pa bi to ladijevje skušalo okupirati to pokraj i»o. Seveda bi druge države — v prvi vrsti Avstrija — ne molčale k temu in bi bile vsled tega dalekosežne komplikacije neizogibne. Tudi Turčija je menda spoznala to nevarnost ter «i hoče pridobiti na svojo stran albanski narod proti aspiracijam Italije in Avstrije. Da to doseže, opustila je gonjo na albanskega pretendenta kneza Ivana d' Aladro Kastriota, kateremu je sultan celo ponudil čast valija (nekakega gubernatorja) skadar-skega in janin-kega vilajeta (okraja), katera dva vilajeta I>i se spojila v j ^d nega. Knez Kastriota pa noče vsprejeti tega mesta drugače, nego da se Albaniji prizna popolna avtonomija. Glavni tabor voditeljev albanskih ustašev je na otoku Krfu. Vesti, dohajajoče iz notranje Albanije, se bolj in bolj vznem rljive. ('stasi krožijo oboroženi po deželi in večkrat zapirajo cesto, ki vodi iz Skadra v Prištino. Pred časom so ujeli tu« 1 četo vojakov, katere je bila turška vlada od|>oslala proti njim. Vlada je morala ustašem (»opustiti ter jim je celo doposlala živil. Posamični krvavi dogodki, ki se tu pa tam dogajajo tudi po mestih, smatrajo se kakor znaki nadaljnje splošne ustaje. Nezadovoljnost je zelo velika posebno v vilajetu Janini, kjer je jako obsovražen novodošli načelnik, kruti Osman-paša. I a paša je posebno udan vinu in v svoji pijanosti počenja prava grozodejstva. Po jed nem takem grozodejstvu so se naslednjega due na vseh voglih v Janini prikazali turško pisani lepaki, ki so poživljali ljudstvo, naj ustane proti valiju ter naj ga ubije. — -Tudi med vojaštvom samim vlada nezadovoljstvo, ker je vlada po stari turški navadi ne plačuje in so vojaki vsi raztrgani in bosi. Tudi v Filiatesu seje ljudstvo uzdignilo radi neke krivice, katero jim je prizadel zgoraj-omenjeni < )sman paša. Nastal je pravi boj med oboroženimi Albanci ter turškimi vojaki, v katerem boja je padel neki častnik in več vojakov. r-tasi so se na to polastili vladne palače ter izpustili več jetnikov. Sploh pa prihajajo od vseh strani Albanije jako vznemirljive vesti ter se je bati, da v nedaljojem času vsplamti splcšna ustaja po vsej Albaniji. Tržaške vesti. t Kardinal Missija. Pogreb pok. kardinala Missie bo prihodnjo sredo ob 9. uri zjutraj. Kapitularnim vikarjem v Gorici je izvo-' Ijen prošt Jordan, ki je tudi po smrti prejšnjega nadškofa Zorna opravljal to službo. Truplo pok. kardinala je izpostavljeno v stari nadškofijski kapeli v popolnem kardinal-nem ornatu. Mej tremi o^nji ali pslhologiška drtiea o treh ekstremih. Prejeli smo: Ne bojte se, gospod urednik, ne ustrašite se čudnega, dolgega naslova. Po dolgosti tega naslova bi sodil morda kdo, da hočem podati tu kakov dolg in veleučen spis ! V resnici pa bo to le skromna priprosta črtica, bil miren in — kolikor sem mogel soditi — anticamorrist, je pa pod pritiskom »vinskih duhov« postal navdušen branitelj camorre. Tako Be je bil mož razvnel, da je mojega tovariša osorno vprašal, kako da smo Slovenci tako drzni, da se mešamo tu ? ! Kaj da hočemo tu na laški zemlji?! Ali tu je imel proti sebi tudi socijalista, ki je trdil pošteno in odločno, da tu ni "ni-kaka laška zemlja. Oa sam da se še spominja časov, ko je bilo pravega italijanstva najti le v starem mestu in ko se je govorilo tu neko zmes, ki ni ne laška, ne slovenska ! Povedal je gospodom, kje da so bile nekdanje meje mesta tržaškega, kar je 03tala Italijana kar osupnilo. Ali ne bi mogla redarstvena oblast preprečiti to vrst prosjačenja, ki pomenja ob enem tudi profonacijo spominov, najsvetejih vsemu krščanstvu?! Mera je polna. Iz Trsta nam pišejo: V ulici Gelsi št. 3. III. nadstr. stanuje neki SO letni Starček, ki že kare 3 mesece ne more iz hiše, ker je bt*lan in ima močno zatekle noge. < Jbiskujem ga večkrat in mož mi — ker sva prijatelja — večkrat toži o svojih težavah. Te dni pa mi je starček pripo vedoval se solzami v očeh neko skoraj neverjetno novico, ki pa o sedanjih zmešnjavah v cerkvi ni prav nič čudna. — Ker so velikonočni prazniki pred vratmi, želel se je starček — zvest svoji verski dolžnosti — izpovedati in je v ta namen poslal svojo po- no- priti v cerkev k izpovedi. A kakšen odgovor je dobil 80 letni vernik na to prošnjo? Du- azati o njega, nego sem! v; ne, marveč pri- —»--------o * — t...... ..... -— - —...... t- »avam izrecno, da tudi jaz ne sovražim božje od nJe£a na PolJu ~ političnega poštenja in priti, da pojde že jeden spovednik k njemu, ipljice, če je res — vino! Ta klavzula je iskrenosti. ako bo — veča sila!! — Tako naš do- Ali, kakor rečeno, razgovor je bil še v kateri hočem povedati, kaj se mi je pripe-' »>receJ mire° ia dt>3toJen in 8ra<> 9e raz>ili strežnico v zakristijo cerkve sv. Antona tilo te dni 'brez jeze. Vendar pa sem se uveril tudi o' vega z listkom, na katerem je prosil, naj mu Bilo je nekega pop »ludneminolega tedna, teJ Priliki> tudi j pošljejo na dom slovenskega spovednika, ker ko me je dober mi prijatelj povabil na čašo če ae včasih hlini treznega. Socijalistu (žal, mu je - vsled bolezni - nemogoče samemu dobre kapljice, katero da "ima plačati neki da so le redki taki socijalisti) ™°ram pripo- nepoznani mi človek. Rad sem vsprejel po- znati> da Je bil še PreceJ v odkla- vabilo. Pa ne radi vina _ verujte mi! Pa njanj" narodnega žovinizma tudi na italijanski hovnik, ki je bil v zakristiji, j a vsprejel ne mislite, da sem svetohlinec in da se hočem etrani- s°drugu Učekarju ne bi škodilo, ako starčkovo postrežnico in jej odvrnil, da naj kazati biljega, nego sem! O ne, marveč pri- bi si ogledal tega moža ; morda bi se kaj naučil pride mož sam v cerkev! Ako pa ne more znavam kaj: dandanes povsem opravičena, ko se prodaja ; Še bi imel pripomniti marsikaj, aii bo- pisnik. toliko vina, ki _ ni vino ! jim se, da sem (proti svoji nameri) itak že Mi n e k r i v i m o n a t e m pravic- Ali to pot mi res ni bilo radi »kapljice«, postal predolg in zato tudi pre — dolgo- nega in dobrega župnika pri sv. ampak bilo mi je marveč radi prijatelja. Rad časen. — Pozdravom Vaš —a— Antonu novem — ker mu gosem vsprejel in ni mi bilo žal. Tako sem Zastava sv. Cirila in Metodija pri spodje na škofijskem ordinari-dobil priliko, da sem mogel opazovati tri gy. Jakobu. Čudne govorice so se širile Jatu nočejo d a t i ni kake podpore ekstremne, nasprotne si elemente našega živ- zadnje dni na vseh koncih ;n krajih italijan- proti d e 1 o v a n j u nekih r u d e č i .i ljenja. In moja opazovanja so mi dala gradiva sko-latinskega Izraela. Povsod so govorili, da k a p e 1 a n n v. Onim p a, k i s o tega za to le črtico. letos ne bo velikonočne procesije. Mi smo krivi, kličemo: Me raje polna! Prišedša v določeno gostilno (pa ne na- znali, da je namen tem govoricam begati naše Iz-pred naših SOlliŠč. Olmevi iz- rodno) sva s prijateljem že našla drugi del dobro ljudstvo, da ne bi prišlo na Vstajenje. gredov minolega meseca. naše družbe. Imen ne bom navajal, satno po- Ali mise smejemo na vse te neslanosti in zvi- 19-letni pek Alcid Malner iz (rorice je vedano bodi, da se je naša družba sestav- jače, izlasti, ker so naši nasprotniki dosegli, 3edel včeraj na zatožni klopi, obdolžen, da je Ijala iz enfga italijanskega poda - da je med slovenskimi delavci za to lepo cer- dne 15- febrnvarija v ulici MadounrUa p^bil n i k a - trgovca, iz enega P i r a n c a - tr- kveno slavje nastalo veliko zanimanje. Po- nekoliko svetiljk ter da je potem, ko so ga govca, iz enega mejnarodnega so - nosno se razvije zastava naših sv. bratov Ci- redarji prijeli, upil »pomagajte štrajkove«., s c i j a I is t a - Tržačana ; mojega prijatelja in ,jia in Metodija in pod njo bodo korakali čemer je hotel množico naščuvati, da bi mu moje malenkosti. naši slovenski junaki. Tak glas odmeva Prišla aa P°mc>č Proti redarjem. Branil g* je V začetku, to je, dokler nismo obgla- povsod med vsemi, ki so vpisani v to lepo odvetnik dr. Zanolla. Sodni vili šeste botiljke izvrstnega terana, je šlo vse bratovščino. gladko, ker ni nikomur prišlo na misel, da bi Tudi sloveuska Marijina dru- pel tisto pesem, o kateri pravi Goethe v svo- ž ba nastopi, kakor navadno, s svojo zastavo. dvor je ol»-toženca spoznal krivim ter ga obsodil na 15-mesečno ječo ter po prestani ječi — ker je ogerski podanik — na izgon iz tostranske jem »Faustu«, da je »grdi pesem« — Ein Xedogledne vrste slovenskega ljudstva se državne polovice. Dne 14. februvarja zjutraj je hotel 23-letni Alojz Brandolin iz Kormina iti na Corsu garstig Lied ! Pfui ! Fin poli ti s ch združijo ta dan pri sv. Jakobu, da počaste L i e d ! spomin Vstajenja Kristovega. Saj je to Da, dokler se niso duhovi malce razgreli, slad ko upanje tudi našega V sta- ekozi vojaški kordon. Ko so ga redarji opo- ni nikdo stopil na opolzlo polje politično. Ko jenja! zorili, da je to prepovedano, začel se je ž pa smo v obgla vijanju boteljk prekoračili Kaj pore« e na to škofov namestnik Pe- njimi prepirati, na kar >o ga redarji slednjič navedeno število, se je v naši družbi jela tronio ? Ne znamo, kaj snuje z nami, ali to aretirali. Dospevši v družbi redarjev v ulico vršiti neka evolucija in hkratu se je po- znamo, da nam ne more vzeti naših svetih sv- Nikolaja zahteval je, da ga izpustijo :er javilo razpoloženje za — politiziranje.... Ali pravic. V nedeljo zjutraj, na Veliko noč, se se Je ,,otel redarjem izmuzniti iz rok. — Na zopet Vas moram pomiriti : to pot je stvar zberemo ob 4. uri in pol na trgu sv. Jakoba včerajšnji razpravi je Brandolin priznal vse minola brez posebnih pretresljajev, marveč se in zapojemo slovenski »Aleluja !< £o in sodni dvor ga je obsodil na šestme- je diskuzija razvila v obče »dopadajenje.« Mi vstajamo! Mi vstajamo! sečno ječo. Prvi je socijalni demokrat razvil svoje »Avantic _ suspendiran ! Liški po- leLai trrcgorič iz Buzeta se je »stališče«, ki je merilo na — pobratimstvo Bianci go slednjič vendar dosegli, kar so ho- . ure in pol zvečer vseh narodov. Mož je govoril mirno in brez teli, česar niso mogli doseči naravnost se svo- »abajal na velikem trgu. Ko so vojaki iz- žaljive oati. Le jedno mi ni ugajalo — trdi- ji^i zakulisnimi intrigami in s klečeplazenjem pustili na množico one uaodepolne strele, iz- tev namreč, da delavci ne zahtevajo, da bi prea na trgc- gospode kapitalistov. Ta izjava me je frapi- iieta> kakor je »Avanti«. Kamoristi so posku- j Sodni dvor ga je radi tega vsklika obrala, ker je nisem mogel spraviti v soglasje vge m0goče, da bi si izdrli ta trn iz lia jednomesečen strogi zapor, z velikim načelom, ki je isti socijalni demo- pete Napovedali so proti njemu na uajhrup-j Narcis Foschi iz Vidma je hotel dne 14. kratje proglašajo na vseh koncih in krajih, z nejgi način bo v kot, tirali so pred sodnijn iz- februvarja redarjem iztrgati zgoraj omenjenega načelom jednakosti vseh I j u d i j ! dajatelja tega lista ter njeg«?ve urednike : a Brandolina. Na včerajšnji razpravi je priznal Id res so se proti tej — nesocijalistični vge jjm n,'5 n, pomagalo, sedaj pa je izvršila ta čin, opravičuje se, da je hotel to storit1, izjavi socijalista dvignili vsi drugi členi vlada, česar niso mogli oni sami. Kamora se ker se mu je aretiranje dozdevalo krivično, družbe, ujedinši se za parolo: enake p r a- sfedaj veseli, ali nje veselje bo bržkone le Branil ga je odvetnik dr. Zanolla. — Sodni vice za vse! i kratko. dvor ga je obsodil na 'J-mesečno ječo ter po Ali v tem ša ni bilo zaključeno prigo- ' Božji grobovi. (Glas iz občinstva.) Ne prestani kazni na izgon iz naše države, varjanje izvajanjem socijalista. Le-ta je menil mislimo tu božjih grobov po cerkvah, mar- j Sodnemu dvoru je predsedoval svetnik namreč, da naj bi naše delavske žene ne; več one, ki so te dn;, po stari in grdi tr- ! Petronio s prisedniki sodniki vit. Matlei, delale po magazinih, tovarnah itd., marveč naj bi — tu se je socijalist zopet spomnil načela jednakosti — ostajale doma, kakor žene kapitalistov ter vzgajale svoje dosedaj prezanemarjene otročiče. Družba je reagovala, mene, da to ni mogoče, dokler ne bo mož zadostno služil, oziroma, dokler bo trosil za-se toliko, da premalo ostaja za družino, zbok česar mora pritegati tudi žena, da se rodbina prehranja. Moi-delavec da mora postati res mož in — oče! Potem da še le odpade potreba, da se žene ubijajo po magazinih in tovarnah in pomagajo služiti kruh sebi in otročičem. Pod učinkovanjem terana si je Piranec tu pa tam privoščal kakega »ščava«, kar pa sem mu odpustil, spomnivši se, da je mož — Piranec in da imajo stauovniki tega mesta — kamenjanja dvojezičnih tabel nekaj privilegija za psovke. Čudno spremembo je teran provzročil na našem italijanskem podaniku. Poprej je žaški navadi, postavljeni po vseh mogočih Apollonio in Mosche. Državno pravdništvo je cestah 'in klancih naših predmestij. Kar je preveč, je preveč! V prvo je to grda profanacija, ako se svetost teh dni izlorablja v be-raške namene. Potem, pa še kako predrzni so ti otročaji, ki se svojimi »božjimi grobi« nadlegujejo pa san te ! Pomislite, d\ je takih grobov na vsakih 10 korakov! Okolo vsakega je cela stotnija paglavcev, ki naskakujejo vsakega pasanta in mu ne dajo miru, dokler jim ni kaj podaril! Ako kedo nima ali noče dati — ker, ako bi hotel hotel dati vsem, bi trebalo kar sprazniti »mošnjiček« — si ta nadlega upa tudi žaliti in zasramovati! ! Od kavarne Fabris in do finančnega urada na stari cesti sem n. pr. včeraj opazil nič manj, nego 16, reci šestnajst skupin, od katerih je imela vsaka svoj »božji grob« ! — Da se rešim nadlegovanja, sem se povrnil po Škorklji, toda tudi tu ni bilo nič bolje, nego na stari ce9ti! zistopal dr. Ciarici. Drobne vesti. Samomor. Včeraj po-poludne obesil se je v svojem stanovanju vratar Kalistrove palače na kolodvorskem trgu št. 2, 50 letni Anton Holada iz Keblova na Češkem. Ko je došla zdravniška pomoč, bil je Holada že mrtev. Nesrečna smrt. Včeraj ob 11. uri zjutraj je umrl v mestni bolnišnici 25-letni Ivan Stepan iz Rozarja blizu Dekani. Ko se je namreč dne G. t. m. mudil na neki njivi blizu Rozarja, priletel mu je od neznane strani na glavo neki kamen in mu prebil kost. Prenesli so ga potem v bolnišnico, a zdravniki mu nis» mogli rešiti življenja. S le p a rs t v o. Gospa Katarina Fran-ceschi je postala udova po uradniku avstro-ogerske pošte v nekem turškem mestu ter se je po smrti soproga preselila v naše mesto. Predvčerajšnjim je prišel k gospej neki gosposko oblečen mladenič, ki se je predstavil na }K>št'iega uradnika in se jej ponudil, enzijo v Trstu mesto v onem turškem mestu, kjer je bil njen soprog v službi. Obljubil je sicer, da napravi prošnjo zastonj, ,.ahteval pa je 10 kron za koleke. Gospa, ki mu ni prav za upala, izročila je 10 kron svoji nečakinji, katera je spremljala postrežlj'vega gospoda na tinanco, da kupi tam potrebne koleke. Mož je šel z gospi«*o na financo, al: tam jej je znal na prebrisan način izvabiti onih 10 kron, na kar je izginil. Gospa Franceseh: je stvar naznanila gospodu Nikolaju Luciču. Lučič je kmalu iztaknil sleparja, ki je neki Cezar II. iz Mon-tuce, in ga naznanil policiji. Dražbe premičnin. V soboto, dne 20. marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsl«d naredbe tuk. c. kr. < krajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Soliiar o št. •"», hišna oprava ; v ulici Sette Fontane 1. in na trgu della Barrtera št. 7, hišna oprava in oprema v zalogi : v ulici del Bosco št. 46, hišna oprava ; v ulici S. Gio-vanui št. .->, oprema v zalogi, vaze, verniž in sodčki : v Zagati del Moro št. 7, b cikl ; ob 11. uri zjutraj: v Rojanu št. 2, oprema v zalogi in igrače. Vremenski vestnfk. Včeraj : tot 1 »mer ob 7. uri zjutraj 8°.7 ob 2 1 uri popoludne 13®. 7 C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.9 — Danes plima ob —.O predp. in ob 11.14 pop.; oseka ob 6.9 predpoludne in ob 5 14 j»opoludne. Društvene vesti. Zbor bratovščine sv. Cirila in Metodija se z vsem navdušenjem pripravlja za te velikonečne praznike. Z lepo slovensko {»esmijo hoče te velike, poezije polne praznike po cerkvah tržaških slaviti Vstajenje Kristovo. V milem jeziku našem hoče množiti jiobožnost slovenskih vernikov. In mi vemo, da bodo od slovenskega ljudstva natlačene cerkve z ganotjem in vznosom poslušale molitve, pevane na našem milem jež ku. Pa ne le v cerkvi, ampak tudi izven '•erkve hočejo nam naslajati dušo ee svojim j>etjem. V ponedeljek priredi ta zbor svojo veselico v narodnem domu v Barkovljab. Prepričani smo, da izlasti naše vrlo ljudstvo iz okrožja pri sv. Jakobu v veliki množini pohiti na to veselico, da tem način« m izreke zahvalo svojemu vrlemu zboru za mnogi trud in da s tem pripomore v dvojen, plemenit naroden namen, kajti čisti dohodek veselice ie namenjen našim dijakom v Pazinu in družbi sv. C>rila in Metodija! Na svidenje torej na velikonočni ponedeljek v Barkovljah ! ! Pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija v Trstu« vabi na koncert, ki ga priredi pevski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija« v ponedeljek dne 31. marca 1IH12 v proatirih »Narodnega doma« v Barkovljah. — Petje vodi gosp. Ignacij Kožlin. Začetek točno ob .r>. uri popoludne. — Vstop nina 30 nč., sedeži I. vrste 20 nč., II. 10 nč. — Med posamičnimi točkami bo svi/al c. kr. vojaški orkester pešp. 97. Cisti dobiček je namenjen »Moški podružnici družbe sv. Cirila in Metodija v Trsta« in za ul>oge dijake v Pazinu. Ozirom na dobrodelni namen se prepla-čila hvaležno vsprejemajo. Podružnica družbe sv. Cirila in Melodija ua {»reti priredi z blagohotnim sodelovanjem združenih pevskih društev »Zarja« iz Roj a na in »Adrija« iz Birkovelj dne 20. aprila t. 1. pomladansko veselico v »Narodnem domu« v Barkovljah. Toliko na znanje drugim bratskim društvom. Program priobčimo svoječasno. rita I Ilica pri SV. Jakobu naznanja, da priredi dne 11. maja svojo veselico na šolskem vrtu, prepuščenem jej za i ti dan od slavne moške podružnice družbe sv. Cirila :n Metod.ja. Podrobni v3pored priobčimo pravočasno. Toliko na znanje vsem bratskim dru št vam. Odbor. Plesni odsek trgovskega izobraževalnega društva naznanja členom, da priredi na Velikonočni ponedeljek plesni vencek in tombolo s šestero krasnih daril. — PriČetek točno ob 4. uri popoludne. opravil svojo službo, si je najel izvoščeka, ki ga je peljal nazaj do ICopra. Čim je izvošček dozual, da mu je gost • Slovenec, je rekel : »Vas, ker ste Slovene«*, I še vozim, ali ko bi bil Hrvat, ne bi vas ' vozil za — noben > ceno ! Naš jK>potnik je i imel tu priliko spoznavati vso zagrizenost Grožnjanoev do Hrvatov, želel pa je izvedeti, do kake meje sega ta lahonski fanatizem?! Zato je vprašal voznika, zakaj da tako sovraži Hrv&te-domačine in ob enem sodeželane. Rekel je lahonu, da on, kakor Slovenec, ne more sovražiti vseh ne- Slovencev; osobito pa, ker ve, da je med vsemi narodi dobrih in slabih elementov. Grožnjanec je rekel na to : da bi on (ko bi bilo to dovoljeno) vsaki dan zaklal najmanj po sto Hrvatov, ker da so ti najzlobnejši narod na svetu ! ! Naš potnik je oporekal možu, daje sicer v Hrvatih, kakor v vseh drugih narodih, med dobrimi tudi nekaj slabih ljudij, ali to da nikakor ne opravičuje sovražtva do vsega naroda, torej tudi do dobrih ljudij, ki so meti Hrvati v ogromni večini. V nadaljnem pogovoru, je Tržačan (v šali) vprašal grožnjan-skega Hrvatožrca, bi-li on, lahon, kadil I smodko, prižgano po užigaiici sv. Cirila in j Metodija?! Lahon se je kar zgrozil na to vprašanje in je zatrdil povsem resno, da raje nikdar ne kadi — nego da bi rabil omenjene žve-plenke! Naš potnik — šaljivček je plačeval možu za pijačo. In ko je bil ta sin 2000-letne bruture že sladko-ginjen, mu je Tržačan podaril lepo smotko, katero si je lahon prižgal z žveplenko, ponuđeno mu iz škatljice užigalic — sv. Cirila in Metodija —! Seveda je storil to, ne da bi bil, v svoji »dobri volji«, opazil naše barve. Naš človek je kasneje ponovil to »operacijo« in še le sedaj je voznik zapazil kvaliteto užigalic! Hotel je vrniti škatljico, ne da bi si prižgal smotko, ali naš skušnjave«' mu je povedal, da je že prelomil besedo, ker je že prej zažigal s — hrvatskimi užigalicami ! ! Moš je menda sedaj spoznal, kako — neumen je; zato je zapalil in kadil ! To sem napisal za one, ki ne poznaj natanko .tužnih istrskih razmer. Tudi ta, s cer bolj smešni slučaj priča, da tužni naši Istrani res bijejo — boj na življenje in smrt!! X Roman reveža. Kakor krepak mož je šel Ivan Kučar v Kairo, kakor slepec se je povrnil domov. O eksploziji dinamita je zgubil roki in očes". Neki odvetnik se je zavzel zanj in revnemu Kučani se je pripoznala odškodnina. Požrtvovalea prijatelj pa se mu je ponudil, da stori korake, ki so potrebni, da se mu izplača odško Inina. Kučar mu je podpisal neki papir in njegov požrtvovalni prijatelj« je prišel nazaj z veselo vestjo, da je dobil T)00<) frankov odškodnine. Kučar mu je hvaležno odštel za trud 100 gld. Njegov »požrtvovalni prijatelj« pa je sedaj nakrat pričel veselo živeti inje poplačal vse dolgove. Nekaterim je vsled tega postal 6umljiv in doznali so, da je ta »požrtvovalni prijatelj« slepega reveža, Pavel Kva-ternik iz Meje, dobil za Kučarja odškodnine 50.000 frankov, a izplačal mu je samo 5000 frankov, rsailo je slepemu revežu poneverili Pavla Kvaternika so zaprli. Zavarovancem na življenje s pravico do čistega dobička se je nakazal znesek kron 714.549-19 in dividendni zaklad, do katerega imajo pravico zavarovanci na življenje, se je zvišal na K 2,615.741 05. Vsi zakladi za iamstvo društva so znašali 31. decembra 1901. skupni znesek K 190319.427 11. Cisti dobiček upravnega leta 1901. znaša K 3 132.361-61, od katerega je občni zbor glasom društvenih pravil določil izplačati kakor dividendo frc. 380 za vsak delež. Ta dividenda se izplačuje na blagajnah društva od 24. marca naprej. Na to se je vršila dopolnilna volitev v društveno predstojništvo. Izvoljen je bil z veliko večino ravnateljem g. komendator Fortunat V;vante, podravnateljem g. komendator Josip Da Zara, upravnimi svetniki gg. Filip Artelli, bar. Rozarij Curro, vitez Ivan Scaramang:\ in inženjer Mihelangelj Besso; nadzorniki gg. bar. Albert Treves dei Bonfilli ; namestniki nagzornikov : gg. ko-mm .. v - • m - mendator inž. Es'gen Brusomiui, vitez Leo- Knjizevnost in umetnost. i poid Brunner, vitez Dionizij Tvpaldo Nidia*. Ivan RendfC v Trstu. Mudeči se med ; Občni zbor je ob jednem z veliko venami tri mesece dovršil je več umetnin, od čino vsprejel nekatere spremembe pravil, katerih hočemo omeniti tu samo najvažneje. iz njegovega zapora divje vpitje. Odprli so vrata in našli Gradišarja — v ognju. Zažgal si je bil obleko z žveplenko, katero o vizitacij-policaji niso opazili. V bolnišnici je Grad šar izjavil, da se je nalašč zažgal, da se ogne preiskavi. — Nekaj trenotkov po tej izjavi je Gradfšar vsled dobljenih poškodb umi I. -i- Velik Nemec, ki ne zna — nemški- V »Miru« čitamo mično dogodbico, katere junak je velik Nemec, ki pa posvojem lastnem pripoznanju ne zna — nemški. — Trojica mož iz neke vasi v podjunski dolini so prignali na somenj v St. Vid konje. Dotična vas je že proslula po svoji nemškutariji. Niso mogli prodati. In vzrok temu je bil, ker ne znajo — nemški. Tako so sami ugibali med seboj. »Jaz bi bil že prodal — je menil eden njih — čebi le nemški znal. Neki Nemec se je pogajal z mano, ali kaj pomaga, ko ne znam nemški !« In isti mož slovi v svoji vasi kakor velik Nemec. Bas-relief za nagrobni spomenik nepozabnega narodnjaka in ljubitelja umetnosti Frana Kalistra: »Mati-bolestnotužna (Mater dolorosa) more se smatrati mojsterskim Brzojavna poročila. Umirovljenje in odlikovanje. DUNAJ 28. (B) »\Viener Zeitung< delom svoje vrste. Motrečemu to delo, akosto- objavlja : Njegovo velič. cesar je odredil, da jiš dva metra pred njim, prikazujeta se ti Je ^egatnega kapitana Konrada vit. \\ olfa Jezus in Marija v malone naravni velikosti,' P° vsPehu superbitracije upokojiti kakor in- da-si Jezus, čegar truplo se vidi celo, meri valida ter mu J« tem P°v°dom Pod(1,il naslov le 1-2 m daljave (višine). Glavi, Jezusovo in in znaSaJ kapitana linijske ladije, oprostivši Marijino, vidiš v popolni naravni velikosti, a J i* * * • V • i • J • čelo Jezusove glave, »najvzvišenejša« točka »Ojna ^ južni AiriKi. LONDON 28. (B.) Glasom brzojavke lorda Kitchenerja znaša skupno število Bu-rov, zajetih o zadnjem gibanju Čet 179. Pasi j on in polaganje v irrob. DUNAJ 28. (B.) Danes se je ob običajnem ceremonijelu v župni cerkvi cesarskega dvora vršil pasijon in polaganje v grob. Slavnosti so se udeležili cesar, nadvojvode, ministri in mnogi dvorni in državni dostojanstveniki. BiUovv in Prinetti. BKNETKE 28. (B.) Na sinočnem obe lu prirejenem v Grand Hote'-u od ital janskega ministra za vnanje stvari, Prinettija nemškemu državnemu kaccelarju grofu Biilowu na čast, so biii navzoči razun teh dveh državnikov in njiju sekretarjev, soproga ministra Prinettija, oba brata grofa BuIowa, princ L chno>vsk v, poslanik grof Wedl se soprogo in senat r Blaserna. Grofiuja Bu!o\v in nje mati gospa Minghetti se niste udeležli obeda, ker je poslednja, zapuščajo gondolo, pa Ila in se lahko ranila. — Prinetti odpotuje danes zopet v Rim. r&GH&ittt&GfaStSfSfStgtStStSf iMsaniler Levi Minzi g Vesti iz ostale Primorske. X Kako zlobno — neumni so ! Pišejo nam iz Istre: Pred časom je bil došel neki tržaški Slovenec v »slavni« istrski Grožnjan ! Ko je Vesti iz Koroške- Pomanjkanje inteligencije. Veliko zlo za Koroške Slovence je* da jim primanjkuje posvetne inteligence. Kako vse drugače bi bilo, ako bi imeli ne le slovenskih uradnikov, ampak tudi inteligentnih neodvisnih rodoljubov, ki bi narod poučevali in ga vodili v borbi za teptane pravice svoje. Ni se pa čuditi, da je na Koroškem tako žalostno v tem pogledu. Ob takem šolskem zistemu, ki nima druzega pred očmi nego nasilno germanizacijo — od kje naj se jemlje slovenska inteligenca? Redek je torej koroški Slovenec, ki se je dokopal do visokih Šol. A čim red kej i so taki slučaji, tem hva-levredneji so. Ravno sedaj moremo beležiti takov slučaj. Slovenec gospod Vinko Hudelist iz šentpeterske župnije pri Velikovcu je srečno dovršil svoje zdravniške nauke in je bil dne 21. t. m. promoviran na graški univerzi doktorjem vsega zdravilstva. Umejemo, da se koroški Slovecci vesele tega dogodka, saj so z novim doktorjem dobili dvojnega dobrotnika — zdravnika in rodoljuba. -f Samega sebe zažgal t zaporu. V Celovcu so aretirali 24-letnega agenta in di- urnista J. Gradišarja radi tatvine in • * goljufije. Ko so ga zaprli, začulo se je skoro reliefa, se vendar ne dviga ni 10 cm iz osnovne ravnine (fondoj. — Vrhunec bas-relietne umetnosti pa je, menim, dosežen na desni nogi Jezusovi, ki se ti, ako jo gledaš od gori rečene daljine, toliko po debelosti kolikor po oblini prikazuje povsem naravna, dočim pod kolenom ni debeleja od 6—3 em. Rendic, ki je bil že prej poznan kakor odličen bas reliVfist (oglejte si samo bas-re-liefe na Gundulidevem spomeniku v Dubrovniku), povzdignil se je na tem delu do (vsaj v nas) nedosežene višine. Nagrobni spomenik za predsednika deželnega zbora dalmatinskega, B u I a t a, toli oplakovanega, bo 4 m visok, v čisto narodnem slogu z licem pokojnikovim v medaljonu (bas-relief). Največ zanima nas slog. Rendic je vsaj 20 let proučeval narolni slog. Narodni nakit (ornamentiko) uporabljal je že prej na več svojih umotvorov, ali črta vod niča (linea dominante) mu ni bila še povsem jasna. Seda;, sodć po njegovih zadnjih delih, rekli bi, da jo je razkril. A je : tista oblika, ki jo ima mlidi mesec. Radi tega se naš narodni slog more imenovati : mesečni slog (stile lunetico). V tem slogu, z najčistejo in najzgoljnejo narodno ornamentiko, bo izdelan spomenik narodnemu borilcu Bulatu. Z ozirom na jasnost Črte-vodnice in izrazitost nacijonalnega tipa ugaja meni še bolj nagrobni spomenik pokojnega lastnika brodov, Goji«; a. Ta spomenik bo postavljen nedaleč ^^ od spomenika rodbine I. S a b e c, ki ga je ustvaril tudi Rendic. Tekom tega tedna Rend c odide v Zagreb, kjer mu biva rodbina, a po Veliki«noči za nekoliko dni v Beligrad, Kamor je poklican radi večega spomenika. Iz Belegagrada se povrne za malo časa v Trst, kjer mu bo izdelati poprsje pok. Frana Kalistra in matere dalmatinskemu velikašu, gd. M. Najbrže izvrši tu tudi spomenik za grob Antona Starčev ca. Dr. T. rs Prva la največja tovarna pohlltva ▼aeh vrst. •J T R S T S« fffi & & & & € & & fS TOVARNA: Via Tesm, vogal Via Unitarna ZALOGE: Piazza Rosarlo it 2 (šolsko poslopje) in Via Ribarge it. 21 Telefon it. 670. -MOM- Velik itbor tapecarij, zrcal io slik. Ix vršaje naroČbe tndl po posebnih nafrtlh. Cono bros konkurenoo. ILUmOVAIJ CEHI ZASTOIJ II F&AIIO Predmeti postavio se na nai obrod alt železnico imn*o, SJ 50 Sf Sf & & Gospodarstvo. Assicurazloni Generali. (Občna zava- j X rovalnica). Občni zbor društva »Assicurazioni MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI Gfnerali«, ki se je vršil v petek dne 22. marca t. 1., je odobril račune za upravno leto 1901. Iz teh računov je razvidno, da se je stavilo v rezervni zaklad za nestalne vrednosti K 3,729.624 17, katere, dodane k obstoječi rezervi dne l.jaouvarja K 6,672.863*82, sestavljajo ves- sedanji rezervni zaklad K 10,402.487-99. Rezervni zaklad za zavarovanje na življenje se pomnoži s K 12,664.410 50, kar znaša sedaj skupno K 147.165.146 89. Rezervni zaklad zavarovanja proti požaru (bilanca A) znaša sedaj K 7,624.065*10. Glavnica zavarovanja na življenje je znašala 31. decembra leta 1901. kron 571 267.823 19. X It K n n x x x x x x x x x x z oaejenla jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela urro slo?, zalop poltfa iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a~ Katera se nahaja ▼ Trsta, Via Piazza vooehia (Rosario) it. 1. (aa desal itraal cerkve sv. Petra). KoakvMM aemoffoća, ker Je blago U prve roke. x X X X X X X X X X X X X X X X X X Natečaj Y.u dobavo načrtov za novo mestno hranilnico v Ljubljani razpisuje ravnateljstvo mestne hranilnice Ljubljanske natečaj z rokom 10. maja ter določuje kakor nagrade za najboljše načrte svote: K lM.<>.- . Dotični poboji in Iegopis razpoloženi so v pisarni mestne hranilnice v Ljubljani n;« vpogled in se na zalrevo proti vplačilu K '2 tudi dopošljejo. Mestna hranilnica v Ljubljani, dne 31. marca 1902. Posojila proti povrnitvi v 7 in pol letih vdobč c. kr. čaetništvo, hladni, mestni in železniški uradniki ter vdove k:ik«ir tudi uradniki podjet'j in privatni uradniki, ki so udje kakega pen-jij-keea zaklada. Posojila pe dajfj«» proti vaiščin« na nepremičnine, urednot-tne liptine, reutč. vžitke, zavarovalne police itd. Obrniti pe na HinliO Cnlterti. u!. Cunale 7 I V. ___ je oddati hiša z 1 100 XX SIJ 6 XXX se ž.2 zemlje na Op-č'nrh. — Naslov pri npravništvu. Konrad Jacopich Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jest vin, kolo-nijalij. navadnega in najfinejšega olja. najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. Jaz fina Csillag Skladišče vina ulica Acquedotto št. 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine pa^tne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnej-ih in konkurenčnih cenah. Trgovina z i zgotovljenim i oblekami. m!Ponte della Fabbra ~tv. 'J. vogal wdlCll VIII u!. Torrente. Podružnica Piazza Pozzo deli ^Vlare -t. 1. izgotovljenih oblek za n.oške in dečke priporoča potebno za binkoStne prarnike in birmo; obleke za moške od gld. »i..">o do t.'4. za dečke cM. 4..r»0 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. .'I do suknene hlače od glo. 1.H) do 4. volnene goldinarjev I do It. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. do Iti. Volnene obleke za dečke f*l 3 do 12 let od gld. -JIjO dc i i. (m 1 platna ali satena v r:iznili barvah ml <:ld. 1 do ."». Haveloki z:i moške in dečke po najnižjih ceoah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža} za delavce, izgotovljcne v lastni predilnici na roko v Korminu o J gld. 1 91 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1 i<>. Velika zaloga snovij za mo*ke na meter ali tudi za naroči <• na obleke, ki s** izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah. Osmica pri sv. Ivanu. Gospa Ana Csillag ! Prosim, da takoj pošljete šest lončkov Vašega preskušenega mazila za i aščo las na naslov: Gospa grofica Cavriani-Auersperg Grad Gleichenberg pri Gradcu. Blag. gospa. Ant' Csillag! Izvolite mi kretom pošte poslati s povzetjem zopet 2 lončka Vašega izvrstnega mazila za r&š-čo las. Spoštovanjem Emilija pl. Baumgarten. Stever. Gospa Ana Csillag! p Prosim Va«, da mi kretom pošte pošl ete en lenćek Vaše izvrstne pomade. Lud v. vit. pl. Ljebig, Liberee. Blag. gospa A na Csillag! Vaše znamenite pomade prosi še en lonček Crof Srečko Conrey, Dunaj Blag. Ana Csillag! Prosim Vam. da mi kretom pošte pošljete Vaše izvistne lasne pomade dva lončka. L. Schweng pl. Reindorf, c. kr. stotnika soproga v Pragi. Gospa Ana Csillag! Dunaj. Od Vas poslana mi Csillagova pomada jc izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem, da siravno sem jo malo časa rabila. Radi i?vrstnega delovanja jo bom toplo priporočala vBeni prijateljem in znancem. Adela Sandrock, gledališka igralka. l~a.Se blagorodje ! Uljudno prosim, da bi mi s poštnim povzetjem doposlala en lonček lasnega mazila. Gvido grof Starhemberg. Kuposd. Blag. gospa Ana Csillag! Blagovolite mi Vašega preskušenega mazila poslati še 1 lonček. Jaka Glrardi pl. Ebenstein, Trient. s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorelev-lasmi dobila sem jih vsled 14-me-sečne uporabe svoje samo-iznajdene pomade To so najslovitiše avtoritete pri znale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, povspešuie rast istih, poživlja lasnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kak r tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje staros-ti. Cena lončka 1 gol d. 2 gld., 3 gld.. 5 gld. Poftiljampo po iti vsak dan, ako me znesek naprej polije aii pa s poštnim povaetjem povsem sveta in tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila fi\ia Csillag DUNAJ I., Seilergasse 5. Blagorodna gospa Ana Csillag.' Ihtnaj ! ?ia uktz Njtne ekselence gospe pl. Szogveni-Marich prosim, da mi pošljete en lonček N ašega izvrstnega mazila za 3 gld. Sprejmite ob jednem zalivalo. Gospa grotinja se je o v spe h u mazila izrazila jako pohvalno. Z odličnim spoštovanjem Frida Giesa. komorna gospa Njene ekselence Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi. Grofica Vilma Metternich. Grad Rubein p. Merami. Tirolsko, Blag. gospa .1 na Csillag! Pošljite mi po povzel j u 1 lonček Csillagovega mazila za raščo las kojega sem že imela. Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj. kneg. Solm. Blag. gospa .-J na Csillag! Prosim Vam. da mi Vaše slavno znane lasne pomade pošljete še en lonček. Mejnigrof A. Pallavicini. Abnnj Szemere. Gospa . 1 na Csillag! Za še enkratno pošiljatev enega lončka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi Kneginja Karlota Cothen (Anhalt). 1 'as. Blag. gospa Ana Csillag Prosim Vas. da mi po poštnem povzetju pošljete še en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baselli. Enns. \ Ves t bali n. Blag. gospa ( stila g! Slišal seni že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled če*ar Vas uljudno, da mi kretom pošte pošljete dva lončka. Vas lepo j »ozdravlja Antonija Welonter. Gorica. Bekony-Sz. Laszld. Gospa Ana Csillag Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega preskušenega mazila za lasi. Grof Em. Esterhazy star. Vaše Blagorodje ! Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček Vašega preskušenega mazila za lasi. Grofica pl. Wurmbrandt. Birkfeld „Altafi It Ml" krčma v ulici Geppa štv. 14. Joči vina prve vrste: Bela vipavska črna istrska Istrski refošk . liter po 36 kr. „ .,36 „ ......48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na tlom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmnrjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip F ur lan, lastnik. IVAN KRŽE Blagorodna y0spn -1"" Csillag! Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekselenco gospo grofico Kielmansegg, namestnico na Dunaju, Gosp. ulice t>. .'! lončke pomade po '1 gld. za ohranjenje lasij. katera je izkazala dobre vspehe. Spoštovanjem Irraa Pletzl. komorna gosj>a Njen. ekselence.. Trst. — Piazza S. Glovanni št. (>. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega risovega lesa z gobo ali druge zbobe. Gostilna „Al Transwaal \ prej »Antico Gobbo« ) Via dello Scoglio. (nasproti Drejevi pivovarni) Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prošeka r. nadalje Dreherjevo-pivo, Plzensko in S pa ten v botiljkah. Domača kuhinja vedno pripravljena. Krogljišee. Svojim rojakom se toplo pripo-r iČ a Fran Benčič, krčmar. Razprodaja po jako znižanih cenah. REDKA PRILIKA. Ker moram v dveh mesecih razprodati dobro poznano zalogi Fnim'iška Zv;il>. do domače pri Sknbni. n;« Brandt'žiji (na V rdeli) ornipn.ieiek. - i, ,,,r,ča e. R0TTENBER6. ulica Caserma št. I, I. n. se torej slavnemu oh«'instvu. y 7 ^__^i obstoječo iz snovij za moške in ženske obleke, najnovejše novosti za spomlad in poletje, izgotovijene obleke za moške in dečke, izgotovljenega perila za moške in gospe, kravat, in ovratnikov, zapestnikov, spodnjih srajc od volne in bombaža, spodnjih hlač itd. Prodajam vse po neverjetno nizkih cenah. Ker so bile cene, katere je držai E. ROTTENBERG jako nizke, se opozarja slavno občinstvo, da so se iste sedaj še bolj znižale in se blago — — — — — — — prodaja sedaj po jako nizkih cenah. — — — — — — — Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje pohištva Rudolf Ezner Trst. — Via della Stazione 13«i jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Pripnroča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenairi. prodajatnica izgotovljenih oblek = „Alla citta Hi Trieste" = tvrdke EDVARD KALASCH ■» Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojaenico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kletij in ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoča družinam, go*p. krćmar-jem in restavraterjem. Simeon Pavlinovič. ul. Chiozza 11. MT~ Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra 1 Piazza Rosario pod ljud. solo^ Bosa t a zalosra raznovrstnih obuval za gospode, gospe i 11 otroke. Postne nar«)čl»e se izvrže takoj. Posiljatve so poštnine proste. Prevzema v?ako del" na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naiočbe se toplo priporoča Jomip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč : nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. pjiv. avstr. Lloyda.