Stav.19

V Trsta, v Četrtek 29. ianuarla 1920
LsSnNi XIV
vsak dan, udi ob netfeJJeti In pfaoftft, iJuWJ. — Urtdniltve: c*ca tr. Prsn«S*i Atflfcsga Scv. 20, !. nadftmpjo. -	s«
cifcvu. — Ntfe^fraM pS$*w ft m ipr^en«^,	M M v*2aja —
fcdejstelj ia odpnonl urednik Sttiia Godin«. - L«tal*	ibta
Edtaosil. — Tisa tlakama Edteotf. — N^-siaa	o»tac L , pol
fcia L 18 — In c%lo telo L 30-—. —	ifl »r^rtve Skv. 11*57.
Posamezne Številke v Trata in okoiici pa 10 etotink. — Oglasi se računajo * firokosH ene kolone (72 min). — Oglasi trgavcev ia obrtnikov mm po osmrtnice, zahvale, poslanice fn vabffa po 48 stol., egi«i Utncniiii zavostov mm fb SO stot Mali oglasi po 10 stet bsseda, nafmtnj pa L I*—. Oglase Insera'dii oddelek Edinosti Naročnina in rafetanscije se paSlfajo iikJjnSao o^aal Edine«?. Uprava is issvaioi oddelek se nahajata v Trstu* ul sv. Fidikćilkd As. A
yy
popoln Htelsfeltei landonsKc golote.
PARIZ, 2t. Odgovor jv>goidavens&e vLade na zc<dr.ii zavezniški predlog za rešitev jadranskega vpraSaoja odklanja, kakor se je meglo predvidevati, zavezniški načrt. Italijanski ministrski predsednik Ni-i-ii, ki je odšel v Pariz, da popravi, kar so njegovi predhodniki pokvarili, je p&kaztd is z s. tetka najboljšo voJjo, da so loči cd zakrknjene nepopustlp vosti svodih p-edhodoikov, tako da se je zdelo, da ima tudi Italija v3aj enega moža, ki ni ie izgubil vsaiega -čustva pravičnosti in vsakega zmisla za trezno presojevanje seda&j ih dogodkov, ki dcio s-ner vsamu bodočemu ti vl;-i>;u italijanskega naroda z oziram, na njegov* odnošase z Jugoslavijo. Nirtti <je zavzel tragično pozo moža, ki ie prišel do zadnjega konca svojih moči in ie s-žrtvoval« vse, kar je mogel, in še celo več *c »anei zaradi obzirov do svojega r.arcda.
Ko je na vče-
rr^i sel rr^cvae^a sveta kateremu je predsedoval zadniil-rat Clemenceau, vprašal, kaj je z slovenskim odgovorom, mu je Ciemcn-cc?au odgovoril, da jugoslovenskega odgovora
Se ni.

stava: italijanski ministrski predsednik Nitti, sil ^ prišel v Pariz, da sklene z Jugosloveni pravičen sporazum, $e segel v žep in izvlekel p: ošr ier ga izročil Clemcnceanjn ia L!oydu C - or;*eju. Na papirju je bilo .pi-sano, da zahteva udejstvitev — londcrhske -pogodbe----Italijanski ministrski predsednik Nitti je pczabil, ca sc je v tem hipu obesil na klin, na katerem že vise žalostne -postave Orlandava, Sonnino-V3 in Tittonrjcva. — Pobral je cunjo, ki ia je si.:--» vrgel že med staro šaro- Vse Clemen-ceaujevo prigovarjanje ni pomagalo: zdi sc, da je O rl and ova bolezen neozdravljiva.
Modter- ——1 ~
m ie prispe! v rat
________r ^	edgover jugoslo-
vens-ke vlade. Ob 16 je prišel Clemenceou v hotel Edvard VIL .pozdravit N:tt:;a in Lloyda Ceorgea, ker je že izročil svoje mesto MvHe-randu, in prinesel sebej iugos3ovenski odgo-ki tja' p; iiic.no spedef 7-ei^r W vršiia nova 3eja, na kateri je Nitti izjavil, da je .ju^osžoveneki odgovor nesprejemljiv, in da \ /-traja na zahtevi po udejstvitvi londonske pc^odfcc. Šc isti večer j> odpolova! v Ttrfone-Vrfiavni svet je noto zapisal Trumbića in Parića in jima izjavil, da je odgovor ju^osloven-ske vi srd e nejasen, ler jiaia dovolil 4 dneven rek, da odgovorita, ali sprejemata zavezniški prtdlcg. ali pa ne.
Po dosedanjih vesteh, za katerih Ločncst pa r.e more t,o jamčiti, tri se dal jugoslavenski odgovor tak~!e rekonstruirati: i- Jugoslavija zifhteva ozemlje do Wikonovc črte, ki gre od ustja reke Kaše čez Učko do Nanosa in potem v vipavsko dolino; 2. odločno se protivi, da hi se priklopila Italiji cbal med Reko in Lovranom; 3. Reka in resica luka naj se prisodita Zvezi narodov, doda luka mora priti pod ju-gosiovensJ o upravo; 4- Sitšak in luka Baroš naj se priklopita Jugoslaviji; 5. Zadar naj bo prosto mesto; 6. jadranski otoki naj se demilita-rizirajc, toda Vis in Ložinj naj se priklopita Jugoslaviji, ker Italija ■ju zahteva samo iz strate ličnih vzrokov, ki odpadejo vsled demilitarizacije dalmatinskih otokov; 7, če Albanija ostane v n.ejah, ki jih je imela pod princem Uiedom, se sprejema njena neodvisnost; če zahteva kakršnasi-bedi država kak kos Albanije za sc, zahteva tudi Jugoslavija mejo ob Drinu.
Kriza je torej dosegla v Parizu svoj višek. V Pariza bi se hoteli na vsak način čim prej rešiti jadrai»ke£a vprašanja, ker se že dvigajo na obzorju dnv<*a, še težja ;n zapletenega vprašanja, ki zahtevajo za se vso pozornost za-oadnih velikanov.
severa a Albanija »jgostovecska.
&ELGR-AD, 20. Po zadnjih vesteh iz Pariza je -Jc-sežen v vrhovnem svetu sporazum glede naših albanskih meja. Vrhovni svet jc v posle val argumente jurfoslo venski h zastopnikov, ki so dokazovali, da ;e edino preko severne Albanije možna z^eza Stare Srbije in Mace-dor:;c z ladraosAlm morjem, ker je železnica preko Črne gore neizvedljiva. Zato nam je ± 7n.i! vrfeavni svet albansko ozemlje do F-e-Ic^ja Drina, tako da ostaneta pri nas Skider in Lješ.
Dalmatinsko vprašanje rešeno.
BELGRAD. 20. >.Epoha« poroča iz Pariza, da so sc Ita4ijani v dalmatinskem vprašanju ukJoniii skupnemu pritisku ostale entente in se odrekli svojim dosedanjim zahtevam. Tudi Zadar pride pod našo suvereniteto, dobi pa obsežno obl-msko avtonomšjo pod zaščito In garancijo Zveze narodov. Reško vprašanje ie Še vedno na mrtvi točki, le toliko se more že sedaj z gotovostjo trditi, da -je ideja Reke kot vmesne države deiknitivno pokopana.
Nasprotujoča poročila o Reki.
Ali se je Italija odrekla aH ne?
ANAPOLIS, {Sev. Amerika.) 19. Dunajski ko-respondenčni urad. Pvokor doznava ^Associated Press« so Italijani pristali na dogovor glede jadranskega vprašanja. Ameriške vojne ladje so skupno z ladjami zaveznikov na poti proti Reki, kjer bodo izkrcale čete, ki naj za-menJ-jo italijansko posadko. Kakor se brzo-javlja iz Belgrada, delajo Italijani očitne pH" prave za odhod z dalmatinske cbali. (Pripomba Ljubljanskega dopisnega urada: Priobčuje-mo to vest 'kor. w*da. vendar smo doznali iz uradnega vira, da kak dogovor med našo državo in Italijo gleoc jadranskega vprašanja še ne obstoja.)
BELGRAD, 19. „Pravda* javlja; Naša vlada ni dobila iz Pariza še nobenega uradnega obvestila, da je italijanski ministrski predsednik Nitti odstopil od suverenitete Italije nad Reko in od zahteve, da se Šibenik razoroži. Zdi se, da Nitti zahteva, da .br meja Ttal;.je prekoračila reko Rašo, da bi tako Italija neposredno mejila z Reko.
Deputacija iz zasedenega ozeaJja v Parizu.
LJUBLJANA, 20. Iz zasedenega ozemlja je šla pred časom večja deputacija v Pariz in se jc žc vrnila. Neka^ članov je pa še ostalo v Parizu, da pomagajo naši stvari. Deputacija je mnogo doprinesla k 'bistrenju pejmov s svojo s i:rokovnjaško izdelano spomenico, ki .jo je 7>re;!iožiia mirovni konferenci. Člani deputa-c:.]e, 'ki so ostali v Parizu, so bili povsod dobro sprejeti in so dobili vtis, da so Francozi uve-rjeni o pravičnosti maSlh sr.htev. Duhovnik:, ki so člani deputacije, prnf. Ante Jagić in dr. fra Rr.ko Vuković cVrs'kuješo vodilne kato-l?5ke osebnosti. Pri pariž&em -kardinalu AnV&t-ten je bil z njima sprejet tod i predsednik depu-tac'jo, prof. Vekos'av Spinćić. Kardinal je dobro poučen o nnših raz?nerah in je priznal, da morejo francoski katoliki naklonUi vse svc-;c simpatije iz.pc.ln it vi naših narodnih zahtev, ker sc nahajajo katoliki v naši novi državi v tako posebnem položaju. Potem so etnsikali uredništvo katoliškega glasila :>La Croix -, bili so v posetih pri mensign. BaudaiHardu, Članu akademije in rektorju kat. inštituta, pri znanem alzažkeni poslancu cbbeju We!terleju, pri vo-c'iteljlh krščanskih pel. strank, pri poslancih Marku Laugi^er.u, Leona Dauieta In pri drugih-P~i tej priložnosti so res cd vseh teh osebnosti odnesli vtis, da se bo storilo vse, da bo francoska katoliška javnost gojila živahne simpatije do nas.
Pcvratek prestolonaslednika regenta Aleksandra v domovino.
LJUBLJANA, 17. (Zakasnelo.) Včeraj ob 13" 14 je prispel z orijentepspresom na povratku iz Pariza prestolonaslednik - rogent Aleksander v Ljubljano. Ker je potoval inkognito, ni bilo na kolodvoru službenega sprejema. V imenu deželne vlade za Slovenijo ga je pozdravil predsednik dr. Gregor Žerjav. Na peronu so bili navzoči tudi poveljnik Dravske divizije gene<rai Krsto Smil<janič s svojim šta/bem, mestni poveljnik polkovnik Pclak in innogo častnikov. Sprejemu je prisostvoval v knenu železniške uprave komisar prometnega ministrstva Ramovš. Prestolonaslednik regent, ki je stopil iz salonskega veza, si je dal predstaviti posamezne dostojanstvenike in častnike. Kolodvorski peron je bil dostopen občinstvu kakor običajno. Ko jc občinstvo sprrznalo regenta, mu je priredilo prisrčne ovacije. Regent se je odpeljal iz Ljubljane ob 13'34. Predsednik dr. 2er;av je spremljal regenta na njegovo izrecno željo do Zagreba.
Vračaaje vojnih ujetnikov.
LJUBLJANA, 20. (Narodni poslanec dr. Ivan Shvegel je odšel v Belgrad, da tam v imenu Jugoslovcnskega kluba ia SLS nanovo intervenira tudi zaradi ujetniškega vprašanja. Dr. Shvogel je iz Belgrada poslal te-Ie informacije: V lialija še imamo okoli 26.000 jugo-slovenskih ujetnikov, na;več v Sardiniji. Število, ki se je po časopisih in drugod imenovalo, je previsoko. Glede teh ujetnikov sc je naša vlada z italijansko dogovorila, da bo vsak teden poslala skupino 3000 mož v domovino. Prva pcšiijaiev je prišla 14. t. m. v Dubrovnik. V desetih tednih naj bi bilo prevažanje končano. Edina težava, ki se še ni mogla odstraniti, je, da Italijani hočejo vse ujetnike poslati v D'ibrovn:k. O tej težavi se vrše telegrafi-čnira potem pogajanja. Naša vlada izjavlja, da ie nemogoče in neekcucmsko te transporte upehati La izvršiti preko Dubrovnika. Njena želja je, da sc v Dubrovnik pošljejo dalmatinski in bosanski ujetniki, v Reko hrvatski in v Ljubljano slovenski. Upati .jc, da bodo Italijani v oiigled tej utemeljeni želji cpustlli svoje le fcrmč-Ine ugovore in izgovore. Glede zdravstvene strani naših v domovino se vračaj oči h ujetnikov sem se cbmil na polkovnika E. E. Hume, tukajšnjega šefa amerikanskega Rdečega križa, ki se je ravnokar vrnil iz Soluna. Pcslal bo svoje ljudi v Dubrovnik, ki bodo takoj razušili in razkužili vračajoče, da se ne zavleče k nam legar, kakor se je v Grško in Romunsko. Prosil bom socijalno ministrstvo, da s temi uradniki sodeluja, da vsakemu ujetniku vroči vsoto denarja in da mu tudi v vsakem drugem oziru pomaga. Socijalno ministrstvo bo moralo za vse to poskrbeti tudi v Reki in Ljubljani, kakor hitro Italija dovoli povra-tek tudi Čez te dve mesti. — V Sibiriji imamo po informacijah vojnega ministrstva okoli 15.000 mož. Radi njih se je odpeljala posebna komisija v Vladivostck, (kamer je že dospela. Drugih poročil o nji pa ni. Vojna misija ima
nalogo, storiti Vse, da se tudi ti naši ljudje vrnejo v domovino. — V Franciji, AngHji in njenih zemljah nimamo — po informacijah vojnega ministrstva — nobenih ujetnikov več. Isto-tako so se že iz Bolgarije, Madžarske, Avstrije in Nemčije vrnili vsi Jugosloveni. Ako se še vendarle nahajajo naši ljudje v teh deželah, naj se to vojnemu ministrstvu takoj naznani.
Ureditev ustavc-tvornega odseka.
BELGRAD, 20. Predsednik narodnega predstavništva dr. Draža Paviovič ;e poselil ministrskega predsednika ter sc posvetoval z njrm o ureditvi ustavorvomega odseka. Minister za ustavodajno skupščino dr. Paleček jc poslal predsedniku narodnega predstavništva pismo, kjer ga obvešča, da bo v ustavotvorni odsek vstopilo štirinajst čPnov, ki so pristaši vladnih strank, enako število pristašev opozi-cijcnalnega fcloka in en komunist, dalje gg. dr. Paviovič, dr. Ssrsodlaka, P cdanovič in 6 vse-učiiiščnih profesorjev: dr, Vošnjak, dr. Pita-mic, dr. Pdič, dr. Kost« -džič, Slobodan Jo-vanovič in Kcsta Koman di. Po razgovoru predsednika parlamenta z ministrskim pred-sednikom ^e verjetno, da bo dr. Paviovič stopil v pogovore z načelniki strank radi določitve posameznih članov za novi odsek.
Valutno vprašanje,
LJUBLJANA« 20. Ljubljanski dopisni urad poroča: »Slovenec- prinaša iz Belgrada vest, da je vlada v Belgradu dala puibKcirati, da sc rešitev valutnega vprašanja odloži, medtem ko je dala v Ljubljano in Zagreb drugo poročilo. Dalje javlja ^Beogradski dnevnik -, da stoje vsi ministri na stališču Veijkoviča, a *Polilika-poroča, da je ministrski svet sklenil začasno relacijo 1 ; 4. Proti temu jc treba opozoriti, da vesti, iki jih citira »Slovenec«, niso službena; obenem je pa umljivo vse to kar -Slovenec^ o minl-otrskem sklepu poroča, za navaden razum že iz uradnega komunikeja, ki ga je objavil ljubija^ki dopisai urad. Po tem komunikeju .je definitivna rešitev relao-:e med krono In dinarjem pr e, ;>uš č en a parlamentu, ki ima sklepati o zlati podlagi bančne krone in bančnega dinarja. Največja pri dobit" v leži v tem, da smo sc rešili avstroogrske krone, ki jo izmenjamo za nepotvorljive novčanice, za katerimi stoji s kritjem banka in država. Res je, da je določen za državna plačil:, službeni kurz Ya stari bančni dinar (ne novi državni, ki se označi s kronami) 1 : 4. Vse lo je objavljeno v uradnem komunikeju in vs.t drugačna poročila po nepotrebnem -begajo javnost ter pospešujejo draginjo.
Ponndbc sladkorja ia riža iz Španske.
BELGRAD, 20. Pred fc-Jkim so dospeli v BfJgrad zastopniki vefp*» i*skih izv>zniških tvrdek in ponudili naši državi razno blago, zlasti pa sladkor in riž. Izplačano hočejo imeti v španskih pezetah, oeirema v dinarjih po ikurzu. Blago bi pripeljali do Soluna.
Madžarska propaganda v Mcdsiurju.
ČjVKOVEC, 20. Razni madžarski uradniki v jMedmurfu, ki so brez službe, so se natepli skuoaij v Veliki Kaniži, osnovali tamkaj »Hon-vedsko društvo Medm-urja'.-, ki vrši ir eden tis lično propagando med Medmurci. Od Medmur-cev, ki prihajajo v svoje vinograde onkraj Mure, izsiljujejo podpise za Madžarsko in vti-hotapijajo med ljiidslvo svoje letake. Ustanovili so tudi tednik ^Medjiimiiije«, ki ga na vse načine spravljajo med Medmurcc.. Tu zvito izrabljajo ljubezen Medmurca do vero, jezika aa zemlje in mu dokazisjejo, da mu hočejo »Vlahi, Zagoa-ci in Kranjcih vse to vzeti.
Razširjenje zagrebških železniških delavnic.
BELGRAD, 20. Ministrski svet je odobril kredit v znesku 1,632.000 kron za razširjenje železniških delavnic v Zagrebu.
Proti zlorabi naroć&ih himen.
LJUBLJANA. Policijsko ravnateljstvo razglaša: Neprestano dcha.bjo deželni vladi opozorila eiede mučnih slučajev, sc -dogajajo v ia\"nrh lc-kaKh, če godba za=sra narodno himno ali himno kake ^zavezniške idržavc. Zjrodi sc rado, da kakšna čisto neumetniška .sodba aV; ctgard upletajo med druge toScc hinmo. Gosti r.e v&jo prav, uli imajo vstati ali ne. Pri tem se z sode običajno neprijeni ken-fiiktr, ker razgreti •Ij^ije drus drusega aoižc ne-patrijotizma in prihata žal do pretepov. Radi te.ia tse po navolilu deželne vlade za Slovenko prepoveduje igranje narodnih ii^nea v gostCnah, kavarnah in drugih ravnih ic<k?J>h. Igrati iili je dovelicno samo ob slavnostnih pri-ikaii itt na takem mestu v sporedu, da občinstvo natanko ve, da se s tem hoče dati duška patrijotičnemu čustvovanju. Radi prestopka te narečbe sc bodo kaznovali gostilničar.«, goetbeniki in oni, kateri naroča sviranje po ministrski naredbi z dae 3. septembra drž. zak. št. 1SS z globo do 200 K oz. zaporc-m do 14 dni.
Električna centrala za Belgrad.
BELGRAD, 20. Belgrajska občina se bavi z mislijo, da ustanovi na Kostolcu veliko električno centralo. Zato je predložila ministrstvu trgovine in industrije tozadevni predlog v odobrenje. Ministrstvo je predlog odobrilo.
Jugoslovensko vojaštvo y Sibiriji.
VLADIVOSTOK, 19. nov. Tu v Sibiriji je Še mnogo Jugcslovenov, ki so že v septembru 1918 osnovali več prostovoljskih polkov. Prvi jugcslovenski dobrovoljski polk je bil prvotno v Tomsku. Pred enim mesecem pa se je preselil v Nižji Udinsk, nedaleč Irkuoka, kjer straži železniško progo. Ta polk šteje ckcli 2000 mož. V polku je mnogo Slovencev. Poveljnik prvega jugoslovenskega polka je major Sertić. Dobrovoljci prvega jugoslovenskega polka imajo tudi svoje glasilo »Naš List-, ki izhaja v Irkuoku v cirilici in latinici. 2 številki tega lista in sacer z dne 6. nov. in 13. nov. 1919 smo ipravkar dobili po pošti. (Op. ur.) Pri tem polku sem tudi jaz. Opravljam posle intendanta in skrbkn za živila, Id jih nakopujem večinoma na vztoku, predvsem v Harbčnu v Mandžuriji. Tako sem prepotoval vso Sšbirijo in
Mandžurijo ter videl precej sveta. Danes sem v Vladivcstcku. Prav včeraj je izbruhnila tu mala revolucija, katero je uprizoril češki general Gajda. Bilo jc prccej žrtev. Tla postajajo preccj vroča. Boljše viki se trudijo, da bi prodrli čim dalje na vztok. Da li se ji;a bo to posrečilo, je veliko vprašanje. Pc4eg ruskih in jugoslovenskih čet se nahajajo tu še ameriške, francoske in japonske. Naši jugcslovenski do-brovcl^ski polki se štejejo med zavezniške ki uživajo iste svoboščine, kakor Francozi in A-meričani. Uvažujejo nas mnogo bolj, kakor Ruse same. Doma si gotovo predstavljate, da sc nahajamo še vedno v ujetništvu. Temu pa ni tako: m: smo docela svobodni. Dobivamo redno določene plače. Prejemke nam izplačujejo Francozi. Častnik pri jugoslovenskem do-ibccvodjskem polku je dobiva! doslej 1500 ru'o-ljev mesečne plače, poleg tega pa vso prehrano, obleko in tobak. Sedaj so radi draginje povišali prejemke, častnik dobiva sedaj 3000 do 4000 rabljev na mesec. Sporočilo se nam je, da pride semkaj v kratkem naša vojna misija. Čakamo na=>;o že več kakor tri mesece, a je ni od nikoder. Ne vemo, kje je propadla. Češka misija je že davno prispela ia tudi češka pošta prihaja žc redno semkaj. Pozivamo r.aše vlado,' da poskrbi za to, da se vzpostavi redna zveza med nami in domovino, ker je čisto gotovo, da nam ne bo mogoče, da bi se vrnili detnov pred enim letem. Po suhem namreč nc moremo domov, ker 2bi morali prebiti boljše-višiko fronto, ali pa si izposlovali svoboden prehod skozi tolpe viške bojne črte. Prosto pot bi imeli edino po morju preko Japonske. Ker pa zavezniki nimajo na razpolago potrebnega števila parobrod o v, nimamo prav nobene nade, da bi se v doglednem času mc&li vrniti. Treba ibo (torej še čakati, da napoči srečen trenutek, ko bo tudi nam dana možnost, da se napotimo -preko Tihega occana v I domovino. Ker pa se tu v zadr.jcm času počutimo »prav dobro in so tudi zdravstvene razmero ugodne, se nadejamo, da bemo z lahkoto prebili čas, ki je nam že odmerjen. V imenu vseh Slovencev pošiljam i:-krcne pozdrave v domovino. Vsa p:?nia naj se »pošilgajo na naslov: General ConsulaL des Sedbes, Croaics e! Sloveces Vladivostck, Sibiric. Karel S.
Is žeSkosiraške,
Pogajanja med Avstrijo Čehoslovaško.
PRAGA 20. Pogajanja v čeliosiovaški-avsitrijsk! ko; ni s ili za promet 60 privedla do dogovorov r.le-de ureditve prometa med obema državnma. Delavnice državne železnice v Gnntntu bodo v svrho popolne izrabe prčile v upravo čekosJovaških drža\-nih želcznic še pred formelno prc-dajo srnunt-ske^a cz^rriiia Cehcsiovaški. I>atio so sc spora-Z'.rmno sk'eflile nodrclme oiredfoe za organizacij:) medsebojnega tranzitnega promet?. Vprašanje c-konomrčne izrabe v.igouskega proitora *n lokomotiv, kakor tudi vprašanje odvnžanVa premoga iz revirjev se je povoljno rešilo. Konnsija £a premog sc je bavila danes v prvi vn>ti z razde£tvijo premoga, ki se bo dobavljal iz Ccb.oslovaške Av-strvji, med posamez-r.e skupine konsumentov. Tudi slede teh vpraša-ij sc ie dosegvJ popoka sporazum.
IZ RUSIJE.
Boljše viško sibasje v Dobrudli.
BUKAREŠTA, 20. Brzokivna agentura Dada poroča: Kakor se javlja ia obmejnih krajev, je bolgarska vtoža skrenila v Novi Dobrudži razne odredbe proti boiKveviškenra gibanju. M&d drugam razdcliuie orožje med 'kmete za bo} proti boljševik on>.	«
Boji z boljševik i.
DUNAJ. 20. Ukrajinski tiskovni tirai poroče: Ukrajinski ustaši, ki so prepodili čete generala Dc-njikina iz vse suhernije kcrsonsfce in tovrijske, so začeli boj tudi proti boljševikom. Večji boji so se vneli prr Apostolovu, kakor tudi v okolici Ni-•kopola ia. Molštopofcb.
Iz Romunske.
Romunija pečatila denar v Bukovini.
BUKAREŠT, 20. Romunska vlada je dala prepečaiiti bankovce v Bukovini, o katerih jc mislila, da jih ni v deželi preko 400 milijonov. Sedaj pa se je izkazalo, da je bilo v Bukovini denarja za dve milijardi.
Iz &vs*rš|e.
Preiskava proti bivšemu feldmaršalu Teisingerju.
DUNAJ, 21. Znani feldmaršal Teisinger, ki jc izgnal kot predsednik potujoče zdravniške komisije nad 200.000 še neizlečenih ranjencev in ibclnikov iz bolnišnic na bojišče, sc jc moral zagovarjati zaradi svojih dejanj pred preiskovalno komisijo. Ker je dokazal, da je postopal po ukazu vrhovnega poveJjništva, sc jc ustavilo proti njemu kazensko postopanje, ki se pa uvede preti višjim častnikom bivšega vrhovnega poveljništva.
Ali je temu znanemu fe'd maršal u ukazalo vrho\-no povcljništvo tudi to, da zasramuje ranjence po ulicah in da postopa žnjimi ne kot človek, ki izvršuje dane mu ukaze, temveč kot brezsrčna žival?! (Pr. ur.)
Priklopite v Avstrije Bavarski.
HAAG. 20. iNieuve Rotierdamsche CouranU javl-a iz VVasJilngtona: Hoover ie v odseka repre-zentacijsfce zbornice, ki sc je bavi-l z vprašanjem podpore za Evropa izjavi', da so e\T0pske države odgovorne * za položaj v Avstriji, ker so Avstrijo prisilile podpirati mir. ki je vzel poljedelsko ozemlje. kutc-rf-sa je blia sestavljena. Hoover ie predla^, rešrlti te težkeče s tem, da se •dovoli Avstriji p^dopitev k Bavarski.
Iz Francije.
Millerafid poverjen za sestavo novega (ran-
c ozkega kabineta. PARIZ, 20. Predsednik PoincarJ jc poveril Millerandu nalogo, da sestavi nov kabinet.
PARIZ, 20. Prva seja novega L ancc~koga ministrskega sveta bo v četrtek. Isti dan se bo novi kabinet predstav i4 tudi pariamentu. Kakor se jc izrazil Milleraivd, je smatrati njegov kabinet kot delovno ministrstva Njegov pojitičrw program bo istoveten z onim, katerega jc Mil lerand razvijal v svojem gevoru, ki ga jc imel pred svojimi volilci dne 7. novembra 1919.
JušosluiisnsKemii SoRolstuu!
V	meseci! juniju t. L sc vrši v Pragi VII. vse« sokolski zlet. Češka Obec Sokolska nam jc poslala nastopni poziv:
Bratje!
Naše Kosovo je maščevano. Tristo le* po bclogorski bitki se hočemo spominjati pri VII. vsesoikc-lokem zletu našega osvobojena. Trdne vezi bratstva obeh narodov, .kovane v nih bojih in v skupnem trpljenju, natn vclcvf^o, da sc v tem trenuikit ispcriiinjamo predvsem Vas, dragi bratje, in Vas prosimo, da pohitite k nam o priliki VII. vsesokciskega zlet?. Vaš narod. Iti je zaslovel zaradi svojega junaštva pred vsem svetom i,i katerega prijateljstvo nam jc bilo vedno najdragocenejši zaklad, mora biti zastopan pri naših slavnostih. Ni za nas veselja brez Vaše navzočnosti.
Zato Vas iskreno vabimo k udeležbi na zle* j tu in se veselimo, da v junaškem bratskem poletu merijo Vaši borci svoje m-oči z našimi telovadci v prcspcl* vsem nam skupne sokolske čdege!
Zletne s!avnesli so določene na 5 dn*, in to 25, fttniia tekine članov in čl?.n:c, teVma za prvenstvo Č. O. S,, 26, junija javni nastep če-ško-slovaške armade na telovadišču, 27. junija, 28. in 29. 'junija ijavna tt4ovadlb»a \soga češko-slovaškega Sokobtva, na vtrp rlo\a; 'jih gostov in naših zaveznikov, te lim a v plavanju, v sabljanju, telcma v igrah itd.
Vabimo Vas, dragi brat-je, v IcUC.ih, nenavadnih razmerah tofko z c ' ■ :u na pr^ra-no, kakor na nastanitev i-n vožnjo. Hočemo ti v boj s temi pretežkimi razmerami in vpsinao, da se posreči naši disciplini, ip of1. r t v o v al n c^iti
in s am oz a t aj c va n ju premagati tudi te ovire.
Tii.!i Vam je znan nam vsem onak gospodarski položaj, in zaLo Va.> že James pnos^.no, da nam ne štejete v zlo, če ne dobite v raSi republiki onih udotnesti, ki bi \ as z r.JlaiJ radi pozdravili.
Vendar hočemo storili vse, da zadcct'.'iao dolžnostim gostiteljev. Zato Vas pros mo, da nam zadnji čas do 30. aprila 1920 javite podrobni seznam udeležnikov, da moremo p-a-vočasno vse poskrbeli za iprehrano Ln nastani te v.
Na svidenje, svobodni bratfe, v naši svobodni repiibllki}
Veselimo sc na trenutek, ko budo mogle naše vrste pozdraviti prapore Sckolstva junaških združenih plemen Srbov, Hrvatov in SI ovcncev.
Na svidenje! Na zdar?
Češka Obec Sokolska.
Dr. Scheiner, L r.	D. Reller, L r.
staroita.	tajnik.
Bratje in sestre!
Obveščamo Vas o tem pezivu naših milili sokolskih bratov na slov. severu, zdiuž. alh t mogočni Če?4Vi Obci Sokofeki! Prejprićaai smo, da dobi bratsko povabilo po vsej naši demo* Vini radosten odmev! V zlati slovanski Pragi nastopi prvič naš Sokolski Savez kot edinstvena celota — nazunaj in znotraj zlita in spojena od sokolske misli v nerazrufino silo! \J pričo zastopnikov vsega enotnega sveta Hočemo na tratski zem'>i pokazati svojo moč t« plodove svojega dela!
Vse župe pozivfjamo, naj nemudoma začno s pripravami za zlet. Predvsem jc treba v vse'i jednotah razviti najvztrajnejšo delavnost tel crgatMZOvati zletne fomde! Sokolska velja, izkušena v težkih )bcrbah preteklosti, ,premami vse ovire ter nas preš'me s pc-nosrto zavestjo, da se napravjjamo na pot, kjer sc naj na čael domovine izpriča zmagovitost sokolske irdejel
Prijave »bratov in sester pošljejo iupe podpisanemu starešinstvu najkasneje do 31 marce t. 1-, in sicer hočemo: 1. štev lo >!elovad< cev, 2. števHo tclova.dk, 3. število tideiežea-cev v kroju, 4. število udeležencev (udclelerikl sploh. — Kdor ni Član (članica) possmczmTl sokolskih jedno t do 1. februarja t. 1., nima pra< vtee do naše udeležbe! Vsa na dalj na navcxK3đ prejmejo posamezna društva potem svetih ž up.
Zdravo!
V	Ljubljani, dne 13. januarja 1920. Starešinstvo Sokol&kcga Saveza SHS.
Dr. Oražen, L r. Dr. Riko Fux, 1. rt
starosta.	t. č. tajnik.
»o sililo o Rilnulosi! — !fg
morejo glslsfl u lice dejstuu
i
: I.
PrcblvaL-tVO Trsta poraba zopet. V^Icj vojni io upadlo število «xrcbivo!stva od 21-l.OOu i.i IftO.OOO. Nekateri menijo, da 5c na man'e. Prc^pns« Avstrije je privedla zopet semkaj vojaške ob vezane e, bivaše vojne ujetnike, tiste, hi so pobć-^at/Ii in internirajbee. Sest mesecev po cdrevtv; Trs4J je prebivalstvo žc štelo nad 2D(k.C00. Na vscJc način ic brk) od 191-t. leta 4O.00tl slzgiiKjcnih*. MiK>-go Hii strada počiva na grobiu svete Ane: 25.«K>€ v štirih letih! Mnogo jih leži na raznih boH-šč^h, a potem je tudi IzscJicncev. Scvc-Ja niso to Trra* ča«iiP marveč ^j^e, ki so jih n»gnaU semkaj s!«-vans&i odbori, aH pa Avstriji, ki jc hotut* ta ste* viziraU, to je: pcv^stifci se te dežeie! I^sjvjertcrv mora bki veliko šievSo, feaiti v reti?\a jo ćuli sedaj po tržaških <&caii nranic sra^cSh »fesov», vgrezoe govorice r, ki smo jih — z boiio tri sScrfcio
Stran IL
»EDINOST« štev. 19.
V Trsdu, 22. fannarjs 1030.
>— čufe da časa spJnšue mofrtlizacije, hi ki so na-iŠčgE vi^iio bodj. To k toiažijivo, ker dokazuje, so M isseiien-ci, povmivši se v svoje kra*e cn-ia} Alp, «te<!n&; rrrt;meU, da to Trst od^ej — bo. tra potreboval tfefavne roke za svoje indiK jstrije — jema* te delavne moči iz drogHi po-j&riajm icreiicstva, če jfti ne bo nahajal v JuKisfc Res je sicer, da na tem ©zenrffei ostane Se ackaj Hrvatov In Slovencev. Toda & -so, na kor.cn konca, domači Ijud*e, prrrastlr na svojo .grade, in se skoro sprijaznijo z nami. Spominja m o, cfa je bilo v irHm?!cm stoletju, pred letom 1&60. I naše razmerje do slovanske manjšine naravnost sijajno!!
; Će le kraj tolikih mrtvih >n tolikih Izseljencev prebivalstvo vendar toliko pora silo, je — poleg dejstva, da sedal število rojstev na*IkrLKu]e ono primerov smrti — pripisati to sicer počasnemu, ali trajnemu priseljevanju. Sicer pa se opaža po fitcf.fr, po trgovinah, po javnih prostorih, da prihaja dobra italijanska kri. 'ki po de'Kije moč in toploto že m-te krvnemu Trstu! Kako bi si mogli tolmačiti dejstvo, da je prebivaistvo Trsta v šestih mesecih, od 1. dne n»eseea Junija do pr-ve£5« dr.e decembra, porastJo na 223.36S?J Ce bo to poraščanje rada4jeva!o v tej meri, bo imelo •mesto število prebivalstva kaker pred vojno. In ^fcer to — kar }e posebne veljave — bolj etwK-nega in bol! pl<M*»m>snega prebivalstva. Prav so wns»i torej tisti, ki so trčiti, da bo Italija v Trstu pomenjala razvoj drugt romanski Ogiej ob Jadranu !
m * m
Tako pripoveduje aNarfor.e« svojim eitatettem. Poznamo sfccr to -tržaško javnost in vemo, da se nikdar cčife — misliti s svojo stavo. A!i danes dvorr.imo vendar ze*o, da bi bil tržaški fist to pot <a& u veri! svoje čitatelje. Kolikor a no mi v sti-fcih s prtfc#vatetvom — in smo v preceismih sti-lih — smo uverreni. da se 4o prebivalstvo nlka-#oor ne bi raiovaSo iki perspektivi, ki io riše tržaški Sst: na tem namreč, da bi se Trst povzpel
«ia — oprostite neskladnost! — nižino--Ogleja,
pa I>Ho tudi aromansStega«. Ne bo mu zvenelo po'ebno prijetno listo naglašasnje, da bo Trst jemal delovne moči iz druR»h pokrajin kraljestva, »Če je bo potreboval za svoje inds>«tHje!« Ta =če« mora naravnost vznemirjajoče učinkovati na pristne Tržačane, ker opozarja na usodne možnosti i v bodočnosti. Ta *če« postavlja Tržačane predi dve možnosti, -ki nikdar niste nadobudni. Kdo more jamčiti, da se bodo delovne moči jemale iz dnr-ili pokrajin kraljestva res le tedaj, ko jih ne bo v JuMi-ki Benečiji dobi;i dovo!»?! Ko izrekamo ta dvom. nas ne voda z-!clio*:;osr, ali pa narodni predsodek, ker nam isti tržaški Kst s svojimi navedbami v istem članku petrja. da je ta naš d\om poriohicr-na utemeljen!! Saj pripoveduje, da so pr+;?i v mc53fo novi šoki, ki .so prinesli novo življenje 4Ki uu:e. v prode "a*:ie itd.! Cd kod prihajajo ti r.ovl živlfl?! Mari so vsi izključno le »z Julijske Benečije?!! Obrazi, ki jih videvamo po ulicah. govore odločno in jasno, »da ni temu tako! Mari pa je že nastopil tisti primer, da J utiska Benjčija ne rr^rc dajati dovolj deiovnih moći za kxiissi-r-i}e Trsta?
Vest! Iz Jn$os!aui]e.
Koketiranje slovenskih veljakov z Nemci.
[z Ptuja sc nam poroča: Posledica -koketiranja slovenskih veljakov z Nemci je, da smo Slovenci v Ptuju še daleč, daleč od cilja. Mno-fo smo zamudili »pri rDru&tveni li-iši«, pri »Ogrtjegasiiem društvu« in »pri »Mestni posojilnici: — in vse radi obzirov odgovornih gospodov. Vse to >bi bilo zdaj naše, vse bi bilo urejeno, a kaj vidimo? V »-Društveni hiši« smemo prirejati le z dovoljenjem Nemcev svoje veselice. Za eno noč so ga -prekrstili v »Slo-, venski dom«, Drugi dan zopet ni biflo tega naipisa. Napravite vendar red! — Ognjegasno društvo je priredilo svojo veselico popolnoma v (nemškem štilu. Celo državne himne niso hoteli zasvirati in državne zastave ne razobesiti. Slovenci so se (proti temu dvignili, so »klicali neki sestanek ter (protestirali proti tefccmu omalovaževanju skrvenščioe in države. Sklenidi so, da mora vlada društvo razpustili, ker se je pokazalo kot protidržavno. Poverili so to nalogo izbranemu zaupniku. Ta je menda celo stvar prespal — in ž rajim je razpala cela zadeva. — Pravdo, da se je vrnil slavni Ornig zopet v Ptuj, ker se bKža*jo volitve. Ker imajo socijalna demokratje poseben rešpekt pred i*fšm, se raz-Hrja govorica, da nekaj skupaj mešeiarijo. Nekateri pravijo, da je že gotovo, da bodo socijalni demokratje z Nemci skupno postavili svoje kandidate proti Slovencem,
Planinski ples "v Borovljah. Novoustanovljena podružnica Slov. plan. društva za Rož
v Borovijah priredi dne 1. februarja 1920 ob pol 20 planinski (plcs. Obleka: narodna, planinska ali promenadna. Vojaška go-^ba in petje. Vsi prijatelji slovenskega Korotana so prisrčno vabljeni.
Zdravilišče za jetične na Golniku. Za invalidne vojake, ki ibolehaijo na jetikS, oziroma ckr»v870 od te (bolezni, ima Povea^eništvo za socijalno skrbstvo na Gcinilcu pri Tržiču na Gcreajs&em na razp-ohi£o vsem modernim hi-gijeničnim zahtevam odgovarjajoče zdravilišče. Na razpolago ije še c!koK (petdeset pos-telj. Upravičeni reflektanti na1) prosijo za sprejem ustmeno ali (pismeno pri imenovanem pover-jeništvu.
Občni zbor »Slovenske Straže« se bo vršil dne 5. februarja ob (pol 15 pc-poldne v LjuMjani, Jugoslovenska tiskarna, III. nadstropje. Na dnevnem redu so ipoleg cbičajnih (poročil važne raz/prave o ibodočeni delovanju >S!ovenske Straže«.
Streljanje na Vrhniki. Na Vrhniki se m •največjo strogostjo preiskujefo vlaiki, !d se pripel! jejo iz Ljohljane. Te dni se je pripeljal tja tudi neki Čennič iz zasedenega ozermlja, njegovi ženi so pri rpre^Jed-ovanTU neka^ zaplenili, kar je Černiča -tako razjarilo, da se je Srprl s^ srbskimi vojaki in ije enega za (prsi iprvel, »pa se ga je vojak otresel. CerniČ je potegnil nato kuhin^-oi nož, s .katerim je mahal ckdli sebe. nato je pa zbežal v Hižnjo hišo, srbski vejraki pa za njim. Iz hiše je poiVečnil Čemič in se skril, za njrm je spa pohitel srbski vojak in ga je z dvema streloma usmrti1!.
Dalekosežna akcija proti tihotapstvu. Državni urad izoper navijalce cen in verižrike uvede v njuSVira^Sem času obsežno in sistematično organizirano alkcijo iproti tihotapstvu. Na severnih "n zripadnih me,;ah bedo na eksponiranih točkah osnovane ekspoziture držav-ne^a urada, trk o v Zidanem mostu, Mariboru, SpiljaJi, Vrhn&i, Ložu. Cerknici itd. Urad bo skupno deloval z orožn^tvom in carinstvom.
Iz nrediištva za^rcbšlr»Tribune« sta zaradi dtierenc z izdajateljem lista izs1o<r>iia dr. Franko Potočr^k in dr. Adolf Mihalič. »Tribuna« ni več glasilo te skupine, ki si ustanovi npvo glasilo.
?a višji pedagoški šoli v Zagreba so se 13. t. m. začela redna predavanja. Tečaj obiskuje približno 60 učiteljev in učiteljic, razen teh precej izrednih f-h^šatelkiv in hospitantov.
Vrhovno sodišče v Znrfrebu bi bilo moralo pričeti poslovali v Zapreku 15. januarja 1920. Imenovan še dozdaj ni tbil nihče v vrho\Tio sodišče.
Žalostna usoda mladega Slovenca. Trgovski sotrudnik Jernej M.:s;<oj iz Trsta, zaleden Slovenec, je vstooil leta 1017 prostovoljno sk slovenskemu strelskemu »bataljonu. Tam ga je pa naravnost nečloveško š:kaniral nie^cv narednik, Lah Bruno Vaimarmo, karteri ga je spravil v 30 dnevni zaoor, ko .je prosil do-tmsta, da obssče svojo mater. Valmarino se je^ ez fanta norčeval, češ, kaj da dela njegova mati. Fanta to tako ra^1 urilo, da je italijanskega trinoga ustrelil. Preki sod je Misi^c-ja obsodil na smrt, toda smrtno (kazen so mu iz-
prememii V I^bno Ječo, ker MiTsi^c^ «e ni .bjl
20 let si ar. Mis5,<oja so nato vlačili po rziznih ječah; nazadnje je K:1 zaprt v Galiciji, kjer so cb pre\Tatu pozabfli na njega. V zaporsh v Galiciji 4c ostalo 40 kaznjencev, od katerih nh živi še 12. Dne 25. septembra 1. L so ga izročili Jugoslaviji. Stavljen je (predlog, da se Mi-sHoj ipomilcsti.
Električna železnica Maribor — Slovenske gorice—Prekmurjc. Neki švicarski Lnžener, vodia elektrarne, ije izdelal naičrt za zgradbo električne železnice, ki bi bila napeljana iz Maršbora do Pesnice, od tam en del do Lučan. dragi del pa preko Sv. Lenarta v Prekmurie. Cela zgradba »e proračun^ena na 5 do 6 milijonov kron.
Zveza ženskih društev na Koroškem je naprosila dnjašlvo na Šta-Jcrskem, da p (pomaga fH*i nabrraniju prispevkov za (prireditev božićnice ui>ožni koroški šolski mladini. Zavedno dijastvo se je tei (prošnji <radovoljno odzvalo. Poslali so: Kr. vojaška realka v Mariboru 29IS K 40 v. in nekaij obleke; Mestna trgovska šola v Cdju 2103 K; Drža\*na (gimnazija v Ptuju 1610 K, oUeko in šolske potrebščine; Di-žavno moško učiteljišče v Mariboru 1569 K 80 v.; Vinorejska in sadjarska šola v Mariboru 1000 K; Državna gimnazija v Celju 850 K; učrteljstvo v Cerknici 738 K; Meščanska šola v Krškem 240 K; Državna realka v Mariboru 225 K; Državna gimnazija v Mariboru 200 K.
45.000 K brez gospodarja. Decembra m. 1.
jc našel neki železniški uslužbenec na glavnem kolodvoru v Ljubljani kovčeg, katerega je izročil v uradno shrambo. Ker se »ni za njega nihče oglasil, so ga detektivi ljubljanske kolodvorske policijske ekspoziture <uradno' odprli. Kovčeg je iz rjavega usnja, v njem je črna moška obleka, več umazanega, moškega
perila, budilka in pokvarjena žepna ura. V njem je ibil tisdi ček banke I. Godman iz Ha-nirltona v Kanadi na naslov Ogrske ko-merčne banke v Budimpešti;. Listi, ki ček laanki prezentira, dobi 45.000 ogrskih !kron. Dašlje »ta V kovčegu 2 fotografiji starejšega moža, sivih brk, prijaznega obraza, okusno oblečenega. Kdor kaj ve o lastniku kovčega, na} to javi revirnemu policijskemu nadzorniku g. Lju-biču, voditelju kolodvorske policijske ekspoziture v Ljubljani.
Zaloga šolskih kr.pg za Slovenijo. Da se zadosti ^csipcdarskim in pedagoškim ipotrebam, se je ustanovila zaloga šolskih knjig za Slovenijo, katere namen ije, preskrbeti Šolam nujno-potrebnrh in razmeram odgavarjajočih knjig. Da ne bo ista zabredla v napake založbe na Dunaju, da rbo novi zavod zadoibil zdravo, trgovsko podlago ter bo na ta način usposobljen zadoščati in ugoditi vsem potrebam šolstva, bo vodst\*o za to pazno skr»beIo in v ta namen zastaA'ilo vse svoje moči. Cene knjjijgam morajo padati, šolsko literaturo moramo dvigniti. Zalega šciskih knjig se ne ustvarja zato, da bi škodovala zasebnim založnikom. Nasprotno! Ti na.j šbi v zvezi z »jo zadobivali na en!i strani pošten zaslužek, na dnu-gi pa na$ bi v prid pov-zdige literature na šofsskem ipo^u stopili z državnim zavodom v edravo konkurenco. Slovenski knjigotržci, ki se hočejo pečati z na-daljno prodajo, se tem potom vljudreo vaibijo, da pri zalctgi čimprej inareče »potrebne šolske knjige, da zamore ista po možnosti Ugoditi vsem naročilom.
PečuškI premogormk. Od vseli premogovnikov v naši državi so ipečuški najbolj moderno tehnično uregeni in največji in peđeg tega. nudijo .premog najboljše vrste. Dnevno je mogoče dviigniti 400 vagonov premoga s 5000—6000 kalorijami. Normalna produkcija ostalih treh premogovnikov, senistkega, ka-kanskega in trboveljskega znaša 500 vagonov pramega s 3000—4000 kalorijami. Pečuški rttdnstiki zalagajo danes s premegern vse železniško omrežje v Vojvodini {nad 2000 km) in deloma t:idi v Hrvatski in Slavoniji; potem vse par^lvrode v državi in vsa industrijska podjetja v Vojvodini, v kolikor to dovoljuje sedanja produkcija. Rudniki so last bivše avstro-ogrske donavske parobrodne družbe, ki ije agrad'Ia posebno železniško pre^o, .ki veže rudnike s pairct1 orodno postajo v Mohaču; tam so modema skladišča in stroji za nalaganje nre-noga. Ri^dniki knaio ugodno zvezo z ju-rfosiovenskiim železn'škLm omrerjem, predvsem s progami Pečuh—Osjek. Pečub—Ba.ja —S.ibotica in Peč trli—Barač—Virovitica. Danes irknpl.jeio v peeuških premorfovrrikih dnevno samo okrr\g 200 vagonov. Vzrok temu so deloma neprestana mezdna giban;a, Še bolj pa de'stvo, da so 'bili rudniki zadnja leta tehnično precej zanemarjeni.
Iz koroške »Nemčije«. Še vedno se nahajajo na slov. Koroškem ljudje, ki šk:lijo tja v avstr:;sko republiko, da se ijim kar sline cedijo po »dobrotah«, ki jih .baje uživajo onstran demarkacijske črte. Da more kaj tacega želeti samo najjvečia gltfpost ali zloboost, ?e ^asno! Kako je tam v resnici, kaže pismo, ki mi ga je poslal prijatelj iz beljaške okolice, in iz katerega povzamem: »Gre mi telesno kolikor-tcliko dtrbno, a duševno zelo slabo, živeža še imam, hvala Bogu, ker sem šel med »samo-oskrbovalce« an pridelal vsake vrste žita vsa^ za par žlic. Ako ne pridejo bo3jševiki in nam kaj >iporekvirirajo<t, bom precej časa izdajal. Pa>č pa gre 'drugim, posebno mestnim zek> slabo. Eno ikilo moke za cel mesec! Kruha pa tudi zelo ma3o dn Še tisti grenak I Karte imamo za vse: meso (ki se ga dobi pol ikile za teden!), petrolej, mast (iki ije pa ni!), sladkor (pol kile na mesec); zdaij bodo še prišle karte za uži-ga3ice in sol. Sledijo rea4 še karte za zrak in vodo, potem se pJm 'bomo naužili dovolj! Denar pa kar tako frči! Vino je po 28—30 kron. Kmetje so zelo preplašeni, ker bodo zdaj začeli rekvirirati s *voLk6wekrom<*. Vsak, ki ne bo oddal predpisane množine do zadnje 'kile, bo iplačai 10 kron kazni ud kile, prišel bo pa še nadalje »volkswehra in rekvirira! rekom-penzacijo (druge stvari) za neoddano blago. To bo veselo! Ce bi le kmetje bili malo bolj složni, bi si že mogli pomagati. Pa znajo samo sadiko vati, sicer pa prenesejo marsikaj. Kako si želijo že tudi naši nernčurji Jugoslavije! Saj vadijo pred nosom mejo in za njo debro življenje, tu pa stradanje in večno oddajanje! Je že rekel neki nadnemčur: »Hudič, smo bili neumni, da smo »Slavec iz Pcdkicštra ven vrgli.« — Ako bi ipriiel la kraj v glasovanje, bi gotovo zmagala Jugoslavija; ne sicer iz narodnostnega prepričanja, ker te^a našim ljudem dosti maaka, pač pa rali materijalnih -Jtoristi, .za katere prodajo tudi svc o dušo! j (Mnogo, mnogo ljudi je pest:.! j zelo c . ItL-palh. poleg tega pa uživamje, kot pre; n:,td".r! Sc r.o j (ples in pijančevanje, da je groaa! T li i . ' ševno stran trpimo, skaro še fcc , inal^.i-j
jalno! Stradamo vsega, kar smo prej imeli v izcbilici. Nobenega slovenskega lir'a ne dc-(bimo, ne knjig, ne časopisov! Nemški listi pa «e lažejo o slovenskih zadevah, da se kar kadi! Nemški listi, n. pr. graški »VolksblatU in drugi natvezajo 6vojim bralcem v enomer, da feo A\'S!trija zmagala tudi v zoni A. Če bi bilo to res, potem pa tisti Slovenci niso več vredni, kot da jih tlačijo oholi Nemci in .bičajo s škorpijoni, kakor delajo že z nami! Bodite torej pozorni!
nič ne delafo
•drugega kot vedno plešejo. So prava šiba božja! Obnašajo se pa sicer kot bogve kakšni zmagovalci! — Kako je v Celovcu, kaže pa sledeče pismo nemškega Ceiovčana: »Kako 6e nam tukaj v Celovcu godi, tega ni mogoče opisati. Nimamo ne premoga, ne drv; nimamo ne meke, ne mesa, in tudi ne mleka! Kruh sicer dobimo, a takega, da ga niti svinje ne marajo žreti. Vsa moja družina je cbolela. Če pojde še nekoliko časa tako naprej in se razmere ne ^boJ.jšajo čim pa"eje, bomo vsi (poginili gladu čn revščine.«
Iz Tojne dobe — narodne žrtve. Bilo je po-2eti 1918, ko me je v graškem Stadiparku dobil dobro enani senatni predsednik S. in me pozval, da sedeva na bližnjo klop. Komaj se-deva, je raznrotal neko pismo, vzel iz njega neko pismo in neki spis ter pričel: »To-Ie pismo je pcslal tieki višji častnik tu bivajoči sorodnici, da skuša oddati priložena spisa komu, ki bi >u zomogel spraviti na naslove nji-Jrovib piscev.« Gosp. S. trne je poznal kot Slovenca, ki ima zveze z domovino, izročil mi i ista in naprosil, da, prevzamem ako mi je mogoče, nalogo. In kaj sta vsebovala spisa? Ta episa, spisana na dveh polpolah s svinčnikom, sta bili poslednji volji dveh slovenskih vojakov, pisani eno «ro pred njuno smrtjo. Eno »je bilo poslednja »volja Andreja Melihna, učitelja v Serpenici, in drugo Rudolfa Ukovića, šumarja pri Okrajnem glavarstvu na Voloskem, doma iz Hrušice pri Podgradu v Istri. Oba sla bila 27. majnika 1918 v Radgoni cb 7 evečer ustreljena. — Slovo, ki sta jc jemala v spfs'h ia dva junaka, v katerem sta se v znešeniK v srce segajočih besedah poslavljala cd svej li staršev, bratov, eestra in slednji od svoje neveste, in zatrjevala svojo nedclžnost, nas je vse, tki smo čitali, globoko ganilo, m videli smo \ duhu dve narodni žrtvi. Dva Primorca sta iorc . končala doma, po prebiti večletni vojni, ki iir^a ije umreti za državo prizanesla, svoje ml Jo življenje. In zakaj? Ko sem potom Slovenca peprašal javno po sorodnikih, se jc ogb-ila teta Melihnova, ki ge takrat služila pri župniku v C., in pa župniik v Hrušici gor.o. Rogač, temu sem petem poslal dotična poslednja pis-ima, da jih izročita bližnjim domačim. O vzrojili 6od'be pa sem šele pozneje izvedel cd nekega slovenskega častnika, ki je takrat tudi služboval v Radgoni. Povedal mi .je o tem naslednje: Melihen, mlad, čvrst in narodno navdušen človek je bil prišel ravno iz ruskega »ujetništva, se oglasil pri svojem kadru ter prosjačil za dopust. Dopusta ni dobil kakor
itedanji oas iim«^ n»«5 ti i -'trti je vesele nnrnve
in v Rusiji se je tudi navzel večje .prostosti. Njegov nastop in petje prostovoljskih ruskih (narodnih pesmi, je njegove predstojnike tolikanj vznemirilo, da so ga stavili poJ pre'ci sod in mu izrekli smrtno obsodbo. — Dri:^i, Oković, <je pa z nekaterimi tovariši še! v skladišče za municijo, da bi si tam nabral nekaj le tvarine — toda brez slabega namena. Tega ije pa namenoma nazpanil neki njegov sosed iz Hrušice — ta rje csil torej žrtev ovaduštva. Talto sta padla dva narodnjaka kot narodne žrtve.	Z.
Domače vesti.
Pa da nismo kulturen živeii?! Pred neke'iko dnevi smo n-azarhiii rojake, da je nastenita zoret nujna potreba največje <<Krbt i:! požrtvovalnosti »a našo -zopet otverjena uiiuiico -»u vagojevaJnico. kjer se poslavljajo temeni ra^-oin m napredku narGda — kjer se \ "> na.ša n:naša deca. bodočnost rodu. Ljubezen j*m navdušene nista usc-hnila v itasem ijudstvu iiiJi v tim^-em /.akutnem -presieu-ku. Ali vso navdušenje 'i a \ s a 'licbe-zen ne kori.vtita. če ju :ie ^preirrfja -iuidi dejanje požrtvovan.sti. V tem večje zadoščenje nam je biio, ko 5mo mosli uvrotoviti. da se jc trdi po/.r-tvovalnosi za šolo z.a_u-a zopet razveseljivo uve-■Ijavijar:. Sijajen dokaz za to je i» dalo naže občinstvo — brcc raz.'iise stanu — na nedavni CirLI-Metcdovi prireditvi, položivši skoro cuaiit ti»iOČ iir čistili za	šele! Še rajJostneie pozdrav-
ljamo danes de^tvo, da nam od oneza dne tle-hcrr:š prinaša presenetljivo raz veselju !h j>re-su-neč^nj v izkaz darov za šolo in deto. Ponc ai mere::".o bili, kajti !e v kulturnem narodu more bi-i tc'i'<e 1'ubezni in požrtvovalnosti za šolo, O: i Lik l 1 in de nekulturni lju-Jic morejo odrekati sredstva naobrazbe ljudstvu, ki hrepeni po kulturi. Srca naša so odprta šoli — vsepovsod! Dal Bog.
da H ti ztrledi dobivali odštel 6i:n več pcsuerrKit-c«v. 7.o zadnji smo rafeH, je treba v-to nabiranje orgar^ci-ratf, da jc treba spraviti štetem vanje na naSeJn — samopomoči. K'^r so za <eda! razmere tak?, da si troramo sami poimsati. tr^ba ;e sistema !n orfari?-actfe, da bo ta pomoč tzcf^rA in da bo odgovarjala potrebanr. V«i nmrj:n;4> mag«ti! Pa ne le z darom neposr^^no (kr^ik ^ •kdo pač more), ampak ti:di posredno ti dt-loni in besedo opozarjanja in pobtrde. PoeJ^ici hi svi:-pine naj prevzen»ej.o naio^o redr.e^a nabimn: na$4 denarni zavodi in vse pridobitne /adnure n:ii poklanjajo nekoliko od s\'oieiri velikemu kultnn^eir.^ narodnemu In ClovckoMubnenni namenu, dru^.i naša društva naj se vsako le-to s kako prrcdit\i- » spomnijo naše šole in naše <kce. a rojaki naj sc z Fodoljubno ljubeznijo po voii moči odziv:';t> vs.i-ke-mn pozivu in vsaki prošnji, da srečno p-rb; -dimo to za našo šolo in t;jc obrat prekriti; :'o dobo. Viharji, ki so prihrumeli nad nas. niso z./u. ;• i zlatega srca naše so. ljudstva. To u>. il o /-f. ^t imamo. Naj plamti dalje m s^cc. naj oa eva s svojo blagoslovljeno toploto vse neše delo. .'.i>i*. dokler bomo navezani na samopomoč! S: j ne i > trajalo večno! Morda r.iti t ko dolii-i ne. ^or mis-limo danes — pa naj bo /e naš prH.odnji p-žaj tak al: tak!
Nova železniška zveza med Trstom in Dunajem. Generalni civiim komesarijat r znanja, da --e ustanovi pričenši z dne-!«! (odhod :r Duaiajj) In z dnem 27. januara (odhod iz Trsta) nova žc-lezniška zveza (dvakrat na teitn) med Trst :u ia Dunajem z naslednjim voznim reJom: CKMi-id z Dunaja ob 7*20 — Gradec 12*1 o Ljubljana 17M7 — Logatec (prihod rrb 1 odb.od r-b 19*10) — Trst, prilrrJ na in ni koltdvo-r <■:> 21 '35; odhod i7. Trsta ob f>*15 — Logatec (prih 1 b '/20, odhod ob 10*10) — Ljubljana I0'49 — Gradec ob 1639 — Oanaj, prihod ob 22. Vlaki bodo odhajail z Dimaja ob ponedeljkih In petkih. >z Trsta pa torkih in sobotah, ter bodo sestavljeni samo iz vozov prvega razreda s približno 230 nie'.i, ki morajo tzrAelcžiti.
Zeiezničarska stavka v zasedenem ozem,Mu in v Italiji sc nadaljuje. Tudi včej-j sc jc vr^il kra-jiavni prentet, toda v zelo omejeni obliki in z vc-i lik i mi zamudami, ker se ie uporalnlo za si;;'bo j ti:.!i n l. izurjen o ( -i-bje. Glavni vlaki in tw\-nii i vlaki niso odŠSL Na včerajšiijiu Bborcwsi% so ; /.c-!e>" s i J ar ji na&lasall, da se mora stavka nud; 'e-
do popolne zmage. , tri..i.z civilnih krst po Julijski in Trentlnski i Benečiji. Tržaški magistrat poroča: (i. r. > ! ravnateljstvo za javno zdravstvo je izdal\i 2<5. ? dccen:l>;.t 1919. odlok, s katerim je uovr!'o :i-| volk-nje za prevoz civilnih krst po vsem i . r.iju JuJijfkc Tre;it':tske Benečije, ako je a>,c>- >\lx-ur-, da eLo bili pokojniki, ko st> umrli, v . i. Naznanja se, da jc glavno ravnateljstvo za .'.Jeznice iz tehniških razlogov obustavilo od 20. decembra do konca prihodnjega februarja vsako prev. m;e krst, tako da se bodo mogle tokom te do. c prevažati 'krste samo z navaJnimi tovornimi vi. ki. Prevoz vojaških krst je za sedaj prepove.I n; s tem vprašanjem fie bo bavila posebna, koir. sifa, ki prične svoje de!o\"anjc v kratkem. — Z t žirom na goriome«>jeni odlok poziva tržaški in::u'c-irat družine, ki imajo svoje krsto v začasni gro'nicl na tukajšnjem pokopališču, da najhitreje ukrvnejo potrebne ukrepe »z-a prenos krst na pokopališč .i, v katerih se koočno^ljavno pok>2c. To na/.nar.jk: se je poslalo raznim občinam v Julijski in Tren-tinski Benečiji, ki imajo krste v tukajšnji začasni grobnici. Krste, k? ise tekom prihodnjega meseca marca ne ods-tra-nijo iz zagasile grdnvice, se polože v skupin grob. Za krste, ki sc morejo prevažata samo po železnici, velja ta določba ako sc picvoz ne izvrši tekem prihodnjega marca. Hov. akad. ier. društvo »Balkan Jutri ob -1 : ne ob 20) sestanek vseh jugosi o venski h akademikov in fij-iljovih prijateljev v ^orenjeh prostorih rc ta\Tacije »Balkana . .^testna zastavljalnica. Danes predpoldne in po-Jne se bedo prod/udi raz-m dragoceni predmeti serije 144, zastavljeni m-e^eca marca 1919.
Kdo ve kaj? Ulrih SpočuJ i/- Kostanjevice «ia Krasu se je nahajaj kot ujetjiik na Ruskem, uu-ht-.arja taskentska. rabota 20, Troucki, Turke stan, Azija. ZachrMkrat le pisai L januarja i, 1907. Ra v notam ec je nahaja! tudi Anton Spačal Jz Kostanjevice, o katerem od 20. junija leta IS>16. da le ni n:Č znanega. Kdor bi ka4 vedel o enem ali drugem, naj sporoči na naslov: Štefan Spačil, poštai sluga, oddaja zavojev, glavna pošta, Tist.
Godbeuo društvo pri Sv. Jakobu priredi v nedeljo, dne L svečana, zabavni večer s pet km n godbo v prostorih NaTodnesja doma. Brat>ka društva se naprošajo, d:t odlože morebitne prirL-d,t\o na ta dan. — tk!J>or.
SlouensKo gledališče u Trstu.
Danes, v četrtek, 22. januarja 1920 točno ob 20'30
Simona
Igrokaz v petih dejanjih in eno sliko. — Po snovi Champola dramatiziral Cattule de Nion.
P O D LI S T £K
Za stero prtiudo. (S4)
Avgu«t Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska
Dovest iz XVI. stoletja«
\ j
»Da vidimo!«, ^'e rekel Slunjski, »toda, ako pravica ne uspe, grom in peklo, naj — —• in knez je stisnil zobe Jezno.
Kraljevi ljudje so začeli 2. »julija, hodeč cd kraja do kraja, naštevati vse črne grehe zverskega velikana, vse krvave muke ubogega ljudstva, najprej v Zagrebu, potem na Sused-skem gradu, na Stubici, v Stenjevcu, na Ka-pifelju. In nastopaJi so zaporedoma vredni, spo&tovani ljudje: Krsrta Mikuiić, kanonik-lek-tor. Ivan Dcm-Srin, kanonik-pevec, Mirko Ve-1 Semič, arejakom komorski, Gjuro Herestnec, kanooik-^uvar, sctbiik plemenitega mesta na fcri&ki Gorici, Anton Knežič, iupnik iz Pusče, Wan Babic, župntk iz Brtkrvca, G»uro Roška^ in Fra-n Mrr^avčić, podžupana zagrebška, Mate CriAović iz Cmikovca, in vsi so položili roko na razipeiega Boga, vsi vzklikali v srdu: -T ah i je krvnik, Tihi je -kriv!« In za njimi se ie dvi-gnil ves kraj, tristo kmetov se je zgrnilo pred tor djeve ljudi ter povedalo vse svoje rane, vse *vc*e soize, -vso evo|o ne\*>iio — asrdkli so
jčtsno vse, da bi se čulo do Boga, kričeč: »Pravice, pravice nam dajte! Ljudje smo! Tu pa nas ubija gospodska zver!«
In ko se je ljudstvo na Stubici zbralo na dan sodbe in pravice, je pred kraljevim človekom ponosno dvignil glavo kmet Matija Gubec ter rekel položivši roko na srce:
»Gospoda! Hvala svetli kroni, da je uslišala nas bedne siromake. Ljudje smo, imamo srca in duše! Pravice nam dajte, -da bomo mogli dihati, živeti. Idite po deželi, vprašajte vsakega berača: >-Zakaj si berač?« — in odgovori vaan jokaje: »Tahi me je napravil tberaca!« Vprašajte vsaka vešala: x-Kdo vas $e postavil?« —-In odgovore vam: »Tahi za svoje veselje U Vprašajte rane na našem telesu: »Čigavi znaki ste?« Odgovore vam rane: r Znaki smo Tatovega biča. TaJiovega meča!« Pravice želimo! Ta nam je zdravilo. Ne dopuščajte, da bi zopet potekala kri iz starib ran, ker kri rodi kri, po krvi postaja krščeni človek zver. Te besede položite v kraljevo naročje, da nam bo prav sodiL saj je on od Bogal«
In poštenrjak Druškovič je napisal verno vsako solzo, vsako muko, najpisal tri vatle Ta-hovin grehov ter jih pcsl&l kralfj na koleno. m • •
Na vratih zispnisča j« si al p o J večer župnik Babic, držeč za roko torarrtleJia Grdaka.
>Prijatelj, *e rekel stari župnik in solza mu je rosila cko, >/hvaIa, vi ste prava hrvatska duša. Da ni vas in vašega -srca, ne "bi bil prišel sodni dan za Taha. Oh, koKko solza in krvi ste prištedili bednemu ljudstvu. Bog naj vas blagoslovi, kakor vas .blagoslavljam tudi jaz in vse to bedno in zatpruščeno ljudstvo.«
-Oče sveti,* ie poljubd Grdak starca na roko, da, v meni utripi je staro hrvatsko srce, ki mi je je podelil .poštenjak oče. Sprejemam vaš blagoslov; naj me krepi v svetem iboju za pravico; in, ako Bog da, strem glavo razbojniški pošasti na Susedu! Z Bogom, oče moj!«
Poln svetega vzsbičenja tje stopal plemič proti svojemu domu, a izpod lesene strehe župnik ove se je dvignil pod nebo vzklik starega svečenika:
: Hvala li, odrešenik sveta, Iki ga sla\e vsi narodi sveta. Bog, odreši moj narod!z
XX.
Simon Đnnačić 4e 1»1 dobre volje. Suknena kapa s kokošjim peresom mu je slonela na levem ušesu, rdeči nos mu je seval 'kot roža v jutraoft rosi, bradica se mu je tresla neprestano, a iz zameglenih oči «o cut kresale iskre. Povrni! se je z božje podi, ter sleji omahovaje pred susedŠLo Icrčmo poleg ceste ter vleče za seboj z levo rolto Petra Boiajstka.
»Širne.« te rediel Pet«-. si niianl«
Oh! Oli! Oh!« se je zasmegal sodvetniki, jaz .pijan, Simon Drrnačič pijan! Takega soda ntma susedska klet, ki bi se vtopila v nji moja pc^iiet. Ko umrem, ti zapustim svojo grampo, da jo prodaš Kranjcem. Begat človek -boš, ami-ce! Pa glc.j, še stojim na nogah — in sem, nota bene, žejen.*
»Žejen?*, se ^c spustil Peter v smeh, ka^, li nimaš dna?«
»Pri mooi veri, grlo mi je suho kot sod pred moštom. Hodi, stopiva notri! Plačaan jaz. Ne daj, da bi moral misliti, da si res cseL«
E, pa frodi po »tvoji volji,« je zmenil Peter z ramama ter odšel za pijancem v krčmo. Soba je ibila mračna, doige lesene mize prazne, a v kotu ,je dremala debela krčmarica.
:/Vrzi nama, mati,-* je zaklical Simon, »dva vrta neJcrščenega, ker, mi, četudi sem dober kristjan, krščeno vino ne ugaja, a ti je znaš krstiti, posebno, če je človek pijan.-«
»Ne bojte se, kum,* se je pošalila po sili debela žena, -saj ste "trezni«.
»Ne res, da sem? Vidiš, Peter, da si osel,« se je zasmejal ^-odvetnik*, eedši za mizo, ki je prisedel Ik nji tudi njegov tovariš.
Krčmarica je poeta vrla pred gosta dva vrča ter odšla iz sobe. Obkroživ&i z očesom sobo, se je zagledal »odvetnik« v vrč in je, .privzdigni v-Si nos, rekel svojemu debelemu tovarišu: i Vidiš. Peter, ko seaa takole sam, ko vidim
svoj cvetoči nos v vinskem ogledalu, me spopada neka čudna volja ter z»čen<am f^oeofirati, to se pravi: ipriauetarvati v svoji pometi .vse, kar je, kako in zakaj je vse to.«
*Pa — o čem modruješ
»O vsem, brat Peter! Esempli gralia, o našem starem volku na Susedu. Mari ui ta človek, reci mi, vraigu prodaj svoje A cesar mu ne more nič. Glej, minub ir% ' tni, odkar so bili komisarji tu. Ali St je Že sem mislil, da odero naiega milostljivega na meh. Mari ni podžupaaaka butica napisala celo plahto, da bi se mogla pokriti žojo ludi novTiporočenca? Pa, ikaj ije? Brus! Nič in nič. Tahi sedi nitrno, gladi brke, odira lunetom kožo, pa ne gane niti z ušesom, ko oni komorski pes laja nanj. Ali ni to čudno modrovanje? Naju bi bili za kaj takega že stokrat Cbesiii.«
*Najuf. sr nasmehnil Peter, načeevši drugi vrč. r,Sev zcf:. Ali to so drugi raimii z našim gospodarjem. Gospoda imajo vr^ga za kuma. Ko .je prišla nadenj tista vroča kaša in ko ohj je g osjpa Jelena umrla, je oaš gospod ar nertjre-stano škripad z zobmi, pil vodo in ženseke mu niso kvarile poetu. Pa je bil šel v Požun. Pogledal sem ga izpod očesa, ko se je povrni. VLhal si je bdte, fim««al se, pil vino za dva človeka in ljubil ženske vsevprek. Dobro ije, sem
mislil. Strela ne udarja v koprivo in moremo mi 4a veselo živeti.«
V Trst«, dne 22. januarja 1920.
»EDINOST« »ct. 1*.
Stran 1IL
Slovensko gledafišče. Danes, v četrtek, 22. t. .ki bi fo hoteli cdkopavatt in zopet obujati. Torej
m. točno ob 20'30 sc bo vršila premiera krasnega in pretresljivega igrolcaza v petih dejan rib in eno skko »Simona«. Igrokaz je dramatiziran po sve-iovnoznanem Champdajevem romanu »Simona«, tfii ga tudi mi Slovenci poznamo v Levstikovem prevodu. Dramatizirat ga je z i.cTjcmo tehniko francoski dramaturg CatuHe dc Nion. — V glavni ulog; nastopi prvič v letošnji sezoni gdč. Gradi-€srieva. Njeno teto, hladno iady Eleanor, bo igrala ga. Slova, njenega sina, nesrečnega Ri-fearda, pa g. Sila. V več'rh ulogah nastopijo gdč. Vnukova ter gg. Terčič, Bofesfa-vski, Kralj, Požar, Šimenc. — IgroiflK, -ki je dosege! velike uspehe po vseb odrih, nam jamči za gotov uspeh tudi na snašem odru. — Vstopnice so v predprodaji pri gledališki blagajni v veži Narodnega doma. — Opozarjamo občinstvo, da se predstava prične točno ob napovedani uri, in se naproša, da takoj po tretjem znamenju zaseda svoje prostore, ker se te-fcom vršečeja dejanja uc bo dovoljeval pristop & sedežem.	_
Izpijo strup, da reši ljubimca iz zapora. Včeraj zjutraj je prišla v -t:rade sodnika dr. Segniana 16ietna Una tiar bero z otrokom v naročju. Stopila je k sodniku »u ga prosila, naj Izpusti nje4»ega ljubimca Angela Zafutto, ki jc bil, fcakor je znano, aretiran prod enim mesecem na strehi aiokc hiše v til. Barrfera veecfiia, kamor se ie bil zatekel s 6 svojimi tovariš:, zasledovan od orožnikov po ponesrečenem vlomu v manufakturno trgovino IBroit. Sodnik ji je pojasnil, da je izključena osvoboditev čii da odloča o stvari edin ode porotno sodišče, kateremu je poverjena zadeva. Toda Lina «e ni dala odsloviti. Ko ie videla, da so vse njene prošnje zastonj, je vzela iz žepa steklenico s fcarbolno kiselino in izpila vsebino vzkliknivši: »Tukaj imate otroka; skrbite Vi zanj!« Nastala je grozna zmešnjava, kateri jc naredil konce zdravnik rešilne postaje, ki je pristop;! k Lini in ji hotel izprati želodec. Ko pa ji ic hotel vtekniti v in-ta cev. se ie leta branite, češ da ni izpila strupa, temveč samo — razredčeno karbolno kiselina Toda zdravnik jc vendar čzvršil svoje delo, nakar jo ie da4 odpeljati v mestno bolnišnico.
Prijatelj živali. V slaščičarno Urbani s je prišel včeraj čuden gost, pri katerega vstopu so planili pokonci vsi gostje, kakor r.a povelje. Bilo je okoli 11, ko to se z velikanskim hrupom odprla vrata slaščičarne. Takoi nato je vstopi! mož, ki Je z vso močjo vlekel <za seboj — majhno žrebc. Žrebe, nenavajeno na take prostore, je začelo skakati po slaščičarni in premetavati stclice In mize, za •katerimi so S2 zabarikadirali gostje v Strahu, da jih razburjeno ž-rebe ne pc*boža z svojimi kopiti. V?e protestiranje le bilo zastonj Mož. ki je pripeljal žrebe v slaščičarno, sc je smejal, kakor Človek, ki je pogledal prccej .globoko v kozarec, in zalitc-val od slaščičarja torte, kreme in druge slaščice za svojega majhnega prijatelja. Slaščičar je uvide!, da je najbolje, če mu ugodi. Mož je začel pitati in pojit: žrebe, ki je postalo šc beli razburjeno in začelo tako razsajati da se je tslišal hrup na u-fcco. Končno sta prišla dva policijska agenta, ki sta cd peljala moža in žrebe na policijo, kjer se je ugotovilo, da se mož kliče Alojzij Petrina, stanujoč v ulici Mantzoni, in da io žrebe njegova last.
Vlom v blagajnlco. Ko je vstopil nočni čuvaj včeraj ob 4 v urade za ponesrečence na delu v ul. Valdirivo 41, je zapazil, da je "blagajnica v tiranu ulomijena. Obvestil- je takoj policijo, nakar so prišli orožniki, ki so ugotovili, da je bila blagajnica ulomijena okoli 2 in da je iziginflo iz «je 11.034 lir. MLza. ki jc stala pred vlomom na sredi sobe, je bila tedaj pomaknjena k oknu. Za mizo je bčla zavezana vrv. po kateri bi se bili vlomilci spnstflr na u*ico v sktčaiu zasačenfe. Po t delu« se vidi. da so vlomilci izurjeni v svojem poklicu. Čuvaja so po zaslišanju na poik-iji- izpustili.
Tatvine, v norišnici in mrtvaških krstah. Pred enim mesecem je aretirala poltcija RudoLia Bevi-tacquo in Karla Vattovtza oba 'kot krivca tatvine v norišnici, ki je bšla izvršena še leta 1918. Are-tiranca rta takrat okradla 128.0C0 kron v škodo norišnice a 68.000 v škodo dr. Ffcstrovicha. Vai-tovetz je tudi obtožen, da je kot čuvaj v mrtvašnici slačil mrliče in predajal njihove obkke. Včeraj iso »etirali še tretjega sokrivca, 22letnega Akcija Blasicha, stanujoče g a v ulici Molin grande 40, ki se je ravnokar pripeljal s paznikom »Leopolisom«, kler je služil >kct natakar.
Aretirana, ker nista slišala tatov. Včeraj sta bila aretirana Viacend® Bitango, vratar v ul.^ F. Vcnczlan 14, m njeirov prijatelj Miho Badestino, ki sp? Žnpm. Pred nekoliko dnevi so namreč tatovi naredili pod njihovo sobo veliko luknjo v zidu, sfcozš -katero so vdrli v prodajalno Karla Maazo-Ifia rn ufcradH za 15.000 lir blaga Aretiranca sta nar^re? iz^crvHa, da nista slišala sploh nikakršnega brupo. a prczmeje rita izjavila, da sta slišala, toda da se nš«ta <5?iie za to brigala. Obdržali so ju v eaperu kot osum*je«i sdbrivde pri vlomu.
Pooočeo napad. Snaći ob 8 so napadli trije postopači 293efrteiea Kamfb Dilorenza, medtem ko se te vračal dontov po -rfic* Pozzo bianeo. Postopači so csvoža nabili in mu nato vzeli 330 'lir. O-rožaik; iščejo napadalce.
Tatriiic. Sooči so vdri: neznani tatovi v t-kladi-§fie i3e4sv«&c sradruge na; Garibaldijcvem Koizu 2» ia cttecs-li za 6000 fcr blsga.
—	iz iiiiicftšča 24 v presti luki so ukradli neznani tatovi 10 vreč kave, vr«dne 6000 lir.
—	!z kirrfi^a Josipa Perica na Skorklji 4S7 so «dtras32i neznani tatovi 12 kekoši * rednih 120 lir.
na vsak način takoj proč z nje ivnii o&tanki! — B. V.
DOPISI.
Iz Nabreži«e. — Dramatični odsek javne tudske fcnfcžirlce uprizori v n idol jo, dne 25. t. m. igri: »Sofeskc^a nadzornika c, \*eioigro cnodejanko in »Ana^ttts^a~, burko v dveh dejanjih. Po igri se bo vrši* ples in šaljiva posti. Pri igri in plesu svira domači orkester. Cisti dobiček jc namenjen v ktd-torr.e svrhe. Sedeži eo v prrdpTodaji v prodajalni »Pertot« na trgu v Nubrežfm.
Iz Sv. Križa na Vipavskem. Čudno se nam zdi, ga v naš: krasni Vipavski dorinr n* srrkogar, ki bi «o spccsiil uekc stvari, ki je za naš narodni kraj prarcaht sramota, za katero je pač skrajni čas. ffta se odpravi. Na naši pošti »Sv. KritZ-Cesta« imie 00 še vedno ster spomin pokojne Avstrije, namreč postni pečal »Međg. Kretiz-Ges-rar. Ljirdje toožii, Slovenci, Jtsg{»siovenl, aU je res tako težko •dpr*vitt to grdobo? Saj vendar Avstrije ni več; ^enru nei hi še o stajah med nami taki njeni spomin! Da, skrajni čas je, da te ncmuicma odpravi ta, aaš narotkn čut ts&o zc4o žaleči, izzivalni pečat Avstrija ic počiva celih M^meteccv pod zemljo, menda vendar ne bo med nami ljudi.
Željeznica u Julijski Veneciji. Ršu nam: Vec čita\i niz godina odigrava se na pozornici sveta najstrašnija svih tragedtja... Moloh rata progutao je i još m ek uništava i guta «5ve, što je čovek stvorilo svojim dtfhom i «grad:o samo svojim znc»em, sve — i čovek a sama... .
Doista čudo, i veliko, ako se štogod « 4o loš ncuredieno doba nolazi u redu i dobro deluje. Mediju to čudo spada bez dvoibe željeznica u nas. Vlakovi eu svi lepi i krasni, najnovijeg sistema. Vozovi su prostrani i snabdjeveni 6vime, što putniku neobhodno treba. Osobito zahodima se posvećuje savjesna i veoma stroga pažnja. O teme se možeš osvedočti, oko iza nužde ogledaš svoje cipele i odelo. Prozori su s^oro svi ce'i. da ti bude toplo i »da sc ne prehladiš.
Hočeš F. da za vcžn:e sediš, moraš najmarr-e po sata pred odlaskom vlaka biti na kolodvoru. Inače ti se može dogoditi, K?a adjeS u vlak tez cedulje i da za cele vožnje sediš. Zašto ne doblš više puta cedulje, ako ne dodješ pre na postaju?! Činovnik, svestan svoje vešrine i brzine, počinje obično ■kasno s prodavanjem ceduljica. Mnogi izlobni ljudi mogli bi pomisliti, da se to <po nekorn stanovitom program« zbiva, e da putnici plate globu u -korist državne blagajne. Zašto često za cele vožnje stojiš?! Vozova III. razreda ima obično manje nego li onih II. i I. razreda, jer je u na<s više bogate buržoazije ncc^o li siromašnog proletarijata, koji se voz; više za »itrksus« nego ii potrebu. Zlobni ljudi bi megli i to cret po svojti totmačiti I reći, da ima vozova 1. i II. razreda zato više, jer su cene tim razrv.ima poskočile sa 120?a ii 100%, dok III. Tazr&dti samo za 6075. Zato i jesu vozovi III. razreda sv^ld put prepuni, da skoro polovica putnika *udob7ic« -stoji, a više puta tako natrpam, da može trudna žecia prije vremena postati majkom.
Zašto se ne priklopi par vozova više, da se doskoči već jedanput tome jadu? Zar ih nema? — II se ne će? — Ako ih nema, i budući štegki i ipro-izvadjati treba, par stavlja manje i eto ti voza!
Stalnog- voznog reda u nas uopće nema. Sve jedno jc, ctpotuje ti vlak deset ili više časaka prije Hi "kasnije. U tom pogledu smo mi veoma fc-beratni, valjda najliberalniji na .svetu. Covek bi zbilja pomislio, da je tome ponajvrše samo osoblje krivo i čhii, kako se kome prohtode. Više puta se dogodi, da vlak i usred pruge stane — izmedju dve postaje — i tu stoji više časaka, valjda da počiva. Na mnogo mesta, ceo bi to proti Rakito-viću i Humu, leti ko strela, bez zavora. Strava te hvata. Čudo idivno, što se ne dogodi ikakva nesreća! Tako u nas, a drugdje valjda još gore.
Občni zbor telovadnega društva »Sokol« v Idriji. Dne 10. prosinca 1. 1. se je vršil XX. redni občni zbor v prostorih delavskega bralnega društva. Udeležba je ibila izredno velika, ika-kor še nikdar doslej, nad 130 bratov in sester je prihitelo, da čujejo ediborovo poročilo o društvenem delovanju za .preteklo leto, izrečejo o »tem svo^o sodbo in dajo «avoAla za nadaljnje uspešno društveno dalovanje. Srečen naključek g'e hotel, da se je ravno ta večer vrnil iz vernega ujetništva, oziroma internacije brat Julij Novadc. Ko je vstopil v (prostore v družbi načelnika br. Pivka, je ta nepričakovani pirihod loli preganjanega brata provzročil nepopisno navdušenje in stiskanje rok; »nazdar!« klico v ni hotelo ibiti konca in videli smo, da so starejšim bratom igrale solze veselja v očeh. Brat Novak, vide« toliko bratske ljubezni in zvestobe in nepričakovajni vzrast društva, je vidoma zadrževal ginjenost ob tem tako iskrenem sokolske m (pozdravu. Po končanih radostnih trenutkih pomembnega svidenja je otvoril pedbtaresta brat Ivan Ferjančič zborovanje z zahvalo članstvu za itako mnogobrojno udeležbo, (pozdravil brata Novaka, ki se je po več kot (petih letih vrnil v sredo svojih vrlih bratov in sester ter nato (počastil spomin prerano umrlih bratov Joška Rupnika in Emesta Trevna, katerima ee je članstvo odzvalo s klici
»slava!«
•Brat Novak jpovzame &«edo, se zahvaljuje bratu pedstaresti in vsemu članstvu za tako prisrčen sprejem, ipoudajtla^^č zlasti radost, da vidi med članstvom toLko bratov in sester, ki so bili še v .vrstah naraščaja, ko je bivša avstrijska strahovlada ustavila odkrito in pošteno sckclsko delovanje. Od giitjencsti skoraj ne more nadaljevali govora in e solzami v očeh se zahvaljuje ibratem in sestram, ki so znali s talko zglednim in požrtvovalnim delom dvigniti idrijsko scflcolstvo na tako krasno višino. To je zanj najlepši dan živijeatja, in na mah pozablja vse trpljenje, iki mu <je je .prizadel ponemčevahri avstrijski režim in poturice lastnega naroda. Koncem njegovega govora so mu napravili bratje in sestre nepopisno prisrčne ovacije. Ko se <je poleglo navdušenje, poda brat pedstarosta besedo tajniku bratu A. Kavčiču in iz njegovega vestno in (pregledno sestavljenega tajniškega sporočila bedi kratko cmenje-no7da jc štelo društvo ikoncem leta 1919. 153 članov m 97 članic skupaj torej 250 članstva; odbor je imel 18 rednih sej, na Jcafterih so se razpravljale tekoče društvene zadeve; kot odbor osrednjega društva si je ludi prizadeval oživeti delovanje vseh sckolskih društev v zasedenem ozemlju, v€lanjenih v idrijski sokolski župi. Dalje je v daljšem ipozivu vabil vse članstvo «ia sikuprvo delo, da bo Sokoistvo rodilo obilen sad m da bo uspeh dela <pričai o zmagi naše ideje.
Iz poročila eačefaika fcr. Leopold« Pivka
j posnemamo, da ki bilo go!ovo razveseljiveje, i aJco bi ne bili živeli ljudje, 'kateri so — hoteli spraviti ves svet ipod svojo oblast — in naprtiti vsemu človeštvu toliko nepopisnega gorja, to so Hoihenzollemci in Ilaibsburžani; ka*ti ravno pred začetkom vojne, ko smo se pripAvijali na naš tretji vsesokolski zlet v Ljubljano, je bila telovadba na tako visoki stopinji, da smo z veseljapolnim zaupanjem gledali v bodočnost. Toda 29. junija 1914., ko smo imeli žiupni zlet v Žireh, na katerem smo izbirali tekmovalce, iki naj bi v »plemeniti tek-nri na žiletu S. S. Z. v Ljubljani preizkusili svoje moči. so ipc-črle v Saragevem bombe in samokresi ter dale preje imenovanim oblastnežem povod za prričetek njihovega težkopričakova-nega splošnega klanja, in našim upom je bil zadan udarec, 'katerega doslej še nismo preboleli. Z gotovostjo zatrjuje, da bi imeli danes 50—60 telovadcev, in sicer takih, ki bi se lahko kosali s svetovnimi tekmovalci in najmanj 40 telovadek ter zibore naraščaja.
Kako ipa stojimo danes, naj Vam, dra^i bratje in sestre, pove statistika o obisku telovadbe:
Člani: 129 dni s ektrpno udeležbo 2160, povprečno na dan 17, največ 19, napnanj G, članice: 100 dni s skupno udeležbo 1296, povprečno na dan 13, na<jveč 24, najmanj 5; obrtni naraščaj: 29 dni s skupno udeležbo 162. povprečno na dan 5, največ 11, najmanj 2; dijaki: 98 dni s skupno udeležbo 3325, povprečno 34 na dan, največ 89, najmanj 10; dečki: 87 dni s skupno udeležbo 2120, povprečno na dan 24, največ 53, najmanj 7; deklice: 52 dni s skupno udeležbo 1107, povprečna udeležba 21 na dan, največ 31, najmanj 1. Telovadili so člani 3 krat, članice do konca meseca kimovca 2 krat, o-brtoi naraščaj 2 krat, digaiki v dveh oddelkih po 2 krat, dečki 2 krat in deklice I ikrat na teden. Vaditeljski zbor je imel 15 rednih in 1 izredno sejo. V cboru ao bili koncem leta bratje: Leopold Pivk kol načelnik, Fran Krčnik kot pednačelnik, Alo-zi; Kavčič, Josiip Laipa.jne kot vaditelja in Fran Šinkovec <kot vaditeljski pomočnik.
Delo v telovadnici je bilo razdeljeno t^iko-lc: Člansko telovadbo in prvo vrsto je vodil poročevalec, drugo vrsto brat Kavčič, tretjo vrsto brat Krčnrk. Poleg lega so se vrstili vsi vaditelji na pol meseca pri poveljevanju redovnih vaj. Telovadbo članic je vodil brat Pivk, kot pomočnice pa so bile od vinotoka dalje sestre: VI as ta Laipsine, Minka Mačkovšek in Ivanka Žonta. Dijake je vodil brat KrčnLk, pomagala sta mu pa brata Vinko Zaletel in Fran Šinkovec. Dečke je vodil brat Kavčič, deklice rja brat Pivk, kot pomočnica mu je bila sestra Vlas ta Lapajne.
Dal^e cmenja, .je priredilo društvo dne 21. kimovca 1019. javno telovadno izkušnjo, pri kateri je nastopilo 16 telovadcev s celjskimi prostimi -vajami iz leta 1911.; 18 dečkov je izvajalo vaje s palicami, 25 digafkov .je nastopilo s skupinami zrdnjega zleta v Pragi po godbi, 13 telovadek je izvajalo vaje z obroči, 20 deklic pa proste vaje. Pri orodni telovadbi so nastopile 3 vrste članov rn 1 vrsta članic, za tem ije nastepela 1 vrsta boljših telovadcev na drogu in ikot zaključek §e izvedlo 6 bratov ljubljanske proste vaje iz leta 1914. Namen nastopa je bil ta, da sc pokaže, Jcoiiko se doseže z marljivo vadbo tudi v slučaju, da so v telovadnici sami novinci. Ko je z bratskimi besedami povabil vse brale in sestre, posebno pa še tudi starejše brate v sokolsko telovadnico, .je zaključil svoje poročilo z geslom našega velikega nesmrlnika Tyrša: »Združeni služimo zvasto naši skupni domovini, ne iskajoč pri lem ne dobička ne slavef«
Iz blagajniškega poročila brata Josipa 5e-benika posnemamo, da ;e imelo društvo v preteklem letu 2804*64 lir dohodkov in 2217*29 lir izdatkov, prebi te v znaša 587*35 lir.
Po poročilih, tiri so bila vsa z odobravanjem sprejeta, se je prešlo k točki za volitev odbora. Sklenilo se je, da se voli starosta in pod-starosta z vzklikom, in na lo je predlagal brat Srečko Bajt za starosto brata Julija Novaka in za podstarosto brata Roberta Kendo, kakor je bilo sklenjeno že teden dni prej na članskem sestanku. Pred glasovanjem povzame besedo brat Novaik, ki se sicer zahvaljuje članstvu za izkazano zaupanje, toda odklanja predlog, tki ga naravnost žali, (ker navzlic svojim sedaj ubitim telesnkn in duševnim močem hoče biti vendar pri delu tam, kjer je je moral prekiniti, v sokolski telovadnici. Noče, da bi se že smatral za sokolskega veterana m da bi nepoučena javnost mislila, da se hoče odtegniti delu v telovadnici in se zadovoljiti z lažjim mestom. Dalje je omeulal, da je delitev 3ela prvi pogoj vsakega uspešnega delovanja in da vidi med navzočimi brati mnogo lakih, ki bi bili sposobni za mesto staroste.
Brat Fran Krčnik omenja na izvajanja brata Novaka, da mu s prerzetjem mesta starosta ne (bodo prikrajšane dolžnosti vaditelja, češ, saj je naš dr. Viktor Murniik ludi starosta »Ljufcljanske sokolske župe«, pa je -kljub temu še cned najpridnejšimi sckolskimi vaditelji.
Brat Novaik, videč neupogljivo voljo bratov rn sester se pokorava sokolski disciplini in uvažujoč izredne razmere izjavlja, da prevzame mesto staroste, da je pa taikoj odstopi komu drugemu, kakor hitro nastanejo redne razmere. Ker se je izjavil tudi brat Kenda, da prevzame mesto pockUroste, je bil sprejet predlog ibrala Bajta z velikim oduševljenjem. Pod»larosta brat Ferjančič pozove novoizvoljenega starosto, naj prevzame predsedstvo ter vodi aadaljno zborovanje.
Volitev načelnika se ge vršita tudi z vzklikom; na predlog vaditelfskega zbora je bil izvoljen dosedanji načelnik brat 'Leopold Pivk, čigar zasluga .je predvsem tako lepi proč vil idrijskega Sokola v izredno težkih Časovnih razmerah.
Pred voirtvijo ostalega odbora se oglasi za besedo sestra Mici Lapajne, ki predlaga, naj se zopet ustanovi samostojni ženski oddelek z lastno upravo, kakor je obstojal že pred vojno.
Brat Fran Tavzes izraža mnenje, da je ta predlog prezgoden in po pojasnilu brata načelnika, da se je na zadnjem občnem zboru leta 1914. sklenilo po vzora češke ženske sokolske organizacije skupno upravo, v kateri so članice popolnoma enaike tisnom in im&jo po Številu sorazmerno zastopstvo v odboru
in ko še »brat starosta označa predlog kot nazadovanje in zagotavlja, da se ob času reši to vprašanje, umakne predlagateljica svoj predlog. Vsled nastalega nesoglasja se po daljši razpravi odgodi volitev sestre načelnice.
Volitev ostalega odbora se je izvršila z listki; izvoljeni so bila: brat Stanko Fcrijančič, Mirko Lapajne, Dani Pire, Josiip Seljak, Josip šebenik za odbornike; sestre: Rezalna Tav-zes, Ivanka Žonta in Mici Korvat za cdbornice; brat Didič Ivo, Mirko Rurnik in sestra Tončka Lazarjeva za namestnike, in brata F. Novak in Ivan Fenjančič za računska pregledo-valca.
Po poročilih poročevalcev in izvršenih razpravah so bili izvoljeni v odsek za naraščaj bratje Vinko ZaJetel, predsednik, Alojzij Kavčič, Fran Krčnik, Valentin Vidmar in sestri Faači Mačkovškova in Ivanka Knapova. V izobraževalni odsek: bratje dr. Andrej Budal, Ljudevit Mlakar, Fran Tavzes, sestri: Irma Kenda Li Mici Lapajne. V gospodarski odsek: brat Ivan Ferjančič, Josip Seljak in Abraham Knpan.
Glede članarine se je po živahni razprava sklenilo za članstvo 1 L, za v nepovoljnih gmotnih razmerah se nahajajoče članice 60 stotink; telovadce an tclovadke pa more odbor na njihovo prošnjo pri uvažavanja vrednih slučajih začasno oprostiti plačevanja članarine.
Brat starosta omenja v daljšem izvajanju varčnost udeležbe na VII. vsesokolskem zletu v Pragi in predtlaga v svrho omogočitve udeležbe revnejšim telovadcem in telovadkam, ustanovitev posebnega agitacijskega odseka, katerega naloga naj bo zbirati prostovoljne prispevke v ta namen in agitirati za najštevilnejšo udeležbo. V ta odsek so bili izvoljeni: brat Julij Novaik, Alojzij Kavčič, Fran Krčnik in sestri: Tončka Lazar in Terezka Lapajne. pajoeva.
Med slučajnostmi opozarja brat starosta na važnost in potrebo splošne samonaobrazbe, katere naj si članstvo prizadeva pridobiti z vsemi na razpolago danimi sredstvi.
Ker se na poziv brata staroste nihče več ne oglasi za besedo in se je lepo in uspešno razpravljanje zavleklo že čez polnoč, za.ajuči brat Novak zborovanje s kratkim govorom na članstvo, v katerem je izvenel poziv: »Vsi v sokolsko telovadnico!«

Princ \Vindlschgratz o zadnjih dneh habsburškega gospodstva. V Ullsteinovi založbi v Bcro-Hnu izaće knjigo, ki Jo je napisal princ VVindiscli-grato o zadnjih dneh habsburškega gospodstva. ^Berliner Zcitung« prrobčuje ekscerpt VVindiis^h-gratzovih razkritij. Kakor "zatrjuje \\ indisohgratz, je 'fciil bivši cesar Karel z vso svojo okolico vred še IS. oktobra 191S. brez vsake slutnje, kakšni dogodki ki se pripravljajo, da si }e grof KaroIy že takrat uprizoril prvi svoj revolucionarni udarec v madžarskem parlamentu. Istega dne se je Karel še udeležb znanih svečanosti v Debrccinu. N*a> povratku bz> Dcbrocnra je imel VVindiscItgrutz v dvornem vlaiku racgovor s cesarjem. Karel je sto-pii k njemu in iga vprašaj: »Zakaj ste ta&o slabe volje? Vse se bo še obrnilo na bolje.« T/Ne!« te rekel VVindischgrltz, sne bo se več preokrcnilo na bolje. Današnja prireditev }e bila velika na pariva. Prekasno je, da bi se prirejale svečanosti. Pro-padlr smo!« Karel ie nato pripomnil: »Vi ste velik pesimist, vsi to zatrjujejo«. VV.tndTsehgratz je na to izfevil: »Veličanstvo, Vi igrate s svojim prestolom. Nahajamo se ob robu propada.« »Kaj pa naj storim?« je vprašal Karel. Windischgrafiz: »Glavno je, da odslovite Buriana, ves parlament bo podpiral Ai»drs<ssyja. Brez oiMagania moramo tsfcleniti separatni mir.« V Budimpešti so se na to vršš&a pogajan?a o sestavi novega ministrstva, v k-arterem naj bi prevzel A»drassy listnico ministrstva zunanjih del. Do sestave tega ministrstva pa ni prišlo, ker je (grof Karolvi pod pritiskom socijalist o v in komunistov odklonil vsa&o soudeležbo Aaidra ssy je poslal na to princa VVlndiscligratza v ministrsko predsedstvo, da hi dobil Wckerieja in energičnega Szurmaya za to, da bi se proglasil prekt sod v prestolnici. Takrat ise jo vršila baš seja ministrskega isveta. To je bilo 24. oktobra in takrat v nafkritičnejšem času je ministrski svet razpravlja* o raznih — odlikovanjih In Imenovanjih za dvome iu kraljevske svetnJke.
Načrt čehoslovaške ustave. »Ladove Noviny« priobčujejo v ekicerptu zakon siki načrt ustave za oeboslovaško republško. Po tem načrtu je čeho-sdovaška država demokratska republika s pred-s«dmkom na čeiu, ki ga volita- parlament in se-nat. Čehoslovaj&ka ^ torej imela dve zbornici, Narodni shromaždenie in senat. Zakonodajno in upravno delovanje deželnih zborov preneha. Predsednik republike »ma pravico, da lahko razpusti obe zbcmlct. Vlada, kaker predsednik sam, se lahko obtožita,, ako za to glasuje tričetrtinska večina poslancev v Narodnem shramažden u. Pred-sedni-k lahko odkloni od Narod« ga shromažjfenja sprejet zakon. Ako pa cbedve zbornici s večino ^asujeta zaiova za dotični zakon, stopi ta zakon v veljavo tudi brez podpisa predsednikovega. Ako je zbornica razpušče-na. nadizoruje vlado do novih volitev poseben odbor, obstoječ <hz 18 čtaaov. Izmed teh jih mora pripadati ena tretjina senatu, dve tretjini pa poslanski zbornici. Ta odbor nadzoru-je tako vtaičo, (kaikor tudi ekse-ku-tivo. Predsednik jc ialrko izvoljen dvakrat zaporedoma, in je odgovoren samo <za veleizdajo. Ako poslanska- zbormca ferazi nezaupnico vladi ali odkleni kak njen predlog, mora viuda odstopiti. Ločitev drza^ od cerkve sc trna takoj izvršiti. Vsaka nasilna denacionalizacija je prepovedana in pod -gotovimi okolndstmi ttidl kažnjiva. C e? čina je službeni jezik republike, češčina je uradni jezik vseh državnih uradov, armade in finančnih zavodov. Češki iezik je obvezen predmet na vseh srednjih šolah. Vse avtonomne oblasti in javni zavodi so obvezani, da sprejemajo ustmene in pismene vloge v češkem jeziku. Pripadnikom drugih narodnosti v enih okrajih, 'kjer tvorijo 20 odstotkov prebivalstva, sc ca jam čuje možnost, da zadobe pravico v svojem jeziku. Narodnim manjšinam se zagotavljajo manjšinske šote.
O smrti ruskega pisatelja Leonida Andrejeva. Pred kratkim so igrali na ljubljanskem odru Leon. Andrejeva dramo »Dnevi našega življenja«, in njegov »Rdeči smeh« je po vseh javnih knjižnicah. V »Rus. žižni« je napisal O. Živolovskij feljton »Na pogrebu Leonida An-dreseva«. iz katererta nosnem amo: Nedavno ie
prišel sel Maksima Gorkoga k L. N. Anđrcievu m mu ponudil dva milijona rubljer, alco vstopi v boljševiško založništvo. Toda Andrejev, pisatelj iz ljudstva, po svojem prvotnem poklicu kmet iz orlovske gubernije, je ponudbo odločno odklonil. Šele pred kratkim so vrgli boljševikl iz aeroplana bombe tik letoviške hiše Andrejeva. Da bi imel duševno mir in iz strahu za varnost svoje obitelji se jc Andrejev preselil k svojemu staremu prijatelju, pisatelju F. N. Falkovskemu v Mustanjak. V bližnjih dneh je hotel odpotovati v Ameriko, d- bi tam deloval proti boljševrštvu. Toda njegovo slabo srce ni vzdržalo. Dne 12. septembra okoli 4 popoldne je legel, da bi se po obedu nekolike oipočil ter je začel čitati svoji ženi iz svojega novega rokopisa — »Dnevnik Satanov*. Toda hipoma je začutil slabost. Žena je šla po kapljice, a ko se je vrnila, je našla moža v nezavesti. Ob osmih zvečer, ko je dospel zdravnik' , Leonida Andrejeva že ni bilo več. Umrl je .v razcvitu svojega močnega talenta, ne da bi bil dočakal csvobojenja IjubJfrene Rusije izpod boljševiskega jarma ... Za njegovo rakvijo je stopala lc prav majhna Četica !;ud!. Marsikdo ni vedel, ni mogel, se ni upal... A prišlo je nekaj pisateljev, mladih umetnikov, igralk, igralcev, inteliigen-tov ter kmetje Finci iz Mustanjaka. Pravzaprav je bil le pogrebni sprevod, ne pogreb: rakev so postavili v zidano kapelo, kjer naj počaka osvobojenija Petrogra da. Potem pokoplje glavno mesto svojega velikega pisatelja s primarno častjo. Zla ironija usode hoče, da je ostala obitelj pokojnega pisateija, iki je pridelal velike svote denarja, v tujina brez vseh eksistenčnih sredstev. Le zato, ker kristalno čisti Leonid Andrejev ni priznaval kompromisov z vestjo in se ni dal podkupiti po 30 srebrn:-k;h v podobi dveh milijonov, iki jiih je ponudil GorkLj. Ista ironija hoče, da stoji ne nad 30 korakov od zadaj zgodovinske kapele s prahom Leonida Andrejeva bogata vila -prolctarca vseh zemelj«, Maksima Gorkega. Li zroč nanjo sem se spomnil neke druge vile Gorkega na otoku Ca ori in spomnil sem sc tudi besed vodnikovih, ki me jc vabil, naj si ogledam tisto vilo: :>No, spretni so pri vas na Ruskem socijalisti«, — je dejal; »v teoriji so taki, a v praksi — glejte!« In s prstem je pokazal na »Palazzo Gor kij <.
Oddajta premoženja v Avstriji bo urejena tako, da. bo staro predvojno premoženje za \o?o ni/jo obdačeno. Premoženja do 15.000 K brrlo davka prosta. Pri osebah, •ki imajo rodbino, bo davčna prostost razširjena za 5000 kron za vsakega rodbinskega člana. Davčni pestavek pričenja s 5?'» in 'konča s 65?« pri prerrrožeivu i;od 10 milijonov. Akcijske družbe bode (zadel I5TJ davek. Tretjino (davka bo položiti v gotovini, ostanek v vojnea. posojilu po kurzti 15%.
Nad 33 milijonov za 108 knjig. V Londonu jc bila te dni prodana zbirka- znamenitih in redkMi knjig Christie MiBerja. En Amerikanec in en Anglež sta kupila 108 iknjig za 110.365 lir šterKngov, kar znaša po naši valut? nad 33 milijonov. Lna Shake-spearjeva kiriga je bila prodana za A in pol milijona kron.
IGOR GAVRILO VIČ:
POtf.
Pravimo, da je dala mati vsakemu človeku dvojno lice. Z njim tgleda kakor bog Jan v dvojno smer, kadar brzijo mimo ojeg življenja dnevi in noči, ter je ves podoben dre vesu, razmajanemu v vetrovih, kadar strmi v raztrgano luč prve jutranje ali večerne ure, ko se nad zemljo kosata tema in solnce.
Kam naj gre? Ali skozi opojno ozračje s tisočerimi žarki pretkanih višin; ali pa v vabljiv e nižine za daljnimi lesi umirajočih mrakov? —.
To je motiv večne pesmi, ki trepeče nad njim v tisočerih varijantah; je klic, ki mu nihče ne ve izvora in ne sluti konca. Kajti življenje je vozel, ki ga ne razreši niti najbistrejše oko in ga ne razveže niti najgloblji razum. Kakor platno, poslikano s senco in lučjo, je razpeto pred namd, da mu duša, omamljena cd njegove tajne lepote in grozote, «ic najde skritega izvora in ne objame pravega zmista.
Zakaj dvojna je pot, ki ee vije pred nami in dvojno je lice, ki je nosimo s seboj mi, bedni otroci matere zemlje!
V znamenju te razdvojenosti živimo svoje dni, viseči kot listi med hrepenenjem duha, stremečega po čisti poti v najsvetlejši dan ii> živo slabostjo mesa, žejnega slasti greha ii. noči.
Kdo naj zaustavi vihar, ki nas trže od zdravega debla, da bi nas vrgel v vrtinec pogube? Kdo naj prikliče rahlo sapico, ki bi nas z va-lovenjem pojočega ritma nesla našemu odrešenju nasproti?
Kajti nad vsem kraljuje nedoumljiva moč, ki je ustvarila vse iz nič, da ga enkrat spet po-grezne v nič. In preko nje ni volje, ne hotenja, ker se je rodila iz večnosti, da ostane večni., velika in nikdar zmagana.
A če ibi živela kje velja in če bi vzklilo kje hotenje, ki bi šlo samo svojo pot, tedaj h» zaslutili, da je šel po veličastni cesti sam — Bog. In ko bi se raztjledal tam gori na vrhu ra nami, bi nas objel straih pred tol'kšno svetostjo in veličino, ker bi videli nad seboj samo eno lice, potopljeno v najsvetejšo iuč nebeškega solnca, ki ne mine nikoli.,.
In takrat bi vedeli, da je prišel čas, da se povrnemo v naročje zemlje, ker je bilo dopolnjeno naše največje pričakovanje.
A to se ne zgodi nikoli, ker dvojno je lice, ki je nosimo s seboj mi, bedni otroci matere zemlje, in dvojna je pot, ki se vije večno pred nami...
DAROV!.
— Za Cirti-Metcfclov p*es so darovali: Getmč, 6 s teki. maršale; Tomaižič. kuKfirf: Bandcl slaščice; Perhauc 10 stekJ. šampanjca; Anica Mar tekme, bi Škote; ttlabse. 5 stc-kl. marsaie; Zega, 4 steki terana; Strancar Franc 8 stekl vina mo-scata; Cok Marija, pomaranče; Mczgečcva od nekega trgovca 7 zav. čoknladc; ga Cveukiovu torto; ga. Ptnter, sladkor, žemlje, 5 parov klobas; ga. Deteki pecivo; ga. Ocrmek 20 fcr; ga. Cru-iičeva, pecivo; ga ZeJeznikova, pecivo; trg. Salata vino; trg. Pctrič, vino; «a. Cvcr.kel mesto vstopnine 15 lir in g. N. N.» ker sc ne more udeležiti plesa 50 Ur; Gartncr preplačal ložo 50 l»r; g. Vidic 25 Hr.
Stran IV.
EDINOST« Mer. 19.
V Trsi«j dne 22. januarja
i^fisia porežHai
V Trstu, dne 21. januarja 1920. Tečaji:
Jadranka banka Cosulrch (Austroamerkana)
Đdmat-i* (Parobr. dr.)
Gerolimich
Iioyd
Luss:no
MariinolLcli
Navigazione Libera Triestlna
Navigazione Libera Triestina
Occania
Prem uda
Tripcovich
Ampelsa
Cement Da!matia
Cement Spalato
Cisi laica petroleja
Čistilnica olja
325 633 380 2200 1250 2400 465 1100 1000 .450 645 650 780 3 SO 430 2250 830
Čistilnica riža Krka
Tržaška ladjedelnica Tržaški Tramway
300-440-400-230-
340 640 390 2250 1200 2450 475 1150 1050 460 660 655 800 390 440 2300
— 860' napoleoni
Tuja valuta na tržaškem trgu:
V Trstu, dne 21. januarja 6.90-4.95-14.50-
Neprepečatene krone neiaško-avs tri jake krone jugcslovenske krone čeh osi ovaške krone i dinarji ],,,/ m a ril e dolarji
franc. franki švicarski franki angl. funti j rublji
19.— 54.— 28.50-29.— 13.85-119.— 247.— 51.50-17.50-53.50-
310, 450 j 420 i
23S'
1920.
-	7.25
-	5.15
-	15.—
-	20.—
-	56.—
-	29.50
-	29.50
-	13.95 -120.— -248.—
-	51.75
-	18.50
-	54.—
prej dr. BODO
Z9iiOZ(Mk dr. tCLOHFESO dentist mm PERHflBEC
Trst trg Goiflonl m 11, II. nedstr.
sprejemata od 9-12 ia od 15-19
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
^TISKARNA EDINOST
VPISANA ZADRUGA Z NEOMEJENIM POROŠTVOM
V TRSTU, UL. SV. FRANČIŠKA ST, 20 /
TELEFON ŠTEV. U-57
Baltiške pokrajine.
(Konec.)
Zgodovina. Po preselitvi narodov so stanovali v današnji Kuronski Kuronci (leiiško-slovansko pleme) in na morski obali Livi (finsko-mongolsko pleme). Omenjeni Kuronci se ne r-niejo zamenjavati s Kuronci, ki so prebivali v srednjem \reku okoli rigaškega zaliva. Ta zadnji narod (finsko-mongolsko pleme) so bili na glasu kot drzni gusarji. Ti Kuronci so sc z Lctiši popolnoma poslovan.li.
Krščanstvo je prišlo v KuronsV nasilnim potem, ker narod, ki je ostal do danes zvest vojini starim šegam, se je zelo ločil od svo-■)ih slovanskih bogov. — Nemški viteški red je osvojil po krvavih bojih deželo in razširil po rvjej krščanstvo. Leta 1561. je dobil za^r.ji letiški : mojster. nemškega reda, GoHfried K-liler, od poljskega kralja Sigmunda Avgusta Kvronsko in Semgaftijo kot leno. V 16. sio-Ic-:jtt se je razširilo po deželi luteranstvo. Leta 1658. so osvojili deželo začasno Švedi. Rusija sc je začela vtikati v kuronske zadeve šele po smrti mladega vojvode Friderika Wilhelma, ki ja zapustil vdovo, ruško kneginjo Ano Iva-revno, pozneje rusko carico. Leta 1795. je sklenil kurlandski državni zbor, da se priključi Rusiji. Tako je postala Kuronska ruska pokrajina. Že leta 1817. jc brJa rabota odpravljena. Odsk-j je post?;al ruski vpliv na značaj dežele vedno močnejši.
LUvinci.
Lilvinci so pleme, ki ima veliko skup
nosi: s
Slovani. Delejo se na Litvince in Šmude (v gu-berni-ji Kovna in Suvalki). Litvinci so močne postave, pJavili las:, bogaibojeČi, praznoverni in zelo konservativni, kar se tiče njihovih navad. Njihove hišice so bedne in umazane, zidovi polni slik in svetnikov. Po veri so katoliki, toda v zadnjem času se je tudi pravoslavje med njim: zelo razširilo, in sicer od časa, ko je car Nikolaj odpravil unija is ko cerkev. Pravoslavni Lilvinci se najdejo tudi v severni Pruski, okoli Meinela.
Lilvinski jezik je med vsemi indogerman-skpuri jeziki najstarejši, ter fre predmet proučevanju za komparativno filologijo. Listi so poročali, da je Lenjin poslal mnogo Lit vince v v Indi-jo, da širijo tam boljševiško propagando, ker njihov jezik da je zelo podoben nekaterim jezikom Hindov. Prvi filolog, ki jc proučeval finski jezik na licu mesta, je bil Sclileicher. Pozneje so rau sledili mnogi slavisti in indoger-manisti. Število Litvincev znaša okoli 1,900.000 duš. Njihova umetna književnost jc zelo maj-Ima, dočim ge narodno .pesništvo žejo obilno.
Ob zaključku prinašamo skrlžaljko, iz katere je razvidno, v kakem razmerju so zastopani posamezni narodi v posameznih baltiških pokrajinah. Navedene številke so posnele, seveda po predvojnih statistikah, kakor tudi vsi drugi podatki, kajti kakor v 1'vusiji, tako vladajo tudi v baltiških pokrajinah sedaj izredne razmere, tako da ni mogoče vedeti, ali bo to, kar se danes zdi že določeno, v resnici i udi obveljalo.
Cenjeni inssrenli, kateri nam poši'jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo ar.tecipatno.

TRG OVC S LISTE, KNJIGE TOČNO

SMR3 poflletle L OBLAK m drug v lilfsKi Bistrici
naznanja, da sprejema vsa v stavbna stroko spadajoča dela in naročila za stavbni materijal tudi v Rubeših št. S pri Matnljah (zaloga cementa). — Načrti in proračuni pri sprejemu dela, brezplačno. — Posreduje tudi pri predaji in nakupu zemljišč in stavb.


ulica Chiozza št. 5, I. nadstr.
Sprejema od 9—13 in od 13 —17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršneinsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki.
Br. F. Tambies"!in3 H&RIO KO^S, iohns-Inl vodje.
HI
Dela. g! v/. X. 30, )00.0W, Rtserve K%)JJ.'J 'C Srniraii; t Air
flabisi š\$mm 5 -VisM) 3
^ Podružnica: Dubrovnik, Dunaj, itoto-, I j irj ljana, Metković, vjpstij i Split, ^ibenilt, ZaJar ___	-- —----i a	Ekspozitura: Kranj.
Obavija vse v bmsao strogo spiJijs:! p35iži
ZOBOZDRAVNIK &3SS3BB2S22S , |	Sprema tfloga
8
■■rili
cr

_	_ ig na hranilne !cnj!ž!cz proti .it^'a letnln nVs-
B K IM^toll BK9I I J«"V
j r3 trcsti-.n. odpoved navezane znesKe spre-
Corso I nads*-oni*	-S icma najugodnejs U pobojih, ki sa iiu;i»j
i. naabt.upj,	^	po^oUiti od slučaja do slučaja.
Ordinira
------	-	» •	pcgouui UU aiuucjd UU
inira od 9-12 dop. in od 3-5 pop.	i| Szj«V sajsaV3TS3S?3??Tlil!J (SlflJ
...... , ..... .. u	S Blagajna posluje od 9.30-12.30 ia 11.35-10
M» nimn m, plrtirania io mM	a „l5l l„, .........
Lfeztaiestoo

Naznanjam slav. občinstvu in svojim cen j. odjemalcem, da sem preselil s\ojo urarsko obrt in trgovino iz hiše št. 7G v svojo lastno hišo št 12^, kjer se jc nahajal do sedaj poštni urad. — Za nadaljno blagohotno naklonjenost se priporoča tvrdka
S^aSšča Pefris i?? sia — Postojna«
1« i;........ i ------	Rusi	Poljaki	I Lilvinci j	I Lctiši	Finci	Estonci	Nemci	~—1 Švedi	I Židi | _[
pKuronska H l!	7000,	COOO	COOO i '	4S0000	i	i	GOOOO	j	ioooo;
\ i Letiška	1 /0000 1	15000	1 " i	560000	*	518000	100000	1	25000
j ' Estonska	GOOOO	_ ...	_ | !			290000	40000	5000	— !
I-i tiska	COOO	_ 1	- !		2360000	_	1900 ■	350000	i
V bivšem : ruskem \ carstvu I	i SoOOOOCO t	8000000	1200000 i	1100000 1	2300000; 1	1000000	1SOCOOO	400000	5000000!
§ Straj za šivanja in ie2s]5 prjfl nizki azffsi Seidel & Neumann in
j 'h ii m hibi i i in »Singer4 Gast & Gasser
E	. i „ - u i . i,- Tvrdka ustanovljen 1. 1373
»ra^'S FR3HCESC0 BEDIJfiR
I_popravhaoja._Trst, ul. Campartile 1H j
SSBSBESBE^Sij
j	s g
mfh 1 s
PIIP IIF SI ^ 32 prcdai*a po znižanih cenah
ođ	2B59
!|f m V.33 Antena aeiie no Opčinna.
prodaja ivrdka
iy aSi/o
MSk3


1
PRODA sc sprejemna soba. ena postelja in 2 omari v RomanJih, v gostilni Amafcie Kuret.
134
SLiriE siuc-kve, 73 kvintalov, na razpolago, cene zmerne. Obrniti se ul. Milano 16.	135
STANOVANJE 2 do 4 seb se išee, kupilo bi se t mK pek^tvo. Ponudbe na ins. odd. E datost i <p<xl ;Tr2a^ka noporočenca.«	136
CRNA rnoika obleka, salon, nova, fino blago, >za srednjo postavo sc proda. Ul. Luigi Salvajii st. 5, \t. 9.	137
ŠIVALNE STROJE, tudi pokvarjeno, kunun. Ro-cjI-Scttefontaue 190 ,1. (etase operaše) l^cnner.
138
I/^iliBIL se je notes z različnimi papirji in <k>-iiHncnck K'Ior -ga ie mažcl ,se naproša, da ga pošlje na naslov: M. Kraujc, Trnovo p. Kobarid.
188
fŠLTltf v^no množino prav'li gladkih in pletenih tc>;aškvh bičevnikov-. Pcn-iidl>e z navedbo cene naj se pošljejo na Osvalda Dobeic, Ljubljana. Martinova cesta št. 15.
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki mno/liiu Pridem Jahko ponj Alojz Povh, Garibaldijev trg št 3 (prej Barriera.) 3341
POZOR! Pkeam za srebrn denar najvišje cene, tudi več kot drugi trgovci. Albert Povh, ul»ca Alanzoni št. 17, vr. 2, pritličje.	4467
KROJACN1CA Avgust Stular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-Jačnica v Trstu.	8367
.Liiisi'iPlaiipn'ird
Planinski dlletantje
prirede
u nedelja* 1. feimiarja pop. ob 15.33
pri Fortunatu, v Gorenji vasi št. 90
Anzengruberjevo narodno igro :
f= „Krivopriselfaik"
z vmesnim šaljivim prizorom:
fPBanSnski raport*
Trs!, U1.M& H3CChl3V0]SI ŠLI 3
PRODA se nova obleka in rimska suknja ul. Leo! št. 4, II. desno. Fonda.	118]
RESEN uradnik 24 let star. v stalni sluibi ž<e!I znanja v svrho ženitve z gospodično ali mlado vdovo brez otrok sposobna za gspodhrjstvo. Le resne ponudbe na ins. odd. Ekiinosti pod ^Urad-
nižec	125
DESET velikih srebrnih gumbov 2a zapestnice se proda po ugodni cen«. Pojasnila v ins. odi. Edinosti.	P 214
KROJAČ Jernej Caharija stanuje v ni. Galatti 20, vrata 30, ter se prporoča »s-lav. občinstvu is mesta :n okolice.	B 117
NA PRODAJ im-m vei hiš v Rojanu, Vernieli»s.i Skorklj«, rya Opčlnali, pri Sv. Ivanu in Sv. Ani. j s tremi aH več sobami in vrtom, cena od 11.000. Jo 28.000 Hr, posestva od 36.000 do 60tisoč Kri :n tivdi stavbe in hleve v mestu. Fenl Stolfa, | travama »Moncenis4o«.	169 j
PRODA sc '.pa. prostorna s prostori za trgovino. NasftJv pove ins. odi. Edinosti.	3356
M AKS KRIZE, -ključavr carstvo v Postojni, jzde-!:r;e i.v.a na prodaj železne štedilnike i a štedilnike za sezidanre.	3357

se priredi
v !0*ict3. Ih. t. a v sstfcli Cvsrnnl litiFQar:8. a ZsCsisk sU 20.30.
Med plesom deluje šaljiva p^šta, ter
vijolčni „valček". Običa ne p!e<ne vaje se vrše jutri, petek. Poučuje se „fo.v-trotf*.
VODITELJ.
HsflB
Rodoljubne Vipavce vljudno vabijo k obilni udeležbi PRIREDITELJI.
Op. ČHi dob ček je namenjen planinski čitalnici.
liilll
0. PIKO, zlotoralca-arsmicc
Trst, Cofso Sle v. IS
Kupujem srebrne krene in
so'đinarje po najvišjih conah.
faul
		
pj		
		
i		•
		k
iiOli
Fratelii Sgaravatti M^ i
Saonara (Padova) M 125 hektarjev obdelanih 6-CENIKI BREZPLAČNO


inra^ijjf
neve in rabljene v vseh merah, vrvi, vrvice, pasove, povodce, vlačivce v iti odeje za konje, v
iOVAHHI l\Wil — Trst
ulita Gifligio Gsloiti ite. 3
r.
ZOBOZDRAVNIŠKI KABiNET
VILJEM TUSCHER
v uL 39. oktobra terej Cuisrsa) št. 13
sstsns zaprt do 2$. Januarja.
PELLEORIMO CmCELU
Trst - ulica Malcanion Stv. 9 - Trst
(HiSa ujtanavijena leta 1828.)
KOŽE in CJSlijE za žensS^e in moške.
Boje in Chcvreau-c, lak, podlage in vsakfvrstni predmeU za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah.	Fostrežija točna.
o	—	—*--
r?
d.
i a ———a—i
SPRETEN, pnšren 15let:.o deCeTc se /cli izučit: miz: r tva. Pojasnila v Posredovalnici za sii:;bc v Postojni.	3358
MALO r;.b*4en šivani etroj se proda. Ul. Torre
bianca Sr. 39. 1. levo.	li

ko prilika Z
Na prodaj je v Lokavcu pri Ajdovščini već stavb (Mižinska v s). — Na zelo lepem kr.ijn. — Pripravna za razna podjetja. — — Več se izve istotam.
Zaloga p stali f.RBhEJ JUG, o!. SV. LSClIU Št. S
priporoča vsem novoporočencem svoje izdelke po najugodnejših cenah
S BORR1 & ICSOBOGNA^r
Trs?, uleca ^c^^o^cfto G5, aJisa pjniamonte 4, TaSGion 35-84
Popolne obrtne uredbe. — Stroji za obdelavo lesa.
Splošno zastopstvo odlikovane tovarne za obdelavo lesa AlORITZ ZUCKERMANN's W.\ve Stroji za obdelavanje kovin, usnja, papirja. — Železnina, medenina, orodje in žage prvovrstne tovarne in lastne produkcije.
: Reda, šm il M li. 31, l.
ififsfi iipd^h^^i nnrlf^ii
luvO P^iitfiliia |/0lljl5ip
DEKLE, pcstrežr.ice >td. ako želite dobiti službo, se pri Posredovalnici za službe (Ufi:-cSj coilocamento) v Trstu, ul. Milano 13, I.
(P 1S9
DISKRETNA BABICA sc uriperoča. največja tajnnsi, coie zinerne Sette^ontanc št. 8. I. levo.
Izd luje vsake vrste harmonij za pevska d» ušiva, cerkve itd. Popravlja in uglašuje tudi cerkvene orgije in druga gl sbih. — Kupuje stare harmonije, klavirje, vijoline itd. itd., izvršuje vse točno po naroČilu.
cc
SAMO F. PERTOT, urar, ul. S. Franeesco 15, II kunu*^ srebro in ztet« po najvišjih cenah. 41
ČEVLJAR snreienra \-saiovrstno delo r.a Jom. I ! Torre branca St. 14, V. nadstr^ \t. 7.	124
PRODA	ie prav v dobrem stanu. Kdor
io želi kwpšt», naj se osla&i pri Aloj^ihi Nisdor-ier v Vica vi.
Skupila „Viktor Parma
priredi
v ne«f?ljc, 29. januarja
PLESNI VENČSSC
v dvorani Konsumne^a druStva pri Sv. Jakobu.
Čisti dobiček je namenjen za izpopolnitev edinega slovenskega orkestra v Trstu.
• K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
illuMMsMfill!! UfM
Podružnka v
Centrala v Ljubljani.
Podralnico: Celje, Celovec, Gor ca, Sarajevo, S^lii. Delniška glavnica: K 2C.003.093. Rezervni saktadi: K 3,508.033.-.
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3nWccfniu;t g na žiro-račtine proti 37. WIB5'ttMJ •j Ta. na odpoved vezane vloge plača obre-^ sti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge 9 in daje v najem varnostne celice.
| Tel. Jt. 5-18; Blagajna je odprta od 9-13.
N
i
» U
M
i I
n f
Ccrso V. E. Se3.	47, TsJsJsn 34t>2	Goldonliav irg).
Dobroznar.o že mnogo let obstojoče podjetje je preskrbljeno z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških sob in odrov. — Poseduje različne razredne vozove do najsvečanostnejših s kristali. — Prevažajo se mriičl v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, Ito-vinaste rakve vsakovrstnih oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, različne vence s trakovi in napisi, oblefce, pajčolane, sveče itd.
Cene zmerne.
Postrežba točna.
V primeru izrednih ur se sprejmajo naročila v Lastnih prostorih podietja ulica Tesa štev. 31. Teleion štev. 11-02.
Zastopstvo in prodaja mrtvaški) potrebščih J. MERŽEK, Opčine 170, pri sez. cesti.
Deležnik in upravitelj H. STIB1EL,
■