Delavci - pripadniki enote teritorialne obrambe iz Javnih skladišč so letos že drugič preizkusili svoje znanje v streljanju z brzostrelkami, polavtomatskimi puškami in bazukami. Vaje, ki so se odvijale podnevi in ponoči, so bile uspešne. Na fotografiji sta strokovnjaka za streljanje z bazuko Brane in Stane. Že v naslednjem Irenutku bo mina zadela sovražni bunker
SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR V KRAJEVNI SKUPNOSTI
OPREDELJENE NALOGE
Na zadnjem posvetovanju predstavnikov krajevnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij je bila poudarjena vloga družbeno-političnih in družbenih organizacij v kiajevni skupnosti pri pri-pravah na splošni Ijudski odpor. Pri pripravah prebivalstva in ustvarjanju mateiralne podlage za SLO je potrebno okrepljeno delo in neposredna navzočnost vseh družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki lahko izrazijo svojo družbeno vlogo predvsem na tej ravni in v danem okolju. Dvomi posameznikov o vlogi, nalogah in mestu nekaterih organizacij in združenj občanov v pripravah na SLO niso utemeljeni. Sedaj je že popolnoma jasno, kako po-membno vlogo imajo pri tem poleg ZK, SZDL, ZZB NOV, ZRVS, ZS vsa tista društva ter organizacije. ki so poklicane krepiti obrambo in socialistično zavest vsega prebivalstva. Posebno po-zornost morajo posvečati nekaterim skupinam občanov, da bodo telesno in duševno priprcvljeni in usposobljeni v vseh veščinah, ki jih je mogoče koristno uporabiti v splošnem Ijudskem odporu.
V krajevni skupnosti je mogoče (cmeljito m učintovito pripravo do-scei hitro in gospodarno, da je KS aktivna v vsch svojih tlcjavnostih in z vsemi svojimi samoupraviiimi orga-ni, če uspe zajeti v pripravali na SLO vse občane, ki ntso razporcjcni v oborožcne sile, čc usklajuje svoje priprave z organizacijami zdru-ženegu dcla na svojem območju tcr če hkrati družbcnopolitične in druž-benc organizacijc, ki delajo na ob-močju KS oziroma združujejo občane po intercsnih dcjavnostih. doslcdno opravljajo svoje nalogc na področju SLO.
Zveza komunistov jc idejni usmcrjcvalcc pripiav na SLO v kra-jcvni skupnosti. Občasnc pripravc in razgovori na scstankih organizacijo naj zagotovc, da se komunisti za-vzcmajo za nadaljnje podružabljanje SLO, njegovo popolno povezovanjc v družbcnopolitični in družbeno-gospodarski sestav; za vsestransko vključevanje občanov in dclovnih ljudi ter njihovih samoupravih združb v zadeve SLO. Organizacijc ZK se morajo odločno upreti po-javom nezaupanja nckatcrih Ijudi v vlogo, funkcijo in učinkovitost SLO, ki.se izražajo predvsem v pre-cenjcvanju vojaške moči blokovskih sil ali v podcencjvanju lastnih mož-nosti. Zavzemati se morajo za jav-nost dela na področju SLO - razen seveda vojnih načrtov in drugih po-datkov vojaške tajnosti ali tajnosti narodne obrambe - saj je obve-ščenost ljudi pomembna prVina za dvig zavesti in mobilizacije prebi-valstva pri preprečevanju posledic sovražne propagande, psihološke in politične diverzije.
Socialistična zveza delovnega ljudstva je pobudnik in usklajevalec dejavnosti krajevne skupnosti, druž-bcnopolitičnih in družbenih orga-nizaeij v pripravah na SLO. Krajevna skupnost mora skrbeti, da so ustvai-jeni vsi tisti najširši politični in idejni pogoji, v kateriii se lahko razvije obsežna in raznovrstna aktiv-nost pri izvajanju nalog množičnih priprav prebivalstva na SLO. Za-vzcmati se mora za takšne rešitve v pripravah na SLO, ki pospešujejo podružabljanje obrambnih nalog ne-posredno pri občanih in v samo-u pravnih organih; za takšne druž-benopolitične akcije, ki bodo pri-lagojene krajevnim razmeram, široki javni razpravi in še posebej mladini;
za odpravo nerešenih družbenih pro-blemov, ki vplivajo na uspešnejše priprave SLO; za ustrezne kadre -vključno žcnskc in mladino - in nji-hovo družbeno usposabljanje, kajti kadri rešujejo vse.
Zvcza združenj borcev NOV ima posebno mesto pri priptavah na SLO. Njcni člani so neizčrpcn vir novih zamisli in oblik organiziranja SLO, ki lzhajajo iz izkušenj narod-noosvobodilne vojne. Borci lahko uspešno prenašajo svoje izkušnje na mladino in drugc občane, razbijajo malodušje tudi s primeri naiodno-osvobodilnih gibanj, vzgajajo mla-dino v duhu tradicij naše nedavne pretcklosti ter jo pravilno usmerjajo za stvarne priprave, za prevzemanje funkcij v morebitni vojni. Veliko Iahko pripomorejo tudi z osebnim sodelovanjem pri konkretnih akcijah specializiranih organizacij ter raznih vajah oboroženih sil in enot civilne zaščite.,
Zveza vojaških vojnih starešin je izredno pomembna družbeno-politična in strokovna organizacija pri pripravah na SLO. Poleg stro-kovne pomoči pri izvedbah raznih vaj in akcij je pomembna naloga čla-nov ZRVS, da občanom tolmačijo načcla SLO in s tem prispevajo, da jih sprejme najšiiši krog občanov in jih samostojno izvaja v iziednih raz-merah. Prav tako je njihova naloga razširjanje strokovne liteiature.
Zveza mladine in študentska orga-nizacija združujeta mladino v orga-nizacijah združenega dela, šolah in na terenu. Mladi rod tvori tisto družbeno silo, ki prevzema nase breme in odgovornost za nadaljnji družbeni razvoj, tedaj tudi za var-nost in obrambo naše socialistične skupnosti. Zato ima posebne naloge pri krepitvi socialističnega pa-triotizma, oblikovanju in ustvarjanju konkretnih priprav na SLO ter vključevanju in usposabljanju mla-dine za SLO. Načela SLO dajejo podlago za razširitev in uresničitev samoupravnih pravic mladini na področju SLO, pri čemer morajo ZM in ZS pomagati vsi družbeni de-javniki, zlasti še pri vključevanju v vodstvene organe za SLO.
Zveza sindikatov ima torišče svo-jega političnega delovanja v orga-nizacijah združenega dela, kjer je dosegla že pomembnc uspehe. Se vedno pa je slaba povezava med ZS in odbori OZD za SLO in krajevno
skupnostjo, na katere območju je razmeščena, oziroma z odborom KS zaSLO.
Rdeči križ je človekoljubna mno-žična oiganizacija občanov, ki de-luje na zdiavstvenem, socialnem in drugih področjih. Pomembna je vlo-ga RK pri obrambni vzgoji občanov s sodobnim poukom prve pomoči in socialnega dela, nadalje pri orga-nizaciji krvodajalstva, pri uspo-' sabljanju lastne organizacije za nu-denje zdravstvenega in socialnega varstva prebivalstvu v izrednih raz-merah. Organizacije RK tesno sode-lujejo s štabi in enotami zaCZ v KS ter je treba dejavnost v tej smeri še krepiti.
Društvo prijateljev mladine skrbi za vzgojo mladega rodu, pri čemer je posebnega pomena tista de-javnost, ki utrjujc domoljubje mla-dega rodu. Treba jo jc razvijati in utrjevati, ker je odločilna za obli-kovanje zavednega občana.
Organizacije za telesno kulturo so po svoji naravi s celotno dejavnostjo velikega pomena za SLO tako zaiadi krepitve duševnih in telesnih spo-sobnosti, kakoi zaradi nekaterih po-sebnih veščiru Predvsem so za SLO zanimiva množična društva - TVD Partizan, planinska, šolska, športna itd. (strelstvo, orientacijski šport, padalstvo, letalski športi, planinstvo, alpinizem, tek na smučeh, judo, pla-vanje, karate, atletika). Vzpodbujati je treba nove oblike množičnega de-lovanja občanov v telesni vzgoji; pri tem bo lahko veliko napravila bo-doča telesnokultuma skupnost.
Tabomiška organizacija navaja svoje člane na tiste lastnosti, ki jih potrebujejo za vsakdanje življenje in za izredne razmere. Program dela je tak, da je v celoti pomemben za pri-pravc članov za SLO. Taborniki se privajajo življenju v naravi, v vsa-kršnih razmerah, prehiani in drugim življenjskim potrebščinam, ki jih lahko dobe v naiavi. Tej organizaciji bi morali posvetiti večjo pozornost.
Ljudska tehnika širi tehniško kul-turo prebivalstva, zlasti mladine in je pri sodobnem razvoju tehnike na-sploh, posebej pa vojaške, zelo po-membna za priprave SLO (radio amateiji, letalci, modelarji, raketaiji, brodarji, jadralci itd.). Tudi to de-javnost je treba podpreti in se za-vzeti za njeno večjo množičnost.
Gasilska društva so z vso dejav-nostjo pomembna za zaščito prebi-valstva, zato tesno sodelujejo s ci-vilno zaščito. V številnih vaseh pa so tudi žarišča druge diužbene de-javnosti, s katero bistveno pri-spevajo k pripravam na SLO.
Druge specializirane organizacije ali društva, ki niso posebej ome-njena, bolj ali manj načrtujejo svoje priprave na SLO. Pri tem jim mora odbor KS za SLO pomagati, da bodo našla svojo vlogo in mesto ne le znotraj svoje organizacije, temveč tudi med drugimi občani.
Dosedanja aktivnost družbenopo-litičnih in diužbenih organizacij v KS je že pokazala uspehe glcde pri-prav na SLO, vendar bodo morale svojo programsko aktivnost še bplj prilagoditi zahtevam priprav na SLO.