X
Sfe 4$s ¦>
V Gorici, v torek dne 131 maja 1913.
bhajg takrat na Men, in sicer t torek in soboto ob 4. ur!"p>j»ld!. A'o piii na ta dnava praznik, izide dan.poprej.
stftiwLm-igte^
V, lete    .   •   .   „  SJ-T***1
lU   »    ... » a*so
Posamične številke stanejo-   .  .     .8 irfniu.-., Ha naroČila brer donoslane naro&riie se i« oiirauo.
JMi^il-
Občni zbor.
Včeraj -dopoludne je imela »Gospodarska zadruga* za Goriško okolico svoj redni letni občni zbor. Vselej, kadar kliče Zadruga svoje člane na svoje shode ali občne zbore, se odzove vabilu obilo članov. Tako je 'bil tudi včeraj dopoldne »pri Jerasu« ob južnem kolodvor« anal kmečki tabor strogo gospodarskega značaja. Zbralo se je do.300 kmetovalcev iz bKžn»je in oddaljenejše okolice.
Govori predsednik Ivan Mennolja.
Občni zbor je otvoril ob IOV2 predsednik Gospodarske Zadruge Ivan M e r m o 1 j a; naznani dnevni red, pozdravlja in se zahvaljuje za obilno udeležbo. Pri 40 51anih je iže sklepčen občni zbor, navzočih pa je do 300 članov. Cenjeni zborovale!! Vsem jje znano, da le Gospodarska Zadruga življenjska potreba okoličanskega poljedelca. Znane so vsem razmere pred ustanovitvijo Zadruge, znane vsem razmere ob Času prodajanja krompirja. Na višku ¦•bi nila naša Zadruga, ako ibi Mi vsi ijedini. Ali še se doni ta- j ke, k\ špekulirajo na račun Zadrage, pri-.'; dejo trgovci, ki zvišajo ceno, samo da ; doni' 1 krono pri kvintalu. Ta ljudle preslabo sodijo ali pa so 'hudobni. Dokler 'bo , še kdo drugi pošiljal krompir v svet in ne samo ?adruga, naš boj ne bo izbojevan in škodo bomo .še trpeli. Zadruga ima naslove trgovcev. Ce drugi nimajo zaslomfoe z blagom zadej, M ne 'trgovali. Brez te trgovine ni izhajali. An* "delajo razdor ined kmetovalci, 'borijo se proti Zadrugi in dobi se pohlepne in dobičkasželjne, ki pravijo, da dobijo več od trgovcev, zato niso v Zadrugi.
Napredek Gospodarske Zadruge.
Naj povem, kako se je Zadruga razvijala. Ustanovljena sje bila leta 1909. Štela je. 47 članov; prodalo se je 24 vagonov krompirja s povprečno ceno 6 K za K 15.820.73. Leta 1910. je bilo 84 članov, prodalo se je 100 vagonov krompirja, poprečna cena 7 K, za K* 69.330. Leta 1911. je bilo 229 članov, prodalo se je 217 vagonov, poprečna  cena   7 K   75,   za   K
Roman starega gospoda.
Češki nap. J. S. Machar.
Prevel Arnošt Brilej. (Dalje.)
»Ne »bom pripovedoval na dolgo in široko.« Je izjavil pripovedovalec; »sicer pa tudi ne vem mnogo o tem; Stvar je ta: Pred kakimi desetimi leti je spoznal »gospod svetnik tako malo strgano dekletce, ki je ponujalo po gostilnah, mislim, redkvico. Rekel sem že, da je gospod svetnik zelo ljudomil gospod in razen tega silno bogat. Dekletce se mu je priljubilo, bila je sirota, gospod svetnik-jo je vzel k sebi. Prosim Vas, takemu gospodu je vseeno. Mesto da bi hranil psa ali papagaja, vzame raje otroka k sebi. Ljudomilost v pravem pomenu (besede to sicer ni, dobro dejanje je pa vendar.,Samotna starost (aih, iega nisem povedal, da -je gospod svetnik star samec 'brez rcdlbine in prijateljev), torej samotna starost dela človeka boječega. .Hoče imeti koga pri sebi —«
»Oženil naj -bi se bil,« je omenil jeden poslušalec,
Telefon št. 83.
169.266. Leta 1912. je "bilo 348 članov, prodalo se je krompirja 404 vagone, poprečna , cena 8 K 80, za tK 393.191. Do danes je članov 401, 598 deležev po 10 K, jamstva 119.600 K. — Zadruga se viša m narašča. Pri številu 400 pa najbrž ostanemo.
Furlanski krompir.
V zimi so hoteli pristopiti k Zadrugi tudi Furlani, ali Italijani so se ustrašili in kričali so, da je izdajalec vsak Furlan, ako se druži s *S!o vencem. Upali smo, da se ne bodo dali zavesti. Ali prehvapiliso Jih in delovala «bo Societa Agricola v konkuren* co nam. »Bodočnost pokaže, kakšen bo uspeh. Ko bodo furlanski kmetje videli po-grešek, spremenijo svoje sedanje nnnenje.
Promet, — Rezervni fond.
Še imesec dni nas Joči od trgovine krompirja. Posebno morem opozarjati, da izkazuje Zadruga velikanski promet in. nasprotniki pravijo, da bi morala izkazati tudi velik doflbiček. Sestavil se je odbor, ki je pregledal račune. iNa člane zadruge ne smejo uplivati besede nasprotnikov. Vsak^ kdor želi »pojasnila, naj pride v pisarno, da se prepriča o računu. Poprečna cena ije poskočila od lani do letos za 1 K. Plačilo se določa po prodaji. Prav bi bilo, da bi Zadruga prišla tudi do rezervnega fonda. Ce bi puščal vsak 1 od sto, bi se nabralo okoH 5000 na leto. V kratkih Jetih bi imela Zadruga močno premoženje.
Hlevski gnoj. O delovanju Zadruge tekočega leta imam še poročati, da smo se pogodili za hlevski gnoj iz Trsta, prihaja en vagon vsak dan. Govorilo se je o avtomobilu, to takrat, ko je bil tu inženir radi avtomo-bilne vožnje po Brdih; ako bi se rabil avtomobil, bi stal gnoj do 3000 K na leto; ali v Trstu nočejo pogodbe za odstop gnoja v hlevu, marveč kadar imajo čas, vozijo na kolodvor s konji.
Poslovodja Mikuž
prečita bilanco. Iz števil posnemamo: prometa Je bilo 1,972.779.26 K. Čisti dobiček znaša K 785.63, v rezervni zalog uračun-Jeno K 1309.44; torej dobička K 2095.07.
Merraolja:
Računi so bili razpoloženi članom na •pogled 14 dni. Danes gre za odobritev ali
¦»vm za narod, svobodo in napredek!* Dr. K Ln*rii.
UredniSivo
$e nahaja v Gosposki' ulici St. 7 v Gorici v I; nadstr. na desno. ,    Upraviilštvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na: levo v Goriški Tiskarni.            '
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrsiah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta; — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
odklonitev računov. Pregledovalci računov so bili Josip Lutman, Jos. Brajnik in A. ZavadlaV, ki so ''sestavili zapisnik, da je vse v redu, le vreč manjka okoli 300. Bilo pa je vreč več slabih, katere se je moralo vreči proč, nekaj jih imajo člani. Ali če se jih nekaj poizgubi od 65.000, ni čuda. Vsakemu članu je na razpolago, da pregleda račune. Proti odobritvi računov se ne oglasi nihče. R a č u n i z a 1912, so torej odobreni.
Al. Brajnik
želi, da se v bodoče k vabilu k občnemu zboru vsakemu članu priloži tudi bilanca. Sprejeto.
Volitev nadzorstva. Mennolja omeni, da oni, ki so pri Zadrugi zaposleni ob kupčiji s krompirjen, naij ne sprejmejo nadzorstva. Izvoljeni morajo biti v nadzorstvo oni, ki so prosti, pni, ki so zaposleni, pridejo lahko v krajne •odbore. Ima več zaupanja oni, ki ni upo-slen.
Izvolijo se člani nadzorstva.
Št. Andrež: Josip Lutman, št. 127, posestnik in mlinar, Josip Brajnik št. 229. — Vrtojba: Leopold Ferletič. — Št. Peter: Josip Trevižan št. 23. — S o -vodnje: Anton Tomšič iz Škrlj št. 36. r-.'BUje-Orehovlje: Jos. Čuk iz Bilj št. 219. — Miren: Peter Ferfolja št. 105. — P o d g o r a: Štefan Klavčič št. 75. — Kras (Vojščica, Kostanjevica, Opatjeselo): Anton Marušič, Lokvice. Predsednik nadzorstva je v Št. Andrežu Josip Lutman št. 127.
Krajni odbori.
MermpIJa pojasni, da kjer je 20 člar nov, morejo imeti svoj krajni odbor. Voli se 3—10 članov. V pravilih so tudi razni odseki. Tako je bil vinarski odsek v Vr*-•tejbi in: posojilniški odsek. Ali krajni odbori naj bodo tudi ,posojilniški odseki. Sprejeto. S tem odpade osrednji posojilr-niški odsek. Izvoljeni so krajni odbori, za Št. Andrež, Sovodnje, Vrtojba, Št. Peter, Podgora, Solkan, Bilje, Orehovlje, Kras.
Glede vinarskega odseka pojasnuje predsednl-k, da Zadruga le posreduje, s čemur pa ni rečeno, da je s tem opuščena skrb za pridelovalce vina. V odseku so:
»Počakaj, ne moti me!« ga je por karal pripovedovalec. »Vzel je torej deklico k sebi. To je egoizem, toda plemenit egoizem. Dekle je dobilo obleke, hodilo v šolo, se učilo igrati na glasovir, pozneje plesati, hodilo 'je s starim gospodom v koncerte, gledišče, na nale, skratka, kot bi bila njegova hči. Ddbro; bila je stara menda osemnajst, devetnajst let, torej v tistem času in starosti, ko je prva želja vsakega dekleta: omožiti se. No, in kaj mislite?« se je obrnil pripovedovalec do nas.
»Omožil jo je, ji dal doto in je sedaj takorekoč ded,« je menil prvi.
»Ne, vzel jo je sam,« je odgovoril drugi malomarno.
Pripovedovalec je prikimal
»Vzel jo je. Živita skupai že dve leti.«
Tisti, ki je uganil konec te povesti, je zazehal zategnjeno.
»Takoj sem slutil, to je vsakdanja in stara povest. In kaj se je zgodilo dalje?
»Saj sem že povedal. Živita skupaj že dve leti in sta srečna,« je odgovoril pripovedovalec precej ozlovoljen, morda zato, ker je njegova povest dosegla tako majhen uspeh pri poslušalcih.
»To ni noben roman, nima pravega konca,« je ugovarjal zopet oni, »romani se dandanes končajo žalostno. Vsakdanji dogodek iz življenja in nič več.«
•: »Sicer pa, kdo ve, če ne bo imel krutega konca,« je menil drugi, »človek ne ve, kaj ga čaka jutri.«
»Dvomim, zelo dvomim,« je dejal zopet pripovedovalec, »živita skupaj izredno srečno. Ona ga skoro obožuje. Poljublja ga strastno in ga baje ne kliče drugače kot: očka.«                         •                  '
»Vrag veruj ženi,« je zamrmral zopet prvi in citiral verze neke pesmi:
-—  -   oči eanjave. jjtaclko lice in v srcu plupost ali laž...;
»In zato torej daje tej Žaibi z ropo-tuljo desetico,« rečem jaz.
»Da, zato. baje je njegovi gospe čudovito podobna.' Iz tega se lahko izpre-vidi, kako rad ima svojo Soprogo.«
- »Ta žaba prodaja ropotulje in nosi ,s seboj vedno le -jedno. To je samo nekak način beračenja,« je menil neki igralec.
S tem je prešel pogovor v drug tir. Govorili smo o beračih, prestarjih, redkvi-čarkan, mandolatarjih, piskrovezin in o človeški bedi sploh,.. ¦   ,-      '
pl. Locateli, Nardin Vinko, Kovic A:, Gor* * kič Iv. Namen, je, skrbeti, da sespravV vino v denar/ Člani dobijo kredit pri Za?
drugi. *               '.T—vv  »?>¦.>¦{»•¦</'"'
Zaključni govor Mermoljev.
Članom krajnih odborov moram polagati na srce, da naj imajo naijvečjo paz-nost z nadzorovanjem/ kako iblago ptide na trg. Nečastno je,.ako se.pošlije čiane ' domov, če pripeljejo sla:bo 'blago. Na postaji se bo zvrglo 'blago, ki nivdobro: Plevel, kamenje treba odistraniti. Nabirajte, kakor smo vas učili in kakor mora biti. Ako je v vreči slab krompir in se pokaže v Nemčiji na trgu poleg italijanskega, se izgubi vso veljavo. Ne se držati starih .navad. (Nabiranje treba temeljito spremeniti. Letos bo krompir gost a ne prav debel. Da se ne pobere vse, kar zraste. Pazilo se bo strogo, kajti vodstva je sram, če dobi proteste. Gledč prodaje smo vprašali tudi v mestih, kjer so bili.opustili ,naš krompir. V odgovor smo dobili, da se naš krompir ne more meriti glede odbiranja z italijanskim. Tako je na trgih naš krompir zgubi.l veljavo. Krajni odbori morajo delati in potem se ne bojimo. Dolžnost zadruge in odgovornost je za kupčijo, da bo imel kmet dobiček. Vsi pa moramo paziti, da se trgovina ohrani. Informirali se bomo, koliko krompirja ponizki ceni, ako hočemo trgovino na široko, je mogoče oddati in gedati moramo, da bo krompir do 15. jul. v glavnem prodan; tako ceno postavimo. Članov zadruge je dolžnost, da se razpošlje dobro blago. Vodsbvu.pa treba zaupati. Imamo svojega zastopnika v Nemčiji in upanje je, da bomo mogli dobro prodajati. Odvisno je to.tudi od italijanskega krom- : p;rja. Mi moremo priti pred1 nemškim in ogrskim.-Zadruga je naročila več tisoč košev po uzorcu pošiljatev "italijanskega krompirja. V 3 koših bo en kvintal. Naročili smo tudi* 20.000 novih vreč. Dokler se trgovina popolnoma ne upelje, se stare vreče ne sprejmejo. — Zadruga je imela namen začeti razpečavati že v tem letu tudi.druge kmečke pridelke ter pritegniti tudi Vipavce in Brice,ljudstvo.je.unetoza to, ali nismo še pripravljeni. Tudi furlanski krompir bo nam. dal še posla; ali kmetje bodo najbrže občutno trpeli in v par letih se tudi to spremeni.... Z naše strani mo-
lil.
.* Pozneje sem se večkrat sešel s starimi gospodom v dotični 'krčmi. Razgovor ž-njim me je vedno zanimal. On je mnogo potoval, mnogo videl in znal je pripove- • dovati. Njegovo pripovedovanje pa ni obstojalo iz natančnega popisovanja te ali one dežele, zanimale so ga le posameznosti, ki Sili ne najdete v nobeni potopisni ' knjigi in so cesto dokaj smešne, a vedno zabavne.
Da, to so ibili prijetni večeri... Bilo je mraz. Zunaj je naletaval sneg ali pa je zmrzovalo. V'krčmi je vladala prijetna toplota, tobakov dim nam:je ovijal'glave in se kopičil pod stropom v sive oblake, kramljali smo, se smejali in odhajali domov zadovoljni.,.
Mraz 'je ponehal, dnevi so se daljšali, prišla je pomlad. Pojavile so se prve red-kvičarke in dečki ter deklice z narcisi in vijolicami. Stari gospod je vedno kupii šopek, ga zavil v tenek papir in.ga. vtaknil i v gumbnico površnika, ki'je visel pri. zidu. .V To da gotovo svoji gospeyko pri-de domov! sem si imislil. l< * -¦*.•                         ' ¦'¦""..   ;*                   (Pride še.)
rem apelirati, " da- nafl ostanejo vsi naši! zvesti naši organizaciji. Kmečki stan 5e nafcaižnejstVAn; brez organizacije ne uspeva. Glede vseh pridelkov treba organizacije. Ne poslušati jkjskačev. Držimo se skupaj, edinosti treba, in zadruga 'bo najmočnejši milijonar. ZanvaBm se m vstra-Jan*e. Če bo treba kakih novih sklepov, se skliče občni izbor. Če pelje oče na trg, ga ne bom vprašal, po tem bo prodal? Člani morajo zaupati v, vodstvo. AH ste vsi zadovoljni?.(Brumat iz Mirma: Saj smo bili 30.1et poprefi, ko nismo nikoli Vedeli ?:a ceno!) Al. B rajni k hoče še nekaj pojasnil glede furlanskih kmetov in krompirja ; M e t m o l j a pojasni, da je Zadruga dobila odklonilno pismo m s tem je reč pri kraju.
Občni zbor je zaključen. Ura kaže dvanajst in pol.
Omeniti'(moramo, da je vladal na zborovanju red in mir in se 5e lepo stvarno ob splošni pozornosti razpravljalo o nalogah Zadruge in odobrilo nje dosedanje delovanje;
Kdo bo bodoči knez Albanije? — Izpraznitev Skadra. — Zavezniki in velesile. — Zavezniki med   seboj. —
Knez Albanije.
Kolikokrat je bilo že stavljeno vprašanje: Kdo bo bodoči vladar te presrečne nove dl-žave Albanija imenovane? Sedaj čujemo z Dunaja, da sta se Avstrija m ItaMja zjedinifi podpirati kandidaturo kneza" Wieda za atoanskega vladarja. — Avstrija in Italija sta odločno proti kandidaturi Viljema Švedskega, ker je njegova žena Rusinja. 'Knez Wied je protestant. — V diptomatičnih krogih pričakujejo* da Rusija odločno nastopi proti kandidaturi kneza VVieda.
To vprašanje, kdo bo vladar Albanije, bo pač težko rešiti; mogoče težje, ko vsako drugo balkansko vprašanje.
Izpraznitev Skadra.
Cetinje 12. V smislu protokola, kateri so podpisali admirali mednarodnega bro-dovja In zastopnik Črnegore Plamenac, se tevrši izpraznitev Skadra do srede ob dveh popoldne.
Rim 12. Tz Skadra se poroča: Več oddelkov mednarodnega mornariškega de-tašmaja se je snoči izkrcalo v pristanišču Medovi. Vojaki so takoj odpotovali proti Skadra, kamor pridejo najbrže že nocoj. V sredo se izvrši slovesna izročitev Skasdra.
O požaru v Skadra.
Uradno poročilo s Cetinja zatrjuje, da je pri požaru v Skaldru pogorelo 174 hiš in ne toliko, kakor se poročali časopisi. Preiskava se nadaljuje. Aretiranih je bilo Že 12 snmljiiv8i oseb, nadaljne aretacije pa se še pričakujejo. Vojaškim oblastmi se je posrečio rešiti blago In denarno gotovino.
Zavezniki in velesile.
»Agence telegrafique bulgare« poroča 12. t m. Danes dopoldne je bil izročen velevlastim odgovor.zaveznikov na zad-
njo njih noto. Zavezmiki javljajo v odgovoru, da so pripravljisni prenehati s sovražnostmi in zopet izbrati London za mirovne konference, za katere določijo iste mirovne delegate ko na londonski konfe-i-enci izjavljajo, da vzamejo sporočilo ve-lekabmetov, da ne pripuščajo pri določanju albanskih mej in vprašanja Egejskih otokov nobenih rezerv, na znanje, izjavljajo pa, da smatrajo za neobhodno potrebno, izreči svoje interese na razpravi o teh vprašanjih, ki se tičejo njih lastnih življeh-skih interesov.
Med zavezniki.
Sofija 12. Včeraj se je vršil pri Pra-štini hud spopad med bulgarskimi m grškimi Četami. Tudi pri Elevteri so se Bul-gari pred par dnevi spopadli z Grki. Kakor se zatrjuje v ibulgarskih političnih krogih, so spopad zakrivili Grki, ki so hoteli zasesti nekatere važnejše bulgarske strategične pozicije. Bulgarska vlada je po svojem poslaniku v Atenah takoj intervenirala.                                           - -
V Atenah so se pričela med Bulgar-sko in Grško pogajanja glede razdelitve novoosvojenega teritorija.
Carigrad 12. Pogajanja glede odhoda turških čet iz Albanije, so končana, vojaštvo odpeljejo v domovino parniki <»Oto-manske paroplovne družbe«. Transporti-ranje se bo vršilo v enodnevnih presledkih. — •
Bulgari so Solun že popolnoma zapustili:'Zadnlji oddelki so odšli 11. t. m. —
Politični pregled.
Avstro-Ogrska. Grof  Berchtold   odstopi.  —
tjozna   »»Montagsrevue«    poroča:
Ofici-
Gror Berdhtold namerava takoj po likvidaciji balkanske krize podati svojo demi-sijo. Vendar pa hoče podati svoj račun še pred delegacijskim zasedanjem, tako da njegov odstop pred sestankom delegacij, Še ni aktualen.
Inozemstvo. Nemško-francoska konferenca v Ber-
nu. 11. t. m. se je vršila nemško francoska konferenca za dosego sporazuma rrVed obema državama. Konference se je udeležilo 185 francoskih poslancev 'm senatorjev, dooim se je od nemške strani vdele-žilo konference le 33 socijalistov in na-predrfjakov. Sprejeta je bila resolucija, k i najostreje obso-ja hujskanje it a v oj n o med obema držav a m a. Resolucija dalje naglasa, da imata oba naroda resno voljo za sporazum in zahteva, naj se krediti za mornarico in armado re-stringirajo in vstvari posesbna pogodba, glasom katere naj bi se vsi spori med o-bema narodoma predlagali vedno v razsodišče haaškemu mirovnemu sodišču. Resolucija konečno naglasa, da je neobhodno potrebno 'zbManje obeh narodov, ker 5e le ma ta način mogoče postaviti trden temelj za obranitev evropskega miru in bi se s tem ublažile tudi napetosti med ostalimi velesilami. Nasvetuje, na!j se u-stariovi permanenten franeosko-nemški komite.                                  :          "™
;    Domače vesti.
Umrl le v iNlaria Enzersdorfu pri Dunaju g. Jakob Pukl, veleposestnik, častni ud raznih slov. društev na Dunaju, znan slovenski rodoljub. Dosegel je starost 64 let. Pokojni Pukl je dobro znan zlasti slov. dijakom, ki so študirali na Dunaju; bil je dijaštvu velik dobrotnik. Zato ga je tudi Podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju imenovalo za svojega častnega člana. Pokojni Pukl je bil nadporočnik ali je izstopil iz vojaške službe in se posvetil delu na veleposestvu pri Konjicah in v Maria Enzersdorfu. Mnogo je storil tudi za razna društva in družabno življenje med Slovenci na Dunaju. Pogreb je bil v nedeljo; udeležilo se ga je obilo dunajskih Slovencev. Časten je njegov spomin.
Blnkoštna praznika sta potekla: prvi dan v dežju, drugi ob oblačnem vremenu ali k sreči brez dežja. V Gorici je bilo v praznike videti več tujcev.    .
Pevske Yaje za moški in za ženski zbor »Pevskega in glasb, društva« odpadejo do prihodnjega naznanila v »Soči«. Izpraševalna komisija za ljudske in meščanske šole je vsposobila sledeče kandidate: a) iz francoščine:: Odinea cont. de Ferra (z odi), Domeneghinis Tuna, Ciulich Maria, Hemsen Friderika, Klafoer Otilija, Meyer Marta, Sonntag Marija; b) iz angleščine: Gertsoher Th.; c) ¦za ljudske šole s slov. uč. jezikom: Birsa Josi-pina, Brajda Karmela, Brezavšček Avguštin, Cigoj Pavla, Grobning Adolf, Hrast Marija, iKazafura Maks, Molar Franja, Mungiherli Ana, Petrič Olga, Toroš Josip, Trobiš Josip, Vouk Karol; d1) z nem. in slov. uč. jezikom: Marušič Val-burga ( z odliko), Novak Ana, Rober Ana, Šafarič Franc, Trdan • Roža, Vavpotič Frančiška; e) z italijanskim uč. jezikom: Bernardi« Zofiija, Bortolotti Lucija,, de. Bosizio Karolina, Coos Ana, Delneri Valerija, Valentinuzzi Ana; f) za meščanske šole: Jager Ana, Marega Marija I. skupno z ntal. uč. jez. Wrtek Kari H. skup. z nem. uč. jez.
Izpiti na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. — 1. Izpiti za otroške vrtnarice začnejo dne 9., za ženska ročna dela pa 16. junija ob 8. predpoldne. 'Pravilno kole-kovane prošnje s prilogami je vložiti do 30. »maja t. 1. — 2. Pismeni izpiti zrelosti se bodo vršili od 2.-6. junija. 3. Glede sprejemnih izpitov za prvi tečaj pride po-isebno naznanilo. — Opomba: Slavna uredništva drugih časopisov so v interesu občinstva vljudno naprošena, da ponatisnejo te vrstice. Ravnatelijstvo c kr. ženskega učiteljišča v Gorici, dne 13. maja 1913.
Veselica Čitalnice na Blančah. — To je bilo žfvlienja včeraj popoldne in zvečer pri Fonu na Solkanski cesti. Čutil si se na čisti -jugoslovanski •zemlji, obdan od barv jugoslovanske zastave in v 'krajih, ki nosijo slavo južnih Slovanov. Od vseh strani, iz mesta in z dežele;, so prihiteli ljudje k veselici, katero je priredilo obrambno društvo »»Čitalnica na Blančah.« Velikega pomena je to društvo, potreba je narekovala, da (Je stopilo življenje, in to potrebo je uvaževalo naše občinstvo v obilni meri ter prihitelo na veselico, da podpre društvo, da mu da pomoči, mate-rijelne in moralne, v izpolnjevanje prevze-
ini m m ¦ Y siežit m
Zvesti svoji »besedi, dani na tem mestu v podfistfcu, smo se odpeljali v nedeljo 4. t m. z vlakom ob 5.12 proti Bohinju, odkoder smo se nainenili zopet naskočiti vrh črne Prsti, kar se nam je 14 dni prej izjalovilo, ker so nas »nadnaravne moči tik pred -ciljem prisilile napraviti »stoj«. Sedaj smo pa bili v polni zavesti, da ne bomo rni tisti, ki odpenjajo, dasi se nam $e takoj na postaji v Bohinju pokazala prva zapreka v podobi zaprtih vrat, da smo morali takoj poskusiti, če znamo - še kaj plezati ali pa bi'morala čakati na vratarjevo miJost
K; OroŽnovi koči (1346 m) smo došli ob 9.15, kjer srab napraviri prvi od!dm in glavno okrepčilo. Uiafborili smo se na »verandi*, ker vrata, fci so bHa pred 14 dnevi s silo vlomljena/so bila sedaj prav skrbno z novo ključavnico   opremljen«
skrbne gospodarje. Okrog koče je ležalo še precej snega, ampak vendar ne toliko^ kot zadnjič, da bi vrh droga sedeli, na katerem je pritrjena k&žipotna tablica, razen če si bi vsaj nojeve noge izposodilfj!
Od koče proti vrhu je šlo Čisto dobfp, če se že sme tako* govoriti, kadar se vsako toliko časa človek pogrezne, če Le ne z obema hkratu, pa vsaj z eno nogo do pasu v sneg, ampak planinci so po večini z vsem •zadovoljni, >tudi če se do ramen pogreznejo; resnica je pa, da naši krpici niso prišli do tega, da bi svojo zmožnost ta dan pokazali.
Proti vflnbu je bil sneg zmiraj bolj ugoden za hojo, tako da nismo rabili od koče do vrha več kakor l1/* ure. — Na strmini proti sedlu so stopinje držale imenitno, tako da- je bil cepin za takrat skoraj popolnoma odrešen svojega, dostiferat neobhodno potrebnega dela.
Na vrh smo došli ravno o poldan, kjer nas je objela naša najljubeznivejša prijateljica, megla, ter resnici na ljubo se
znamenje, da.hna osrednji odbor S. P. IV| ji more ptfenati, da nam je tudi ves čas čegar Jast je omenjena koča,  dobre  ?n * našega bivanja, na vrhu zvesta ostala, za
kar ji bodi na tem mestu izrečena   naša primerna zahvala.
Prej smo napravili načrt iti po grebenu na Rodico (1964 m) in od tam šele dol v Podmelec ozir. Grahovo, a s to preklicano meglo se mi splačalo prepirati, ker planinci se smatramo vendar za nekoliko bolj pametne od nje, zato smo tudi mi od-jenjali, seveda s primernim protestom. — Na vrhu smo ostali celo uro; med tem smo pridno kuhali na ognjiščih, a baibje pšeno je prav prijetno nabijalo na aluminijeve pokrove, da je bilo slišati kakor bobnanje pri kakem mirozovu. Ob 1. smo odšli proti Podbrdu; kar je bilo mogoče smo porabili na južno stran že nekoliko redke plasti snega za drčanje. Točno ob 2. smo že bili v Podbrdu, tako da smo rabili z vrha Črne Prsti do Podbrda ravno 1 uro. To seveda ni za vse planince predpisano, tudi za nas ne vedno, ampak hotel« smo videti, v kolikem času se da ta pot napraviti, zato ni potreba teči, ampak vsaj klafterske korake se mora delati. Ob 4.44 smo bili zopet v Go-r,.;i.                          Snegogasec št. 2,
tih dolžnosti. Društvo je pokazalo z nas%; poni pevcev in z igro, da ima v sebi dobro moč življenja, gmotni uspeh pa je tak, da je zagotovljeno dobro delovanje društva. Kar trlo se je občinstva okoli in okoli, veselo razpoloženje je plalo med našimi ljudmi, zabava je bila lepa, svlrala je Kojščanska godba in mladina seje zavrtela na plesnem odru. Tik ob mestnem po-meriju, samo par korakov izven mesta se je vršila veselica in ne daleč od državnega kolodvora, od koder veje sapa german-stva, katero pa moramo ustaviti. Tako ¦ lepo vspela veselica zapira sapo in zaprč jo lahko naše dofbro obrambno delo, pri katerem obilo pomaga dobro društvo, ka-koršno je Čitalnica na Blančah. — Beležiti moramo tudi, daje gostilničarka gospa Fonova goste dobra .postregla^. Lep popoldan in lep večer je bil in prizanesli so nam tudi oblaki, ki so prejšnji dan iz-tresli toliko mokrote na zemljo in so tudi včeraj grozili, ali se vzdržali, da se je veselica ^nemoteno vršila.— Z.         '    •'  .. v.
Iluminacija. — V soboto zvečer je bilo središče goriškega mesta z malimi izjemami iluminirano v spomin, da je z rnilanskim ediktom cesarja Konstantina pred 16. stoletji »slavil križ Kristusov zmago nad paganstvom,« kakor je bilo citati v pozivih za iluminacijo. Zvečer je svirala po mestu Salezijanska godba.
1. lovski bataljon v Gradišču ob Soči je proslavil včeraj na slovesen način stoletnico svojega obstanka. Bataljon se je proslavil na raznih bojnih poljih, zlasti v Italiji. Prišli so k proslavi visoki civilni in vojaški dostojanstveniki: namestnik Ho-henlohe, bivši minister Sch&naich, poveljnik 3. zbora Leitner, general Scotti itd. Oberstlajtnant Fras "je imel nagovor, v katerem je slavil hrabre čine bataljona. Bila je slovesna maša, banket, veselica, Svirala je Vojaška godba iz Gorice. Med mašo se (je pojavil nad Mercaduzzom vojaški aeroplan iz Gorice.
Samomor 17 letnega urarskega pomočnika. — V trgovini urarja in zlatarja g. Aleksandra Ambrožiča v Gorici je bil zaposlen 17 letni. Hinko Jekler z Bleda. Sinoči ob 7:,/.i se je fant v spalni sobi AmbražiČevi v stanovanju na Korsu v poslopju, kjer je nastanjena glavna pošta, ustrelil z revolverjem in ostal na licu mesta mrtev. V rdkaih je držal košček papirja, ki je osmojen od strela, na katerem je -za-pisamo: »Ustrelil sem se zaradi tega, ker sem se zameril sestri cd tiste, ki je pri Vokulatu in ime nemara več videti. Via Coronim št. 4.« Jekler si je dal dva strela, da bi bil bolj gotov smrti. Revolver je last gospodarja. Ustrelil se je Jekler — radi nesrečne ljubezni. Zaljubljen je bil v 17 letino Anico Pertot v Koroninijevi ulic». delavko v Stračicah. Dekle ga, kakor se vidj iz njegovih besed, ni maralo; zato se je ustrelil. Truplo Jeklerjevo so prenesli takoj sinoči v mrtvašnico. Jekler baje ni bil popolnoma normalen ter je bil zadnje dneve zmešan, kakor se pravi: brez glave.
Upravi bolnišnice usmiljenih bratov v Gorici je nakazal dež. odbor znesek 3784 K na račum bolniških stroškov za I. Četrtletje 1913.
Upravi   umobolnice v Sv.   Danijelu
(Italija) je nakafeal dež. odbor znesejk.55p ital. lir za bolniške stroške naših dežela-nov meseca marca 1913. V isti namen upravi umobolnice v Sottoselva znesek 4304'48 itai. lir za I. četrtletje 1913.
Že več let preizkušeno
in od  prvih zdravnikov
priporočeno    živilo    za
odrastle  in  otroke   pri
slabi prebavi, Šibkosti in
___                 pomanjkanju  teka. Jako
lahko zavžitno*pkrepČilo za rekonvalescente.
Pripravi se lahko na  katerikoli način  in
pospešuje tek in prebavo.
SteclteDpfcrd lllijt)o Tolečoal-o milo
od tvrdke Borgmann & Co., Tetschen na Labi
ostane nedosegljivo proj in slej t svoji učinkovitosti proti pegam in je nekogibno potrebno za umno negovanje kože in lepote. To spriSnjejo prfonalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mlrodilnicah in trgovinah s parfumi. Ravno tako izkuSena je lilijna krema „Manera*, ki/ ohrani damam Čudovito neSne roke. Dobiva se v tubah po 70 vin. povsod.
Upravi umobolnice v Sadile v Italiji je nakazal dež. odbor 684 ital. lir za ibol-niške stroške, povzročene po naših de* želanlh v I. četrtletju 1913.
Pionir Simon Znider. — Simon Žni-der se .imenuje oni pijonir, ki je rešil življenje svojemu tovarišu ali plačal rešitev s svojim življenjem. Doma jt iz Cirkov-cev. Vsak, kdor je čutil o požrtvovalnem činu pogumne^^il^^rj^le^soiuteta^a^ in obžaloval vrlega mladeniča, ki jemoiPaT v zgodnji grob, da je rešil drugega pred gro'born. Pogreb je bil lep; šli so za pogrebom oficirji vseh* vrst vojaštva v Gorici. Znider je rešil tovariša smr,ti v^Sqči, ali sam se >je M* zapletel in ni mogel iz vode. Časten mu spomin!
Mestni blagajni v Trstu je deželni odbor nakazal iznesek 7123 'K 74 v za bolniške stroške, povzročene v mestni bolnišnici v Trstu po deželanih Goriško-Ora-diščanske meseca oktobra 1912; . V isti namen za mesec november 1912. znesek 6547 K 56 v.                                          s
Nogometna tekma v Ljubljani. — Ilirija: Jugoslavija. — Včeraj popoldne s« je vršila v Ljubljani na travniku pod Tivoli nogometna tekma med ljubljansko Ilirijo in goriško Jugoslavijo. Kakor poroča -»Dan«, <je nastopilo drugo moštvo Ilirije po. večini možje male postave, zato pa urni in obratni. Ooričani so nastopili s 5 možmi rezerve. Pri Goričanih so se izkazali, napadalci in vedno sigurni gohnan. Občinstvo je 'bilo zadovoljno in je delilo spretnim igralcem zasluženo priznanje. Po igri je bil sestanek pri »Novem svetu« . na kar so se Goričani odpeljali domov. Življenje Jezusa v Central Bio si je ogledalo dosedaj že prav mnogo ljudi. Splošna sodba ie, da so slike lepe in poučne vsebine. Kdor ni še obiskal predstave, naj to napravi čimprej. Nikomur ne žal, ako se pomoti -v kinematografu dobro urico. Videl bo. vse ono, kar je že nekoč bral in se učil v slikah.
Film bo videti do prihodnje nedelje. Da bo obisfc omogočen vsakemu, znižala se je cena I. sedež na 50 v, H. na 40 v, III. 30 ,v.,
črnogoro in albansko obal predstavlja nov zemljevid, ki ga je izdala znana založba G. Preytag in Berndt na Dunaju VIL. Schottenfeldgasse 62. Obsega ozemlje Črnegore do Orača, Albanijo do Ipeka na vzhodu, Novipazar, Srbijo do Užiče, Bosno in Hercegovino do Sarajeva in Mo-starja. Zaris po poslaniški konferenci predlagane severne meje Albanije spopo1!-itjuje lepo delo.
Izgnan je iz Gorice Luka Lasič iz Vrtojbe; ker se je zopet vrnil, je obsojen na mesec dni strogega zapora. Iz istega vzroka sta bila obsojena Al. Štrukelj s Tolminskega na tri tedne in Neža Bremec na 4 tedne strogega zapora s posti.
Kolesarsko društvo »Balkan« v   Trstu priredi mednarodno   dirko 20.   julija 1913. in veselico.   Vabila in pravila   za dirko se dopošljejo društvom pravočasno. Odbor.
državljan. Drugega -zopet,, ker ni priložit davčnega izkaza, daši ima' munidpij za ' sestavo imenikov v roki'Uradne izkaze c. k. davkarije. In končno, čemu pa imamo na municipiju takozvani statistično-ana-graifski urad, ki ljudi nadleguje s samolaš-kimi pozivi, da mu prineso svoje dokumente? Potem pa v reklamaeji trdiš, da si avstrijski državljan in isti municipij, ki si :M-:StS^-^ie^aay51EL statističnem uradu wa'zal? je" tako neVamen, da ti. reklamacijo zavrne, ker baje ne ve, ali si avstrijski državljan/ Priporočamo torej dr. Pi-navčigu in tovarišem, naj si prečitajo .sod^bo upravne sodni je, da je reklamacijs-ko postopanje of i c'i j ozn o t. j. munici-pij m o <r a, če so dvomi, sam p o izvede t i u r"a d o m a pri raznih oblastih, ki se mu tekom rešitvenega roka dostopne, vse, kar potrebuje! Morda prizadetim potem prisveti luč spoznanja, zakaj avtonomijo našega mesta jemlje vrag. Morda potem sprevidijo, da so temu krivi sami, ker *jo sistematično -zlorabljajo v jasnem nasprotju z zakonom.                 ' "''/v'"
Laški liberalci še vedno niso izgubili upanja za kompromis z laškimi klerikalci glede na letošnje deželnoziborske volitve; dasi se je v javnosti že trdilo, da je kompromis razfbit. Tostvarai pogovori so v zvezi tudi z občinskimi volitvami v Gorici. Laški liberalci pravijo, da treba rešiti italijanstvo; izatorej da je potreben kompromis. Laški klerikalci premišljujejo in ugibajo...
Domača politika.
Za magistratove juriste. — Dunajski mestni svet je zavrnil neko volilno reklamacijo, češ, da je domovinski list, na katerega se je deloma opirala, pisan v češkem jeziku in vsled tega ni izkazano do • movinstvo reklamanta. Pretekli mesec se je pečala upravna sodnija s pritožbo prezrtega volilca in ji ugodila iz sledečih razlogov: Volilno reklamacijsko postopanje ie o f i c i j o z n e g a značaja, t, j. oblast mora sama uradoma preiskati položaj, naslanjaje se na navedbe strank. . To načelo je omejeno le v toliko, v kolikor rok za rešitev reklamacij ne dopušča, da reklamacigska oblast reši sporna pre-judicialna vprašanja, ki jih bi sicer morale rešiti druge oblasti po dolgotrajnem postopanju. Po dunajskem mestnem statutu je rešiti reklamacije v 10 dneh. Ta čas si je komisija lahko sama oskrbela uraden prevod domovinskega lista. — Pri rešitvi reklamacij se je goriški municipij postavi! na ravno nasprotno stališče. Kjer ni bila reklamaciji priložena uradna listina (n. pr. davčni izkaz), jo je a limine zavrnil, češ, "da imajo stranke vse Izkaze same poskrbeti, uradoma da .torej municipij nima poizvedeti ničesar in če mu tudi leže pripomočki za poizvedbe pred nosom. C. k. profesor n. pr. je foil reklamiran, zavrnili so ga, češ da ni izkazal,.da.je. avstrijski
Narodna obramba.
Knjižica »Branibor slovenski mladini«
izvrstno deluje in Siri ogenj svetega navdušenja za naše narodne vzore. Povsod, kjer bijejo srca za Slovenstvo in Slovan-stvo, je dobro došla. Ponekod so bili mahoma razprodani vsi izvodi, kolikor jih je bilo tamkaj na razpolago; tako n. pr. v Dutovljali, kjer se je na veselici C. M v eni uri izvelo sto zvezkov. Knjižica, ki stane samo 20 vin., se naroča pod naslovom: Društvo Brauilbor v'Ljubljani.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala g.a Marija Muha, Lokev na Krasu K 222 in sicer 200 K rodbine Muha v spomin pok. očetu, K 20 g. L M. mesto venca na krsto pok. Antona Muha, K 2 g. M. M. za kitico povesti g. Lamurskega.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca aprila 1913. 1. sledeči promet L s. I. Prejemki. A. Redni prejemki. 1. Prispevki iz nabiralnikov K 66776. 2. Prispevki podružnic i. s. Kranjska K 859'60; Štajerska K 56372; Primorska K 1.011'64. Skupaj K 2.434'96. 3. Redni prispevki K 4.827'52. Skupaj K 7.930'24. B. Izredni pnispevki. 4. Prispevki za obrambni sMad K 699'10. Skupaj K 8.629'34. - II. Izdatki. A. Redni izdatki. 1. Plače remun. učit. osobju, razni računi i. t. d. K 11.668'19. B. Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, ozkoma obrambni sklad K 699'10. Skupaj K 12.367'29. Torej primanjkljaja K 3.737'95.
Opomba. Pni obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Goriške Tiskarne A. GabrSček. Str. 304, .cena K 2. —: O slavni ruski carici Kata-irini 11. in njeni dobi je nakopičenih nešteto spisov v raznih evropskih jezikih, ali' ni-jeden ne zgrabi duše čitatelja .tako samb, kakor češki roman iz peresa Julija Ze~ yerja. — Andrej Cernišev je junak romana, ki je postal, ljubljenec visoke knjež-ne Katarine,' a je moral zaradi svoje ljubezni neizmerno trpeti. -Un.Jsa.je. orišel trenotek, da bi užival polno srečo poleg nove carice Katarine II. ne le kot srečni ljubimec, marveč kot njen soprog in car, j je moral umreti z nožem v srcu, ki mu ga i je zabodla v ječi nesrečna, zblaznela mati. j — Kdor začne citati, ne odloži knjige iz. j rok do konca. — Vsi zgodovinski dogodki so opisami verno oo resničnih virih, tako umor carja Petra, umor zaprtega carjevi-ča Ivana, dvorsko življenje za prejšnje carice-Elizabete itd. Zaključujemo s piripom-njo, :da bo.^Andrej Cernišev« zopet ena, t;stih knjjg,.,ki se hipoma razširjajo med ljudstvo in po kateri se bo.nekaj časa n.ajr: več povpraševalo.
\   oopisi.
Iz komenskeaa okraja.
Iz Pliskovice. — V nedeljo je bila pri nas prva veselica C .M. D. Obnesla se je dobro. Obiskali so nas tudi iz Gaibrovice in še od drugod. Pevci in igralci so rešili dobro svojo nalogo. Dohodkov veselice je K-95'50.'
Iz jBforiške okolice.
Županstvo Šempeter je pozval dež. odbor, da predloži zaldevo glede prispevanja z!aHuravnavo Vrtojbice še- posled-njič starešinstvu v sklepanje v smislu« nasvetov deželnega Odbora, iker bi moralo to vprašanje v nasprotnem slučaju zaspati vsled protivnega stališča krajevnih •čini-teljev, ki bi jim naprava služila, županstvu Vrtojba pa se je naročilo, da odgovori na sličen odlok deželnega odbora glede tega vprašanja.
Ir aldousfceaa okrain.
. „ '' Županstvu Lokavee je nasvetoval dežel ni o$)qr, da napravi vse potrebne korake iv.-jSvrho, da.se zgradi kapnica pri cerkvi ,v tamkajšnji občini, predloži naj zadevo starešinstvu v pretres, ki naj sklene kriti vse stroške, ki ostanejo po odbitku eventualne državne in deželne podpore, in vzdrževati izgotovljeno delo.
Iz kobariškega okraja.
Čitalnica v Kobaridu priredi s1 sodelovanjem gojencev c. kr. moškega učite-jišča v nedeljo dne 18. t. m. v hotelu De-vetak koncert v prid Dijaški kuhinji. Začetek ob:872 zvečer.   ¦ *  <¦
Iz tolminskega okraja.
Rokodelsko bralno društvo v Tolminu
priredi s sodelovanjem gojencev c. kr. moškega učiteljišča v Gorici v soboto dne" 17. t. m. v gledališki dvorani koncert v prid Dijaški   kuhinji.   Začetek ob 8. uri
Pevsko društvo »Lipa« v Piaveh je ¦<
imelo dne 22. aprila 11 občni zppfy na ka^ terem je bil izvoljen'predsednikom Joižei Kraišček, podpredsednikom pa'Janez'KVL'• žnič.: V vrsto odboniikoy:'igg.;France,Ga^ brijelčič tajnik, Alojzij Krašček blagajnik,"' Anton ShnčiČ, Alojzij Drnovšek, : Marija' Drnovšek, Katarina Križnic. Namestnik:'' Janez Tinta.'— Društvo je zgubilo mnogo članov, kateri so Šli k vojakom, a sedaj na delo!   .
Kmetsko Izobraževalno društvo »Zar-, ja v Ložicah bo'imelo-25. t. m. v dVuStve--nih. prostorih in sicer ob 3.. pop. - občni zbon V slučaju nesklepčnosti eno uro pozneje ob vsaki udeležbi.'   ''
Sbkolski vestnik
Zlet I. okrožja Goriške Sokolske Župe se bode vršil dne 25. maja v Orli ieah. Predpriprave za zlet so v polnem tiru.in članstvo I, okrožja hoče pokazati, da je čez- zimo pridno vršilo svojo dol-'žno^t v telovadnicah. Vse-prijatelje So-kolstva opozarjamo, da prihite ta dan v prijazne Črniče, kjer bodo imeli vsestranskega vžitka dovolj. Na zdar!
Odbor.
Gospodarske vesti.
5-tedenski kmetijski nadaljevalni te-čaji za 20 učiteljev slov. in 20. ital. narodnosti se bodo vršili letos od 21. jul. do 23.. avgusta na kmet. šolah v Gorici. Prošnje na okr. šolske svete dO 16. t. m.
Električni poizkusi v poljedelstvu. — J Na nekem posestvu v Pragi se 'že dalj I časa vrše poizkusi, z električnim ožarjan-» jem.enega dela polia. Pokazalo se je, d!a je | dala ožarjana njiva polovico ve*č pridelka j nego sosedna neožarjana, ki je bila sicer . popolnoma enako gnojena in obdelana, ka-! kor prva. Ožarjainje se vrši s pomočjo žič-1 ne mreže, skozi ^atero je napeljan močno 1 napet električni tok. Mreža je napeljana , več metrov visoko nad zemljo, tako da ne ovira dela. Ožarjanje se vrši le po- nekaj ur na dan in samo ob (hladnem suhem vremenu.
Posojil za tri milijarde. — Poročajo, da v kratkem se izvrši posojil za tri milijarde. Bulgarija je potrosila za vojno.700 milijonov, Srbija potrebuje 300* milijonov ; za železnice; Crnagora tudi dobi denar-od * velevlasti. Pomagalo se bo. denarno tudi Turčiji. Najnovejše vojaške, odredbe 'Avstrije bodo zahtevale tako. nad pol milijarde najmanj. Koliko pa potrebujejo druge države?
Prosveta.
Operetni večer gospodične *R. Taler-jeve v Gorici. — Dne 17. maja, (v soboto zvečer) priredi gospodična Rezika Taler-* jeva operetna pevka in subretka, pod vodstvom gosp. A. Panila, Težiserja in igralca slov. gled. operetni večer s sledečim programom: 1. Liszt: Pesem, Mignon; 2. Puccini: Arija ,iz opere (»Madame Butter-tly; 3. Etb. Kristan: Krvavi ples. Pred-naša A. Danilo. Premor. 4. Lehar: Pesem »Angelle«; 5. Piok^nidk- pesem Juliette; 6. Strauss: Pesem »Saffi« iz operete »Cigan baron«. 7. Orfenbach: Arija iz operete »Lepa Helena«. — Premor. 8. Ustreliti se hoče. Veseloigra v enem dejanju. Spisala Zagorka. Preložil A. Danilo. Igro vodi A. Danilo. Osebe: Mirko Levičnik, zdravnik, A. Danilo, Zora, njegova mlada ženica, R. Talerjeva. Godi se v Ljirt)'ljani> 23. marca 1.1.: Pri glasovirju gosp, C. Drzen.
Književnost
/     Andrej Černlšev. Zgodovinski roman.
-Češki spisal    Juliuš,   Zeyer,   poslovenil
Stanko Svetina (»Slovanska knjiž-
1 nj ca« snopič I 8.7.—191.) V založbi
Kolesarska zveza.
.' Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici: priredi 22. junija t. 1. ob priliki svoje petletnice veliko 'veselico- združeno s plescim in javno tombolo. Vsa cenj. društva .v Gorici .in okolici so naprošena, da ne prirede ta dan drugih veselic.
Iz kanalskega okraja.
Županstvu Avče je nasvetoval dež. odbor, ;da Tiaj naprosi »stalno komisijo ;za uravnavo Soče in njenih pritokov«, da se sprejme v program if splošne uravnave Soče 'tudruravnava hudournika AvšČek. '.
Razne vesti.
Slov. akad. ^društvo »Ilirija« v Pragi
si je izvolilo na rednem občnem zboru dne 30. aprila 1913. sledeči odbor. Predsednik: Zvonimir Janežič, stud. iur. arhivar in tajnik: Francč Vodopivec, cand. geod., blagajnik: Mirko Gorišek, stud. iur.,,go»po-
1 dar in knjižničar; Ivan Pahor, stud; abk.,.
! preglednika: hran Merslavič,   cand. iur.,
; Juro Korenit, cand. iur.
j     :            Dalje na 4, strani.
: Iv. Felberbaum - Gorica:
.   Corso Gius. Verdi 11. - Via Caserma 15.
Za birmo! VEL|KA IZBJRA Ž^ birwio!
oblek - srajc - ooratnlhoo - zaoratnlc --.-.• male - nogavic Itd. : - • "> C
gjMr**   po zelo nizki ceni |H|   Filijalka: Vfo CarduccM?..4 (Hiša Qrzan):V
M
m
¦r. JtesA, s*!#?o slov* : »Kras« na Dunaju je iavolilo m I. rednem . občnem z*ow 28. m. m. sledeči odbor za poletni tečaj: ifredsednik: Mileuž Prane poljedelec, podpredsednik: Sprvmr Erik gozdar,; tajnijc:, .Šui^terSič Mirko .gozdar, blagajnik: SupaniČ Ivan poljedelec, 'knjižničar : Strel MM«* gozdar, gospodar Dolgan Franc gozdar, preglednika: -Kropiv-šeik-Frane poljedelec, Kutin Friderik kut. tehn., namestnika: Feritne Bogdan poljedelec, Miklavič Franc goadar.
Kako se spozna ur Jtie slepiča? — Znaki te nevarne bolezni so pred vsem: l. ^nenadna, bolečina v spodnjem delu na desni strani trebuha med popkom in kolkom; 2. nenavadna vročina; 3. slabost in bliuvanje; 4. na spodnji del desnega trebuha omejena .napetost trebušnih žilic, da se čuti trebuh trd kakor deska. Če se pojavijo ti znaiki, tedaj naj gre bolnik takoj k zdravniku.
Slovensko planinsko društvo je imelo dne 30. aprila v Ljubljani občni zbor. Članov je bilo lani 3317,.podružnic 24. — Dohodkov je bilo 76.912 K-77 v, izdatkov 75.943 K 28 v. Društvo ima 114.053 K 88 v čistega imetja. Lani je nakupilo hotel »Zlatorog« ob Bohinjskem jezer«, ki se otvori ta mesec.
Nesreča na bulgarski železnici. — Dne 1J. t. m. 'Zjutraj je tekel bulgarski vojaški vlak po železnici proti Drami; kar se je na vlaku pokvarilo nekaj sklepov in vlak je tekel .po istranini proti kraju Buk, kjer je zadel v drug vlak, poln vojakov. 150 vojakov je mrtvih, 200 ranjenih.
Na otoku Rodosu so Italijani prešteli prebivalstvo. Toirkov je 4890, Židov 4290, Grkov 4246; 'Katoliške vere -prebivalcev je 318. 'Prebivalstva vsega skupaj 13.744.
Otrok padel iz tretjega nadstropja. — V Trstu v ulici SkiapaTeli je padel iz tretjega nadstropga niše ?•'-. 8. štiriletni sinček Robert družine Retičeve., Ko je mati stopila v kuhinjo, je otrok splezal na okno in •padel na cesto. i?oI ure po padcu je umrl. . Nesreča ali samomor? — V Trstu v ulici Caserma iso našli na dvorišču hiše Št. 8. mrtvega okoli 60 let starega Josipa Petelina iz Turjaka doma; uslužben je bil v nek; -zalogi piva. Sodi se, da je ponoči ko je prišel domov slonel na oknu svojega stanovanja v četrtem nadstropju ter padel dol. Izključen ni.samomor.
Bulgarski metropolit in bulgarski oficirji proti srbski upravi. — »Zeit« poroča iz Beograda, da je bulgarski metropolit Dionizos hujskal prebivalce v Kunrnno-vem proti srbski upravi ter da so v Pri-lepu bulgarski oficirji delali isto. Metropolit je tudi ustanavljal »bande« proti Srbom in baje vse to priznal,' ko <je bi! aretiran. Če tje le res!
Osem Bošnjakov turške vere je odneslo Srhkinjb, jo zlorabilo in vrglo v vodo. — V okolici Krupe je osem mladih Turkov ugrabilo zaročenko nekega Srba. 18 letno dekle, ter jo odvedlo v gozd in jo zlorabilo; nato so jo vrgli v vodo, iz katere so potegnili njeno truplo. Vseh osem turških zitočincev so ujeli m djali pod ključ..
Zopet aretacije, nova razkritja v Pu-*fr-.— ^ Rovinj v zapore so pripeljali v avtomobilu onega Tomaža Oalante, bivšega občinskega uradnika v Pulju, ki je bil glavni obtoženec v znani kazenski pravdi proti Taznim bivšim občinskim uradnikom iz .Pulja radi poneverbe in goljufije. Baje so prišla na dan nova razkritja in je pričakovati že več aretacij.
Proti jetiki. — Svoj čas je prišla iz Amerike vest, da je najdeno sredstvo -proti jetiki, ki bo .pomagalo, kakor vse kaže, proti tej neizprosni .bolezni. Sanitetna oblast v Newjorkn pa je sedaj izjavila, da zdravljenje ijetike, kakor ie predlagal dr. Friedman, ne zasluži nobenega zaupanja; torej ni res, da bi bik> dobljeno sigurno sredstrvo proti jetiki.
Iz Skadra. — Koliko ima Skader prebivalcev. iKako se razdeljeni po narodnosti in veri? Tega doslej ni vedel nihče. Tur-
čija je podajala o' svojih krajih ičisto napačne podatke; mafrrajše je navedla dvakrat toliko prebivalstva za kako mesto nego ga je v resnici, samo da bi se zdela Turčija velika in močna. O Skadru so rekli, da ima celo 80.000 duš. AH sedaj trdijo poznavalci Skadra, da more imeti mesto 40—50.000 duš. Dve tretjini prebivalstva ste turške vere; ena tretjina je katoliška; pravoslavnih je malo. Ali mnogi opisovalci Skadra so rrdffli, da je Skader po večini katoliške vere. Topa radi tega, ker je med katoliki obilo inteligence, katoliške Žene pošiljajo svoje otroke v §o!e in se večkrat pokažejo na ulici kot Turkirije; po javnih .lokailih in trgih se vidi po večini katolike, ki so vzdržujoč živelj tv Skadru.
Radi psa. — Na nemško poslaništvo v Parizu je došto pred tednom pismo, v katerem ije bilo povedano, da (je bila nemška podanica Margarita Janikovskai stanujoča blizu Dunkerque/ zaničevana in trpinčena radi svoje narodnosti. Nemški poslanik je sporočil to v Berolin in izposloval v Parizu strogo preiskavo. In kaj je bilo? Nemška frajla s slovanskim imenom Jan-kovska je pometala pred svojo hišo, prišel je pes in ravno na pometenem kraju zadostil svoji telesni potrebi. Frajla Jan-kavska je zapodila psa z metlo, ta je tekel v nasprotno vežo, od tam ga pa je zapodila gospodinja Francozirtja; ubogi pes Je parkrat tekel sem in tje, nabralo seje precej ljudi in nekdo je prijel Nemko in jo menda malce osuval, naj pusti psa na miru. Iz tega vsakdanjega slučaja ie bilo razburjeno nemško poslaništvo v Parizu in nemška vlada v Berolinu.
Ruskega oficirja ustrelil avstrijski vo* jak. — Iz Poidvoloczyske ob polsko-rus-ki meji poročajo: iPonooi na železniškem mestu na meji 5e avstrijski vojak na straži z bajonetom večkrat zabodel nekega rusr kega oficirja, oficir je padel mrtev na tla. Na ruski strani namreč je šlo ob mostu par oficirjev. Eden teh je rekel, da stavi, da se mu posreči približati se avstrijskemu vojaku in mu iztrgati puško., Ruski oficir je šel na most in ko se je približali vojaku, se je zagnal nanj, da mu iztrže puško. Vojak pa ga je z bajonetom zabodel. Z življenjem je plačal ruski oficir svoj bedasti poskus.'
Turčija prodaja trge in poslopja. — TuTČiii gre trda za denar. Zato prodaja, kar ima. Turška vlada je prodala, orožni trg v Takimu in 'borzno poslopje v.Galati za 400.000 turških lir. Vršijo se baje tudi pogajanja za prodajo trga velike artilerijske 'šole in arzenala ob Zlatem rogu*.
Odgovorni urednik to fedajatelj Ivan KavCiS v Oorid.
TW»:»Gori8w TIskarni« A. OabrUek (odgov. f. FabSiO
Zalaga': Dražba s* izdajanje listov >So2a< In »Primorec«.
napredek Dede!
I
NajenergiCnejSe in   gotovo se zdravi  sifilis s  svetovnim sredstvom
I0RUBIN GASILE -
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se nretralna zoženja, prostatitis, nre-tritis in meh. katarji'korenito ozdravijo š
faonfefl Gasile
Konfeti Gasile urejajo nriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažnjejo pečenje in pogosto nriniranje; edini korenito ozdravijo aretratna zeSenja (prostatitis, nretritis, cistitis, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost za za-drfevanje urina, sluzaste tokove itd. — Škatlia konfetijev Casile K 4"—.
. Iorubin Casile, najboljSe protisifilitiono in poživljajoče kriSistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, isiias, vnetju Hez, poltnim madežem, izgubi semena, polncijam, spermatoroi, storili« tefi, nenrasteniji, energičen razkrojevaleo uri-nove tasdine itd. — Steklenica Jornbina Casile K 3'50.
Vbrizgane« Casile zdravi beli tok, akntne in kronične katarje, vaginitis, nretretis, endo-metritis, vnetje in -izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3'50. Kdor zeli večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno SerravJlo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj ™.»JK> iszervo. Priznani tfedicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih le-V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba.                     6—1
Ha prodaj ima!
DomaČi brinovec, hrušovec, melisovec ter prazna sode od žganja od 50—-600 litrov. Nadalje 4 kočije in 1 landaver od 4 0—1200 kron. V najem oddam trgovino z mešanim blagom tik Ljubljane. Jako pripraven prostor za prodajo vina na debelo.
F. CIIEK, tiestilater -(Kranjsko).
--------   ODLIKOVANO----------
MIZARSTVO
: z električnim mehaničnim obratom :
ANT. CERNIGOJ
Gorica, Tržaška cesta št. 18.
Izdeluje t vsa stavbena dela, okna, vrata, podove. - - - -
Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stoliee, okvirje, blazine In Suste. ---------
Zaloga: Strugarakth in rez-barskih izdelkov. ------
Zobozdravniški in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Uerdl tefeollftfie lico. -.n.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste.                 V
Crdlnlra o strojem atelleln
od 9. are dop. do 5. are pop.
Prvo primorsko stavbeno in kamnoseško podjetje     v
ALOJZIJ TAVČAR v DutovHaii okraj Sežana
izuršuje use potrebne načrte, proračune, cenitue za staube, uodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela.
ir* Cene zmerne.
kva^a/mva/va/v
^Goriška ljudska posojilnica11
vpisana zadruga z omejenim jamstvom*
(V lastni hiši, Oosposkn ulica tU 7, I. nadsir.) — Telofon it. 7».
Bafiu poltae hranilnice Itet, 837.318. Ne občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloga ae   obrestujejo  po 5%. Stalne večje vloge t enoletno  odpovedjo po  dogovoru.   Rentni  davek  plačuje posojilnica tarna.
Hrarlln* vlogf© se sprejemalo od vsaKoarar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki.                •''¦,
Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati so se moralo sorazmerno todi dosedanje 5 V, oz. 6% obresti od posojil. Olavnl tfalažt se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. Stanja 31. dec. 1911.; Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70.910 kron. — Hranilne vloge: 1,10325*98. —Posojila: 1,068.002-—. — Reservni zaklad: 100.451-56. — Vrednost bil: 883 538-29.
ViAA/VfciVA/*
Kupujte samo dvokolesa wflltBmM» ki so najboljši francoski sistem in riajtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji QrlfllMl VlCtOfll. so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako* vrstno šivanje in štikanje (vezenje).  Stroj
teče brezštimno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajofte predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, m Stolnem trn« it. 9. GORICA.
Ponehale bodo vse kritike o Toktdvrški slatini m Kadilci!
kislo vodo, ako-Jo sedaj O0ljllEovoki0el pritok.' te dobra, zaročite in
stekl. vred po povzetju. — ier za cele *- *?v --•     -
psknsite, ko ae je
Katare, zaslizenje itd. z ničemer hitreje in boljše ne odpravite kakor če pridno pijete in grgrate Tolstovrško   dijetetično
CT3hfcTi^..irmfI'*p0^f^ ™l«c moderno urediti, da ne le ne uhaja  ogljikova kislina, temveč seTe~naŠel in spojil nov, močno ^l^^t^1 Z01^^^^^2 ^mi "aib.0|islffli Kslfmi vodami, ker čvrsto mnzita in ima zelo rezek okus te« ostUe tudi *l*ta Sn^TSlrSiK^S. IZ!?*   . &"' -cenl: 25. fi«Wenicami % l & K, 25 stekl. l»/t / 9 K, 50 stekl. % / 9 K, 50 stekl. »/« /11 K z zabojem in Iriignice: kžr iesedlf S SžSiiL L!2St    Tmtl°«po ^a]nj^l, -**"1 vjKrtnltev. - Tolstovrško slatino naročajo odlični zdravniki za se in za svoje bolnike v ««Xe'SankLiS ^? n&^T^JiluT^n "T*** mineralna voda. Odlikovana na dveh higljeničnih razstavah. - Del čistega dobička gre —   l^niSfaZV^Č ^fJ-SJL P?idJSf,U T^t0?*^ Bl»tlna, poita GnStunJ, KoroSko. ~ Kupi se vsaka množina t Vi / steklenic.
«wtniHHiqa)I Pijte le Tolstovrika slatino, ki vsled,prijetnega okusa nadomeiča vsako drugo pijačo! Poskusite I Bosto Uvilill I   ———***—