m\\ m jL\ mi
HLAU1KA
IZHAJA VSAK MESEC RAZEN JUUJA-AVGUSTA
Ufi) litim. štev. 2
V & E E I M A ;
S. D.: Ali ¡¡3 mladina z mamili pripravlja na življe
nje?.................... .21
Ljudo Zubek: Pomlad Adije Ostroiuške...............22
Slavko; V prgišču časa . . 24 j. p.: Priznanja znanstvenemu delu in zvestobi narodu .......................25
Urana Pertot: Božič stare
mame......................25
Boris Pangerc: A ve Marija 26 Marij Maver: Tom? Kuntner .	.	.	.	. 27
Lav Detela: Stara, za In stara pravljica................£6
Maks Šah: Čemu bi šli o-trpci nuprsj v šalo? ,	.	30
Danilo Sedmak: Drobna, a dragocena vprašanja .	.	21
[van Udoviči Kako jev naših domovih.................33
Micka Debeljak: Med vojsko na Fodmlaki ... 34 Anica Gartner: Pesimistove sanje....................35
Milena Merlak-Detela: Dve pesmi Ine Jun Broda . . 36 Jože Velikonji: V spomin prof. Vinku Vovku . . 37 Kondor: Vse Je mogoče .	. 37
Martin J-evnikar: Sodobna slovenska zamejska iite-
ratura....................3G
Knjige In revije .	. . . 3&
Tržaški in goriški kulturni koledarček.................40-
Uredil JOŽE PETERLIN
Revijo izdaja uradniški odbori Stanko Janežič, Marij Maver. Albert Miklavec, Franc Mljač, Sergij Pahor, Jože Peterlin, Zora Tavčar, Maks Suh, Drago Štoka, Emil Valentinčič in Marii k a Koršič.
ndjjovornl uredniki MART J MAVER
Zunanja oprema PAVEL MEDVEŠČEK
Uredništvo ¡¡j uprava: Trst, via Donizetti 3, tel. 76S1SD - Pud uredništvo v Gorici: S KAD
tokovni račun 1L/7019
Registrirano na sodišču v Trstu it. 193
Tiska tiskarna 'Oraphis*, Trst, ub Sv. Frančiška 20. tel. 29477
MARIBORSKI ŠKOF MED NAMI
Štirinajstega februarja je obiskal tržaške Slovence mcrlborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič. Spremljal pa /e dr. Stanko Janežič, ki se je, kot znano, preselil v Mari bor.
V' soboto je obiskal najprej m(s-dtno v ulici Donizetti. Pozdravila pa je predsednica SKK Alenka Re bula. fz-rskla mu je tPglo dobrodošlico ¿n izrazile veselje nad njegovim prihodom, Nato je g. škof govoril o krščanstvu sodobnega člo veka, o živosti Cerkve, o krščanskem humanizmu, potem pa ¡6 odgovarjat na štpviing vprašanja.
V	nedeljo je maševal v ra/anski cerkvi in pridigal med mašo, ki jo prenašu vsako nedeljo naša radijska postaja. Po maši pa je govoril v okviru Društva slov. izobražencev v dvorani ratanskega Marijinega doma. Pozdravil ga je predsed nik driištva, prof. Jože Peterlin, G. škof ¡e tokrat govoril o Cerkvi v današnjem Svetu. V bogatem govoru in razgovoru o naj različno jših vprašanjih, ori holandskega kate kiztna do različnih drugih gibanj v Cerkvi, celibata, ekumenizma, vatikanske kurije trt podobno, je o. škof izredna jasna odgovarjal in pojasnjeval vsa to zivlje rtfsfeost današnje Cerkve, česar nas ne sme biti strah, je dejal g. škof, ampak smo vsepa tega lahko samo veseli, kajti Cerkev mora biti stalno v dialogu, sicer bi Jbiia mrtva.
V	nedeljo popoldne je takoj po kosilu g. škof obiskuj v spremstvu Škofovega vikarja dr. L. Škerla, dr. Janežiča, in prof Peterlina slovenske Župnijske prosvetne- krožke v tržaški okolici, kjer se je srečal s sJov enakimi župniki in z mladino v krožkih. Zvečer pa je obiskal Marijino družbo v novem Marijinem domu v ulici Risorta, kjer ga je pozdravil dr. Jože Prešeren.
V	ponedeljek je predaval slovenskim duhovnikom, zvečer pa našim skavtom in skavtinjam, s katerimi se ye zelo živahno in prisrčno raz. govarjal.
Gotovo so bili ti dnevi z c, g, ška Fg zelo utrudljivi, saj smo ga ho
feii povsod videti in poslušati, mii pokazali, kje živimo in kako nam je. Bil je vedno ljubezniv in je vje opazoval z velikim zanimanjem in ljubezni jo, V soboto zvečer sc je udeležil v Kulturnem domu predstave Silonheve * Prigode ubogega kristjana-, kjer sp mu predstavili pisatelja in glavnega igraven v lej drami, Jožeta Zupgna,
Kljub slabemu -vremenu je vedno lepo število našiti ljudi poslttšalo škofova predavanja irt je njegov obisk zapustil nepozaben vtis. IVa vseh krajih so ga prašili, da hi Figa
■spet kmalu obiskal.	F. U.
PREŠERNOVI DNEVI
Če kdo misli, du morajo biti Prešernove proslave nujno nujna tune, ta se lahko prepriča. da go Ighko vsako leto nove in vsako leto zanimive. Posebno na Tržaškem smo imeli že do zdaj toliko izredno lepih prireditev ob počastitvi Prešernovega dne, du smo vseh lahko veseli. Te prireditve se še nadaljujejo vos mesec,
Med najbolj uspel ¡mi je bila gotovo skupna Prešernova proslava v Kulturnem domu. To je bil letos morda naj večji kultura! dogodek v Trstu, kar upamo, da bo tisti duh medsebojne strpnosti in narodne spravljivosti ostal ter da se bo kulturno sodelovanje še poglabljalo Za to moramo seveda pokazati vsi dobro voljo.
Skupni prireditvi je dal simbolični zaključek sprejem jugoslovanskega konzula g. ing. Tepine na čast prirediteljem
Med ostalim navedemo tokrat samo še sprejem, ki sta, ga priredili dvo organizaciji: Slovensko ljudsko gibanje la Slovenska prosveta za svoje organizacijske delavce in prijatelje. Člani Slov. kul turnega Idu ba so za to priliko priredili v pro s Lori h v ulici Donizetti okusno slikarsko razstavo, ki bo trajala ves
m E SET.
Tudi La večer sprejema je potekel v prijateljskem in toplem raz položeni u. Udeležili so se ga pred-
vsem vsi politični predstavniki Dalje na 3. si rani plalnic
Posamezna številka Mladike stane MO lir, po pošti 221) lir. Celoletna naročnina <10 šteivllk) 2000 (iSOOj lir, Naročnina za. ves letnik v JujpjjlavijiJS NdEn, v Ameriki stane 5J do!. Naročnina za ves letnik V Avstraliji 4 Funte.
»Eb, ko smo ml bili mladi..,«, jrKaj takega. nam še no um ni prišlo-,«, »Koko pokvar ICfla je današnjo mladina.,,«, tako slišimo marsikoga, ki tarna in se razburja.
Osebno sam nekje sredi poti Človeškega iivljanjo, kot bi rekel Om n te. in nisem obre. maitjen ne s kompleksom kulta do mladine za vsako ceno [ta kult postajo vsebalj modet in monopol določenih demagoških tendenc), niti no vidim v njej (OHIO pokvarjenosti ali moralne iiprijen-oiti, Mislim, da je v v sakoju mladincu, ki Su pri bližnje 16. letom, normalno, do t svojega stališča gleda Da okolje in soljudi, da je njegov pogled na oder vsakdanjega življenja k ril ir On fn da skuša z novimi prijemi prispevali k mivoju našo družbe. To so leta posebne lelesne in umske rasti, v kateri se m [d d človek safarija po eni strani zavedati odgovornosti, ki jih življenje terja od vsakega etana družbe IdiiCi-plina, podreditev obstoječim -zakonom, kontrola nad («boj, spoštovanje do drugih sofluiiov družbe, spoštovanje njih mišljenja..,] po drugi strani po se e težava otresa otroške in pubertetne miselnosti, ki mu je ustvarjal« doslej nekakšen skoro pravljičen svet. in skok ir lega sveta v realnost ni vedno lahek, zato ja razumljiv kritičen odnos najprej do svojih staršev, nato da svojega učitelja iti Župnika, korično pa še do svojega profesorja (razen Ee mu la ne daje stalne in premišljene potuhe!]. Majhne napake $e spreminjajo v ogromne pomanjkljivosti p obstoječe nedoslednosti postajajo nezaslišane krivice, odtod v mladih po trii slrttni (krita Želja pO popolnoma novem redu, po zrušfrnju vsega, kar je »stara«.
ALI SE MLADINA Z MAMILI PRIPRAVLJA
NA ŽIVLJENJE?
po drugi strani pa najdejo v napakah bližnjega popolno opravičilo za svoje početje, za dajanje duška prebujajočim se strastem.
Človek doživlja V vsem svojem živEjenju kritične trenutke: iz otroštva v puberteto, iz pubertete v irelo doba, iz zrele dobe v drugo polovico svojega življenja, iz te v starčevsko dobo. Potem so krize skupnega zakonskega življenja, krize neporočenih, ¡Id-Če bi hoteli, bi v vsakem lem razdobju dobili opravičilo i« možnostno »podiranje« prizadetega, bi lahko skoro vsakogar »fiašuntali«. lokaj pa (0 lo »podiV ja H je« javlja v najbolj akutni obliki prav pri mladini? iz več razlogov:
Od vseh dob je mladina rada radikalna, dosledna, brez zavor v tvojih hotenjih, nagla v svojem diru v svet, v katerega je komaj vstopila. Zaradi trenja »Stnl-i-tnladi« (to je uečnosfni problemi večkrat zaide v pretiranost, v egocentzično vedenje in pozabi, da SC drugi ljudje prqv tako polni svojih problemov in rožnih legob-
V to naravna igro med generacijami, v Id delikatno življenjska daba mladine ta skoraj vedno vtikajo nepoklicani, ki zlivajo beličina no ogenj namesto da bi skušali požorček omejiti in halo pogasili- Iz svojih instrumentalnih namenov, demugoskih političnih policij in računarskih ambicij. St vržejo na mladino kot lačni psi na kost in jo obdelujejo, prepričujejo, snubijo ter ji dojeje V VSCIti prav! Da laïc doteiejs svoje
Dalje Hit M. il raru
Prevedel MARIJAN BRECELJ
Ob naglem pogledu, s katerim sem ošinilo goste, mi ¡e ostalo v spominu rožen obrazov le dvoie sončni kov, s katerima sta se obe ženi brani i pred soncem. Sončnik starejše je bil krvavordeče barve, mlajše pa bele z rožnatimi cvetovi. V Žitnjanih ni nihče nosil sončnikov. Naši ljudje se niso bali sonca in zagorel obraz ni bi! nikoka sramota, kakor za meščanske ali plemiške gospodične, ki so zelo skrbele za to, do SO imele tudi poleti bel obraz a i v najslabšem primeru vsaj rožnatega.
»Pridi, Evička,s me je poklical oče in me predstavil cenjenim gostom.
B I je to plemič MikuloŠ Ostrolvlk", svetnik kraljevskega sodišča v Pesti, z ženo in hčerjo,
»S kočijo potujejo v Plemiško Podgrodje pa se jim je pred našo vasjo zdrobilo kolo. Zdaj morajo čakati, dokler jim go kolar ne poprovi,« mi je pove-dol oče, kakor je bil od gospodo O stroki š k ega izvedel.
Gospod svetnik OstroluŠki se je opravičeval, da nas je zmolil sredi deta. Skozi odprto okno je hotel le vprašati očeta, nli je v vasi mordo kok plemiški dvorec, kjer bi se lahko ustavili, dokler bi kolar ne popravil kolesa. Ko bi bil v Zltnjanih kok plemiški dvorec, bi gospod plemiški brol rod posodil svojo kočijo. Tako po sq bili prisiljeni čakati.
2itnjani so majhna vos na Trenčinskem. V njej ni nobenega plemiškega dvorca in tamkajšnja krčma je bila v teh časih tako neudobna in neprimerna, da ¡e oče nikakor ni mogel priporočiti gostom. Po krotkem premisleku je tedaj predlagal, naj bi OstroluŠki počakali' kar pri nas, dokler kolar ne popravi kolesa. Lahko se odpočijejo v Izbi ali posedijo na vrtu. Pri tem je pogledal mene s pomenljivim pagiedom in |uz sem razumela, Naglo sem stopila v hišo, da bi pripravila mamo na imenitni obisk. Lahko si predstavljate, kako se je mama prestrašilo, ko sem ji' poved a a novico. Naglo se je hotelo preobleči v »paradna« oblačila, toda sprevidela je, da nima kje, da bi lo predolgo trajalo in dg to čos ne more gostov pustiti zunaj no dvorišču. Z oslinjenimi prsti si je pogladilo lase no sencah, si dala na glavo čepico In šla pozdravit goste. Sedeli so že v altani na vrtu.
Ko smo prišli t|a tudi mi — moma, moja ml a |Ša sestra Katka In jaz - nas je bila altana polna. Za vse še prostora ni bilo, da bi lahko posedli. Prr tem pa naša družina še ni biia popolna, kajti brat Miško se ¡e takoj po kosilu šel kopat v ribnik.
Ostroluške smo pogostili s hladnim mlekom in kruhom. Na mizico je mama dola tudi masla in medu.
Bilo je prijetno vzdušje in gostom je mio pri nas všeč, Le častivredna gospa Ostroluška je včasih zaskrbljena vprašalo, kako dolgo utegne traioti tako popravilo. Ko ji je gospod OstroluŠki odvrnil, da bi utegnil izkušen kolar to opraviti v kakih dveh urah, se je malo oddahnila. Pa je spet začela jadikovati, ko se je kočija S vrnil z jo-bovsklm sporočilom, da se kolar noče lotiti dela, ker je nedelja,
Gospod sodni svetnik jo obljuhil dvojno plačilo, pa se je kočijaz še enkrai vrnil brez uspeha. Takega greha kolar ni maral vzeti nase, tudi zo dvojno plačila ne.
Oče je ta težki primer rešil tako, do je šel na faro in poprosil gaspada župnika za posredovanje. Sele potem šo je kolar dal pregovoriti. Gospa Ostroluška po se |e docela pomirja šele tedaj, ko ji je oče povedal, da bodo do Plemiškega Podgradja prišli še za dne ter da bi v nojslabšem primeru lahko prenočili tudi pri nas.
Medtem ko sta se oče in mati pogovarjala z Ostro-luškimi, sem jaz kradoma gledala gospodično Ostro-luško. Bila je zelo lepo- Moški bi znal opisati in pojasniti n ¡ono 'epoto bolje, kakor to storim jaz. Me, žene vidimo svoje tovarišice nekako dhugače kakor moški, in zato se pogosto dogaja, da ¡e naše mnenje o kaki ženski različno. Večina moških izhaja od prvega površnega vtisa. Lep obrai, izrazite oči, skladna postavo — to že zadostuje, da takoj rečejo: »L.epa«. Jaz menim, do je lepota vsota telesne In duševne harmonije. In plemenit človek se mora zadovoljiti le s tako združeno lepoto, Res je, lepo obličje človek takoj opazi, lepo dušo pa moral odkrivati postopoma. Ne objameš je naenkrat z enim samim pogledam. Je to nekako tako, kakor kadar se vzpenjal na visok grič. Čim višje sl, tem širše obzorje se odpira pred tabo- Pat je težavna, toda ko dospeš na
vrh, ¡e trud bogato poplačan. Tako pokopoma človek spoznavo tudi duševno lepoto drugega človeka. Taka sem šele pozna- spoznala gospodična Ostrolu Ško. Tedaj, ab prvem srečanju, ko sva sedeli druga proti drugi v altani, sem opazovala predvsem njeno telesno lepoto. -Občudovala sem njen pravilen Ovalni obraz, obrobljen 2 gostimi črnimi lasmi, katerih barva se je prelivala prav da jekleno sivega leska. Gledala sem ¡f v globoke črne oči in mislila medtem na visoko belo čelo, kakšne misli se za njim skrivajo. Čeprav ni moglo biti mnogo starejša od mene, je bil« v njenem izrazu nekaj, kar jo je delalo starejšo. To bi poveda:a takole' jaz sem pri svojih devetnajstih et,h bila videti kakor deklica. Gospodična Ostrolu’ ška je bila ženska v polnem cvetju, pri tem ji je iz oči žarelo neko gospod ovalno st — toda to je izvirala iz njenega plemiškega stanu. Gotovo so ¡0 že z mladega utrjevail v prepričanju, da mora v stiku s preprostimi ljudmi javno kazati svoje poreklo, in tako morda niti vedela ni 7,0 to svojo tastnosf,
ko naravi sem boječa in s tujimi ljudmi se težko spustim v pogovor, Nisem vedelo, O čem bi se bila lahko raztovarjala z gospodično Ostroluško, zato sem le poslušala, o čem se razgovarjajo starši z gosti. Mama je opazila mojo molčečnost in je vprašala gospodično, ali si ne bi hotela skupaj z menoj ogledati našega vdo, Bila sem hvaležna za ta predlog, kajti no vrtu je bilo o čem pomenkovati se. Postrežbo gostov sl je vzela na skrb Katka in tako svo ¡01 in gospodična odšli na vrt. Najprej sem ¡1 razkazala cvetlične grede, za katere sem sama skrbela. Hvalila sem se z georglnotni vsemogočih barv, potešila sem se z obiskovalkino hvalo ab pogledu na naše vrtnice in potem sem ji pokazala zelenjndni vrt ter sadovnjak, 10 pehala do čebel, k zajčkom in golobom, Zajcem sva dajali kapusne liste, gospodičhO pa je prestrašena zavpila, ko se je s smrčkom dotaknil njenega prstp. Obedve sva se temu prisrčno nasmejali, Ob tem pa sva se razgovorili tudi o sebi. Gospodična Ostroluška ml je rekla, naj je nikdar ne kličem blagorodna gospodična, temveč le gospodična Adelka.
Adelko je bila v razgovoru sprva nekoliko v zadreg i, ker i slovaščina ni tekla docela gladko. Bodisi da |e kaj napačna izgovorila bodisi da se ni mogla spomniti kake besede in si je potem pomagala s kretnjami. Ko sem ji rekla, do si lahko pomaga z madžarskim ali nemškim Izrazom, me je začudeno vprašalo, kjo sem se naučila po madžarsko In po nemško. Odvrnila sem ji, da sem bila leto dni v zavodu v Trenoinu. Končno se v enem ietu človek ne nauči mnogo, toda nekaj tu in tam le ujame. Govorilo sem po madžarsko- ali nemško toka, kakor je Adelka po slovaška.
Ker je že pogovor nanesel nes tuje jezike, sem vprašala Adelko, ali zna razen slovaščine, madža-ščine in nemščine Še kak tuj jezik- Nasmehnila se je mojemu vprašanj in odgovorila tako preprosto, kakor bi šlo za najbolj enostavno stvor, da razen jezikov, ki jih znam ,az, zna dobro še -francosko, angleška in italijansko, nekoliko pa se ahnsko In grško. Spočetka sem mislila, da se norcu|e. Toda prepričalo me je, da govori resno, in nisem imela vzroka, da bi ji ne verjela. Gledala sem ¡0 z obču-
dovanjem, Jaz sem bila ponosna, d-a znam malo po madžarsko in po nemško — in glej! gospodična Ostroluška zna razen tega še pet jezikov!
»■Mulo me je sram, da jeziku, s katerim prlha-|Cim dan na dan v stik, še ne obvladam dobro. To po zato, ker sem več let preživela v Budimpešti. V Plemiškem Podgrad|u in po vrnitvi domov na Ostro Loko bi se hotela tudi v slovaščini nekoliko vaditi...*
Vneto sem pritrjevala ¡n Adeiki polagalo no srce, naj bi slovoščine ne zanemarjala,
Medtem ko Sva bili na vrtu ■—- in zavleklo se |e ho kar zo cela uro - so se najini starši po vsej verjetnosti pogovarjali o naju, kajti ko sva se vrnili k njim, in e je oče presenetil z vprašanjem, ali ne bi šla čez poletie v Plemiško Podgradje gospodično Adelko poučevat slovoščine.
Adelka me ie začudena pogledala In se veselo nasmehnilo;
»To je čudovito! Komu je to prišlo na um? Kajne, da tebi, mama?«
Gospa Ostroluška se |e posmehnila m pokazala name.
»Najprej se moraš dogovoriti z gospodično. Rada bi videlo, da bi se obe strinjali s tem predlogom.«
Gospod Ostroluški je molčal, toda ker ni nasprotoval, sem menila,da tudi on soglaša, Adelka je bila takoj za to, brez pomislekov.
»Kajne, Evička, da boste prišli?«
Ne morem reči, da bi se mi bilo to upiralo. Ven dar se G ko naglo le- nisem mogla odločiti.
Mami se ¡e nekako zdelo, kakšne misli se mi podijo po glavi, kajti priskočila mi je na pomoč s predlogom, ki je bil v danih okoliščinah nojholj pameten;
»Sej se ti ni trebu odločiti takoj, Eyku, Razmislilo boš o tem, zadevo boš prespalo m Se potem odločila. Ali ne bo tako najbolje?«
Blagorodna gospo se je strinjala, Adelkl po to ni bilo pogodu.
»Pojte z nami takoj, Evka! Čemu razmišljate? Saj če vam pri nas — se pravi v Plemiškem Podgradju — ne bo všeč, se lahko kadarkoli vrnete domov. Z vaši strani ho to docela neobvezno.«
Za trenutek sem omahovala, kajti Adelkino povabilo je prišlo tako od srca in je- bilo tolikanj iskreno, da sem v resnici takoj začutila veselje pri priči iti z njimi. No, ko sem se spomnila, da se je treba za taka pot primerno pripraviti in du br morala očeta povprašati za kak nasvet — sem se odločila za materin predlog.
Ostali smo dogovorjeni, du bodo v nedeljo popoldne poslali v Jitnjane kočijo. Če bi se v tem čosu premislila, bi se kočf|u vrnila brez mene.
Ko smo se po- skoraj treh urah — tako dolgo je trajalo popravilo koči|e — z Ostrovskimi ločili, mi je Adelka pomenljivo rekla;
»Nasvidenje V nedel|0l«
V nedel|0 sem bilo če od pjtra vsu Iz sebe- Ostra-luški so sicer obljubili, da ba 'kočija prišla pome šele popoldne, vendar je meni že od jutra vse letelo rz rok In hodila sem po hiši, kakor bi Iskala včerajšnji dan. Niti v cerkvi se nisem mogla osredotočiti na to, kar |e gospod župnik pridigal. K.o bi me po vrnitvi iz cerkve oče poklical, naj mu ponovim glav-
ne misli iz pridige — kakor smo morali to narediti viukg nede.jcij dokler smo bili še otroci — bi jo skupila.
Popoldne sem za krajši čas brala naglas vsej družin! iz postile, nato sem hotela zaposliti domišljijo s kakšnim romanom, toda četudi sem ostala v sobi samo, nisem in nisem mogla misliti no to, kar sem brala. Mahnila sem jo za očetom na vrt, V resnici niti nisem šla za njim; šla sem si le ogledat svoje cvetlične grede in nabrat šopek zn v vazo. Očeta nisem videla, vedela pa sem, do je na vrtu, ker sem slišala n|egOv glai. Pogovarjal se je s staro, napol usahlo ¡abiano. Imel je taka navado, da se ni pogovarja: le z živimi bitji, temveč tudi l drevesi in rastlinami. Kot neizkušena deklica sem se tem očetovim čudaštvom večkrat smejam. Saj veste, kakšni so otroci. Nisem Se Smejala iz zlonamernosti, temveč le iz nevednosti. Kmalu potem, ko sem dorasla, sem razumela, da očetovo čudaštvo korenini v neizmerni ljubezni do vse narave, Potem so me njegovi monologi gioboko zadeli. Tej stari, krivi jablani v kotu vrta je oče govoril takale: »Ej, ej, starka, kmalu boi doslužilal No, kaj za to: vsi bomo nekoč doslužili... Čudovito si izpolnila svoje dolžnosti na tem svetu, Povem ti, da niti ena teh ostalih jahlcin ne rodi tokih jabolk kakor ti. Vsa| zame so |vO|d no|bolj okusna. To je gotove? zato, ker sem tvoja jabolka jedel od mladosti. Se še spominjaš mojega ubogega očela, ki te ¡e zasadil in te cepil? To so bili takrat časi, kaj? Ali sploh veš, kako krasna si bilo tedaj? Jaz se te spominjam kot odrasle lepotice, SedO| te te mlade po videzu prekašajo, toda ne po plodovih. Nikar ne bodi torej žalostna, starka, in služi zvesta kakor doslej, želel bi, da bi doslužila skupaj... Tako, torej, starko, kvišku glavo, vztrajaj Ne boj se, jaz ti ostanem zvesti«
Tesno mi je bilo pri srcu ob takih očetovih besedah. Otroci le redkokdaj dopuščajo misel na možnost smrti svojih roditeljev. Žive v sladki samoprevari, da bodo vedno z njim! — in ko potem čujejo besede o neizbežni smrti, ¡ih to prizadene še bal| bolestno, kot bi jih v primeru, da se ]e ta misel porodila v nphovi glavi.
Da bi pregnala težke misli, sem se vrnila v sobo in še enkrat začelo pregledovati vse stvari, ki sem ¡¡h nameravalo vzeti s seboj, Obleke, perilo in čevlje no trakove sem imela razložene po posteljah in po mizi, čevlje lepo po vrsti na polički ob postelji, potovalno košaro iz protja in ve iko usnjeno torbo pripravljeno na stolu. Če kočija pride, naložimo vse in lahko grem. V primeru, da ne hi prišla, bi bilo škoda zlagati v koše lepo zlikane obleke.
Minute 50 se po polžje vlekle, jaz pa se nisem vedela kam dati od dolgega časa.
»Gotovo so name davno pozabil! I« sem zcivdihni-la verjetno že petič.
Toda nenadoma sem začula pod okni drdranje kočije. Ustavila se ¡e pred našimi vratci. Poletela sem, kakor bi imela krila.
V kočiji je sedela Adelko.
Njeno prvo vprašanje je bilo:
»Ste pripravljeni, Evkn?*
Spioh ni vpraševala, kako sem se odločila. Imela je za gotovo dejstvo, da pojdem z njo Niti na misel
ji ni najbrž prišlo, da bi tako vabljivo ponudbo lahko odhila. In res, niti za trenutek nisem pomislila na to, da bi kaj takega storila. Toda staršem se je po odhodu Osboluških nekako posveti o v glavi in so zo-če ! tuhtati. Posebno oče. sKaj pa, ko bi hote.i, da jim boš tam za deklo? Priganjali te bodo, se deloli do tebe visoke in ponosne,,,« Končno smo se dogovori i tako, da v Plemiškem Podgrad ju ostanem le v primeru, če bodo z menoj ravna i kakor z domačo učiteljico, ne pa kakor z deklo. iZa Evko bo to koristno, tam se bo še bolj naučila gibati v bolj-sr družbi,« ie rekla mama. N|em argumenti so bili prepričevalni, toda oče je imel še prepričevaInejše-»Glavno je to, da se Evki ponuja možnost, da pridobi za našo narodno skupnost novega člana, in to ne kakršnegakoli- Za taka plemenit cilj je treba doprinesti tudi žrtve. Taka se tote| strin|am; lahko poskusiš.«
Adelka o tej težki odločitvi, jasno, ni vedela nič.
Mcsmci in Katka sta mi pomagali pri zlaganju stvari v koš in v torbo, in tako smo bili z vsem takoj nared. Miško ¡n oče sta naložila prtljago na kočijo.
Potem smo še za trenutek posedeli z Adelko. Jaz pa sem s svojimi mislimi bila že zdoma, Tudi A-delka se ni hote a predolgo ustavi |tili, da rte b< bili v Plemiškem Podgradju zanjo v skrbeh — zato sva ;e raje pobrali. Malo sem pojokcala, potem pci — Kija L — konjički, iz ust staršev pa; Srečno pot!
Prihodnjič naprej
V
prgišču
N e razburi j i v in tih bedi ncid piramidami v Egiptu, nad razvalinami prastarih templjev in rta d nebotičnik] še nedozidanlEi metropol Z istim vpogledom.
Časa
V5i liacenno živeti v lem prgišču insn m nočemo umreti: in vendar Ecie je sluga smrti, ki točno pozvani ob določenem trenutku našega delopusta,..
A ni okruten cinik: miri sovraštva, trdovratnosti blaži, žalitve briie s luble večnosti in slehernemu šepeta priložnostne besede zu živi je n ¡e in za smrt.
Ce ne vznemirjajo
vsa mrzlično dogajanja,
človeški vzkliki
zmage in veselja,
odobravanja in oporekanja,
Šum slapov,
žvižg ra k el
in prasketanje
sončnih ognjev
kilometrskih plamenov,
ker se ta
dogaja v njem,
v prgišču časa i
Slavko
PRIZNANJE ZNANSTVENEMU DELU IN ZVESTOBI NARODU
Ob zlatem jubileju iubljanske teološke fcikullete so podelili msgr. dr. Jakobu Ukmarju častni daktoral. Promotor, mariborski pomožni škof Ir pro-Fesor bogoslovja dr. Vekoslav Grmič, je utemeljil to odločitev teološke fakultete s lem, da hoče biti to priznanje kulturnemu In znanstvenemu delu dr. Ukmarja, Razen tega ¡e utemeljil odločitev še s temile besedami.
»Ker je naša fakulteta slaven: k a, za ta je od luči len še cn razlag, zakaj naj podelimo častni doktorat g, dr. Ukmarju. In to razlog ¡e njegova narodno zavednost in neustrašen ost v borbi za pravice malega naroda, ki ga obdajajo veliki narodi in je zato stolno v nevarnosti za svoj obstanek. Dr. Jakob Ukmar je v lem pogledu naravnost simbol zvestobe lastnemu narodu. Prepričan sem, da bodo to naš korak pozdravili vsi tisti, ki enako čutijo kakor on in se marajo boriti za pravice slovenske narndne manjšine v tej in oni državi izven meja Jugoslavije. Naj bo lo priznanje spodbuda, ki jim jo daje domovina,*
Te utemeljitve so še posebej veseli iorojaki našega častnega doklorja. To je ponovni dokaz, da slovenska Cerkev čuti z nami. S tem odlikovanjem našega monsi-njorjo se čutimo odlikovani vsi, ki enako kot on svoj narod ljubimo In mu hočemo osloti zvesti,
Ko- čestitamo dr, Ukmarju k odlikovanju, se obenem zahval j ujema le ol oš ki fakulteti v Ljubljani- 5 to odločitvijo je ugledni profesorski zbor vseučilišča pokazal, kako čuti z vsemi Slovenc, pa naj žive kjer koli, to je točno ta, kar vodna in ab vsaki priliki pričakujemo od teti tišlie domovine,
Naj tudi tržaška Mladika izreče ob lej priliki čestitke slovenski bogoslovni takuHeti k jubileju, priznale slovanski bogoslovni znanosti, ¡ki smo je deležni vsi Slovenci. Prav ta znanost ima zgodovinske zoslnge za zdrave morglne leinulje našega naroda in je poroštvo za njegovo zdrava rast.
Priložnostne akademije sicer ni bilo v veliki unionski dvorani, ker je bilo ta ¿ohranjeno, a v stolnici je dalj a morda še halj slovesni tan in globl|l pomen, Član našega uredniškega odbora Sergij Pahor je kol odposlanec tržaške radijske postaje posnel večji del sloves-
nosti In jih je potem noša radijska postaja prenošalo v različnih oddajah. Vzbudile so veliko zanimanje to in onstran meje. Za kvalitetnost in pristnost dogodkov moramo Izreči priznanje reporterju, vod s Ivu časnikarskega oddelka naše radijske postaje po zahvalo za pozornost ob tem velikem dogodku v slovenski sredini ir: za posluh, ki ga je s tem vodstvo pokazalo za resnično pomembno stvar.	j p.
BRUNA PESTOT
Božič stare mame
Ne vem,	»Da-rujem sebe Tj
kje si	trpljenje svoje.
in ne kak«.	Vem, da je malo,
□ za gotovo vem,	□ vseeno sprejmi
da si, ti moja dobra stara	ta moj moli križ F«
mamo 1	In On je videl,
Iz skrivnosti svojo	da si dala vse,
spet iz p reg o vori,	da je trpljenje
za sveti božic	silno kakor gora,
izprosi pomoči Tu zimski čas.	da vsa se lomiš in pod njo drobiš,
ko naletavajo	A v sveto noč.
spomini,	ko odg grete je poleno
te večkrat vidim.	in rdela v oknu
ko si odložil»	snežna ¡o tkanino.
težo dnov«	bila si druga
in roke ittme	in več nisi vedela,
so se v kip sklonite	kaj v6e bali:
Iz lobe je duša	ker strgan, sam
glasno govorilu.	in bosih neg
vsa sključena	po bElem klancu
si strlo vpila:	prihajal k tebi je Iva] Bog.
ALI SE MLADINA Z MAMILI PRIPRAVLJA NA ŽIVLJENJE?
cilj?, morajo najprej podr-eli moralne mejnike, religijo i z ruti iz src, češ de ¡e to stvar zn slare in bolj Omejene ljudi, češ da je vernost nekaj skrajno konservativnega ild. Zanje ne srne biti ve< spolnih «tabujev*!, seksualna revolucijo je nekaj nujnega, abortusi nekaj normalnega: mlademu človeku je vse dovoljen d, on mara vse spoznali, vse videti, vt« poskusili S
In rezultali takega zadržanja so kmalu na dlani. -'Obdelano-* in nahujskana mladina nima več moralnih zaprek, v ioli ji ni glavna skrb znanje, ampak kente-staeijfl ter odpravljanje spolnih »tabujev*, Kontestacija zn vsaka cena proti vsemu in vsakomur, ki ji ulegne vzbujali težko vest: kanteslacija prali obstoječemu rodu, proti negativnemu redu, prati težkim izpitom, Itd, Na cesto gredo z raznimi napisi, ki nimajo S šolo prav nobenega opravka; nq ulice stopajo s delavci za zvišanje plač in s sindikalnimi zahtevami, V povorki nosijo svoje napise in ne vidijo, da vso povorko spremljajo in vodijo vodilni politični možje določenih strank, razni
napol anarhisti itd. In tu jo jedro problema: mladina se mora aklivno angažirati proti z n oslabiti, proti obstoječim krivicam, za odprava krivičnih zakonov, ana moro stremeti za izboljšanje socialnih razmer, delat! za boljši in pravičnejši svet, v katerem naj ne najdejo mc-sla krivice, zaostalost, lakota, zatiroJtje človeka po človeku, nesvoboda, suženjsko (moralno in fiiltno), preganjanje in obsodba pisatelje';, ker :o si upali napisati kaj zoper režim v državi. Mladina moro biti i vso svojo bitnosljo proti tem pojavom, če Isoce, da bo kdaj zaživela res v miru in človeka vredno življenje. Toda tega ne bq dosegla 5 povorkami, ki jih vodijo določeni politiki in politlkanfi, to bo dosegla le s pravim humanizmom, i temeljitim študijem, da bo lahko pozneje i svojim znanjem koristila družbi in tehtno prispevala k resnični socialni pravičnosti in miru, ko bo no odgovornih m »Sli h in bo imela v rokah ključne položaje, To je predvsem naloga bodočega vodilnega kadra!
Ko zadnji poljub
sonca z morjem
zaneti zvezde	ne nebu,
.	se osuje mrak	—
Boris	Pangerc;	.
m vas tone
v prosojni
A ve	Marnja dffld&n.
Moj čoln je med prvimi zapustil pristen in ne m d pljuskanje luči ab pomol se veriži v mili
din - d on.
ko mati sklene roke, sc sliši le Še odmev -in molk,,.
ŠKANDALU JE TREBA RECI 4KAMDAL
Ker ni šla akcija mladine, vsaj pri nos ne, v 10 smer, je bilo logična, do bo prej alf slej prišlo do podobnih škandalckov, kot se je pripetil pred dnevi na neki italijanski šoli Raired gre- na Študijski leden v gore in namesto, do bi izkoristil bivanje v naravi zn razvedrilo, za delni študij, za opazovanje in občudovanje sinjine- neba nad belimi vrhovi, za hi je baje teden v pitju, jemanju mamil, v neke vrste orgijah (vsaj lake poročajo časopisi)! Mladinci 15-16 lel se baje prepuščajo alk a Kotu in drugim zadevam skupaj s profesorico [tako ;mo vsaj t oz brali iz nekaterih nqvic) ip zanje ni več nobenih pregrad.- njim j« VI* dovoljeno, Cilj jim je le še egoistično uživanje. Zanje je beseda odpoved nekaj reakcionarnega, kar so si izmislili določeni konservativni krogi, da zasužnijo človeka!
Zanimivo je pri lem zadržanje tukajšnjih, ta ¡e tržaških d n oviti kov, ob tej aferi; II Piccolo govori o neki zelo delikatni fazi, ki jo preživlja današnje mladina in da
je zato nevamn delati iz lego dogodka velik škandal (mislim, da piše II Piccolo la ko, ker ne bi rad metal preveč sence na italijansko šolaj. Tudi slovenski dnevnik skuša nekam minimizirati Škandalozni dogodek, Čuš do gre v bistvu za osamljen primer neko sicer solo napredne in demokratične italijanske šole!
NI NAM VSEENO V KAKŠNEM OKOLJU ŽIVI NAs OTROK
Ne bi bili radi moralisti (tudi Id je danes nekaj real denarnega-, toda ne marema mimo nemoralnih, oz, a-moroinih škandfllčkov, ki SC pojavljajo zdaj hi, zdaj drugje. Ko se pojavijo v rtaii neposredni bližini, po se vsi zboji mo. ker nam pač ni vseeno, k rikše n bo jutrišnji svet, ker nam ni vseeno, kaj delajo v šoti naši otroci, ker Utrli* ne- more biti vseeno, zakpj odredi sadnik izkop komaj petnajstletne deklice, zakaj ima sodišče vso zadevo v rokah in zakaj je prišlo do izključitev na šali, suspendiranju več dijakov. Zgrozimo se ob milit, da toliko mladine po svetu jemlje mamila in se prepušča užitkom brez «tej«, kar j« nedopustno Z vsakega zdravega moralnega sle Iišče i
Zato se nam zdi, dajali potuho v lokih zadevah, nekaj demagoškega in svetohlinskega! Ko zaide človek, mlad ali star, na Inka pola, potem iti Časa opravičevati, razumeli njegova dejanja in iskati globljih psiholoških razlogov (tli krizo njegove delikatne dobe! V takih trenutkih je treba reči grehu greli in škandalu Škandal, in lo ne iz kakih inslrumentcilnih mzicgov, ampak zato, ker nam ne sme biti vseeno, kako mladina živi, kaj dela in kaj počenja; zalo ker ne smemo S svojim zadržanjem mladini sami najbolj škodovati!
Kakšna bo mladina, kakšen bo jutrišnji svet; to nuni ne sme biti deveta brigu, posebno sloriem ne! Da 4C ne bomo potem, ko bo že prepozno, vpraševali 1 groza Iragike v očeh in s topimi možgani v glavi - z Jožet-om Javorškom: Kako je mogoče? Koko je vendar to mogoče?*	5-, D.
TONE KUNTNER
V Jcttiítei iedjm številki h-íladike sum poročal o srečanju pisafsičev k nipsteite dežel v Mariboru. V tistem, kratkem SGP1SU spni skušal PíKÍOÍÍ viií? Q raznih srečanjih s, (toFJiOČi™ in flijiPítí H-tneimfei PJIO/stfi Uitiej-rjištie besede. Onanij jepn med dmoim: tuc/í mindejja pesnika, ki nam je v posnem poletnem večeru -poti topoli, Aarno osvetljeniml od zelenega rtesotta, pripovedovan lepo slovensko pravljico n deželi, kjer ni cest.* Ta-kral nisem slcttii, da im Ja pesnik prejel za svojo »pravljica* nagrada iz Prešernovega sklada, saj učinkuje njegova razumljiva ¡n trarlicinnalna, poezija plp.nrj naravnost teof izzivanje proii vsem pripetemističniin pozam m modam. »Pesničini metoda Toneto Kuntnerja pa je dostedna pre.pra stosi .\jegova presenetljiva izvirnost- beremo v [itepnei/iJvi ser porfe-/itev nagrade -je ravno v tem, da je zmoten v ncisem čnsu Jatea samoumevno vztrajati na literarno tako neamJEjiciozm ravni,- Nagrada iti zvestobo torej! Zalo me prav rtič rte mati. če ga kdo utegne smatrali za pesniitn. nekolik o manjšega foriiiafn. PenniJt je vendarte in zato vam pa predatnvipnpn.	MAfl-IJ MAVER
STORI ČUDEŽ
SIdi-I čudež, Murija Snežna,
stori Čadež
in mi daj pese m r
pasem, ki bo žalost pregnala,
pesem, Id Is a dajala vera!
Stori čudež, Marija Snežna, in mi daj glas svojega zvone,
da me bojo slišali po teh brcguČall.
Da me bojo slišali
vsi
po teh bregačah pozabljeni,
pa teh bregačtih zapuščeni,
po teh bregačah no zemljo priklenjeni,
RADA IMAŠ LEPE IGOD0E
Reda imaš lepo zgodbe.
Kadar sva sama
in ¡I od sreče zmanjka besedr
me vedno prosiš, naj ti kaj pripovedujem.
Izmislim si zgodbo ÍI najine prihodnosti.
Samo ne o smrti,
me prosiš. —
Zato ti lutli nobene zgodbe ne povem do konca.
NAS NAROD
Naš narod ni zdrav, čeprav je vse v redu šil prav z našimi srci,
čeprav se zdrava kri pretaka po naših žilah.
Naš narod bo zdrav, ko bodo vsi hromi shodili, ko hodo vsi slepi videli, ko bodo vsi gluhi slišali ko bodo Vsi nemi spregovorili.
SPOZNAL SEM TE
S po z n td sem le,
Kot ogenj prideš
v mojo hišo, kot veter
prideš Y moje vrtpve, kakor bolezen V mojo kri.
Zdaj vem, kdo si, zdaj vem, kdo si..
JAZ VIDIM PROPADANJE
Jaz vidim propadanje zemlje in propadanje ljudi, ki na tej zemlji živijo.
Jaz vidim delavce odhajati s trebuhom za kruhom ; jaz jih vidim, ki se odrekajo svojemu državljanstvu in cela svoji narodnosti-Jaz vidim razkošne vite v razkošnih predmestjih in vidim siromašne, improvizirane bo ruke.
Jaz vidim družbene kraje, korupcije,.,
Joz vidim, kako poštenim Ijudam počasi zmanjkuje vete v lepša bodoč n PSI.
In tudi maj prijatelj vidi vse ta, pa je drugače zagrizen pertijec.
OJ, KO BI NE BILO NOBENIH CEST
Po teh kočah so zagledali lut S vel a, po teh gmajnah s□ prepevali prve pesmi in igrali prve igre življenja, po teh njivah so dqmičali,
v noše uponje,
na lej zemlji
«o preizkusili svoja moči,
po tej c«tT,
po tej sesti so odšli.
Imeli so mlada srcu, imeli so bistre oči imeli so zdrave nogo,
Oj, ko ne bi bilo nobenih cesi.
TO JE TA CAS
To jc 1U Čos, ki smo n zanj borili, lu je ta čas,
ki smo se ga veselili kakor otroci božiča,
Id je ta čas, ki smo o njem govorili, da bomo eno ki, da bo za vsakega dela id kruha,
to je la čas,
le je la novi čas,
Ed je ta pravični čas.
Bog živi proletariat.
LEV DETELA
STARA,
ZELO STARA PRAVLJICA
(ZA ODRASLE OTROKE)
Je. ta zelo zelo atara pravljica. o veliki zeleni hiši s sedmerimi vijoličastimi akni ;-n x sedmerimi rdečimi lutkami v ieh oknih. Toda te rdeče, nič haj prijelne Julke, lahko uz res samo rta večer, a še to le v zimskem času, ko se pojavijo veliki snežni meteži in vsakovrstna usodna meglena neurja.
Živel je v tistem času, ko se dogaja naša stara, zelo stara pravljica, vodja lutkovnega gledališča, ki je potoval pd mesta do mcaiu, od debele do dežele, od gradu do gradu. Hiti vojne niti lakote niti kobilice ali kuga ga msa mogle odvrniti o rt njegovih pretresljivih popotovanj čez dir jo, p rosi rano zemljo.
Tako je fta tisto zimo ob tistem snežnem viharju prekoračil zadnjih sedem gorá m sedem voda in prišel do obzidja mesto, ki so mu pravdi Sedmo tuesto- Je po Mo to mesto daisč v gozdih, visoko na severu, iti vsi ljudje so sc v dolgotrajnem zimskem času oblačili v debele kožuhe iz votčje kože
Naš vodja lutkovnega gledališču je nekaj posa ¡a vai po zasneženih trticah tesnega tJedmega mesta; toda saj m M sam,- poleg njega je stopala njegova žena in Sedem otrok /e imet in sedem bratov irt vsi SO se pečati z lutkami. Tako ni čudna, da so imeli tudi tri vozove in tri konje. s ena pa ni bito vedno lahko dobiti, '¿ato jih je nega in oskrba konj velikokrat ka raería izmiiúLlü; vzdržati pa so, saj je Mo to življenje ob lutkah in za lutke nadvse zanimivo. Predvsem pa so lahko vedno potovali skazi gozdove in čez planine in silosi velike in majhne vasi in sa jim ni hi ¡o ireba nikjer za vedno ustaviti in vezati nrt nekaj, česar ne bi Zeleh in trpeti.
Triko so torei pohajkovati po -Sedmem mesta in, ker je Mo «ima in sneg in snežni mete?, so kar nscn-hraí zagledali tisto znamenito in usodno zeleno hišo s sedmerimi vijoličastimi okni in s sedmerimi lutk«' mi v tek oknih.
>To je neverjetna in skrivnostna hiša,* je dejal vodja lutkovnega gled-ališča 'Toda tudi življenje je skrivnostno.*
Potem je stat v snežnem metežu in dolgo zH v neverjetno hišo z vsemi njenimi čudnimi prizori in otrokom so se širite in iskrile oči. nekaj od radovednosti in nekaj od groze, in lutke v oknih so zaplesale, najprej počasi in potem vedno hitreje, in tudi ¡atke vodje lutkovnega gledališča so se oglasile, poskočite in zaplesale. Vse to Čudnu življen/e se ja zaiskrilo pred očmi vodje lutkovnega gledališča: neka siasi, a tudi groza ga je vsesa prevzela Stal ;e in stat pred hišo, kot da bi bti zaklet aii uročen, in ko so lutke tam gori v vijoličastih oknih kot blazne plesale, se je zavr telo tudi vse to njegovo življenje in ves svet in tudi to Sertnto mesto pred njegovimi očmi. /n siišat je
močem notranji glas, ki mu je govorit, dti mora stopi ti v to hišo, ki se je sedaj, po šestdesetih (etih tava rt ja čez svet, kar naenkrat pojavila pred njim, kot da bi zrasla iz sanj. Zato se je Ozrl k ierti in k otrokom in k bratom in vsi 50 vedah, da prihaja nova daha njihove poti.
Vrata v poslopju lutk so se odprta kar sama od sebe in stopili so na širok, kot travnik zelen hodnik, in ili so po strmih stopnicah nekam- navzgor, potovali so na levo in na desna, sem m tja, Ovinek je sledit ovinku, končno pa so prišit do velike sobane z mnogimi iesteaci in vijoličastimi žametnimi zavesami ob oknih in s sedmerimi rdečimi lutkami v teh oknih. Tudi podira sc je sedaj ogiasiia: najprej je Igrala potihoma, kot prepovedano, potem pa je kar zabučala tn završita in Oglasili so se na ji« p h i valčki sveta in rdeče
lutke so pridrvele na sredo dvorane, sc elegantno priklonile in zaplesale, kot da bi bile dvome dame na kakem vsemogočnem cesarskem produ.
Vodja lutkovnega gledališča ja kur onemel pred veličastjem in blagoglasjem tega prizora, potem pa se mu je kar naenkrat začenjalo dozdevati, da ta nakana m sobana s čudnimi rdečimi lutkami, temveč nekaj drugega, drugačnega, nekay, kar se dogaja čisto aa koncu sveta aii pa celo izven območja sveta, pod svetom ali nad sveto m.. Tudi m več videl lutk in velike dvorane z bleščečimi Ipstenci, temveč nekakšni? gozdove, ne, rov g, ne, spioh je bila samo megla in noč tn sedem lutk je korakalo iz ene neskončnosti proti drugi neskončnosti. A say to m Mo korakanje,' lutke SO s« peljale na velikem vizit, kot da gredo na morišče. Oblečena so bile v bele haljice irt tudi v obraz so bile bele kot kreda, kat platno, kot smrt. in ze sa se a glasili rezki vojaški kriki in nad vsemi in vsem je zrasla z rdečo kapuco zastrla glava neusmiljenega krvnika irt bele glavice lutk so se rdeče po barvni e. Tn so bile okrvn vi jene, o-bglavijerta lutka, ki pa glav vseeno niso izgubile.
jinr naenkrat po se je megla, kot do bi piknil, razpustila. In videt je lutke, kako sede za dolgo pogrnjeno mizo aa jasi sredi gozda, Krta od lutk se je našemila v prismuknjenega pavliho, Skakala je od enega štora do drugega, se zvijala in premetavata, kot do bi bila iz gumija, druge lutke pa so dvigale ra čice, ploskale in Me ganjene do solz,-
■>!We smo lutke začarane, ne vemo so naša imena, kdo nas reši prevarane našega krutega bremena?*
Vodja lutkovnega gledališča se je zdrznil; zdelo se mu ye, da so te besede namenjene njemu irt samo
njem« Tega pii- rti mami. Hotel je biti sama očaran od teh prizorov, hotel je sumu gledati velika predstavo. Nikakor pa rti maral poseči v £(J yvet, on n i- hotel biti rešitelj aii reševaiec, niti čarodej, oblečen v veliko rumeno ogrinjalo in s srebrno čarovniško paličico v roki! Potem pa so se mu preti očmi zaisbrili trije všUla usodni to rogi in pred njegervioti duhovnimi pčpni sn popivnale lutke njeguvega lastnega intijovrlfi-ga pleda¡išra. To /e bilo spet sedem iuffe,- ena je bila Pa v i ii ia, druga Harlekin, tretja Začarana Prmčenkii, četrta ¡Stari Hudi Volk, peta Mpli Dobri Volk, šesta Jiralj ¿rt iffdnia Čarovnik. In iufhe lutkovnega gledališča so se kar naenkrat sprumenile v lutke iz te sobane, v katero je zaneslo vodjo lui kovnega gledališča, v skrivnostne in pošastne lutke z rdečimi stavami, in le rdeče iaite 50 bile. tudi lutke iz njegovega lastnega lutkovnega gledališča. tako da ubogi človek ni več vedel, pri čem det je.
Oglasila se je tudi neftntoa pošastna godbo, nekakšen podzemeljski tango, da je kar zatrepetal. In spet te bil v megli in spet so škripala kotesa neudobnega
lesenega v Osa, [Otta Sedaj je sedel V tem VOzU Sil rti vodja lutkovnega gledališča m za njim je slu! rdeči lirv-nift ¡rt mu govoril:
SEDEM Sl JIH UH1 L!
V1od ja lutkovnega gledališča je pocmel,- videt ni več ničesar. Samo globoko v njegovi notranjosti je pozvanjal mrtvaški zvon groze in mu donel,
SEDEM SI JIH UBILt
In počasi se je vodja luitoovnegtt gledališča zavedel, to je do je. Tu je bil fe r v n i te in tu je bilo m o r i S č e imm je bd tu usodno z r i e v, ne da bi vedel zakaj trt čemu
In krvnik ie že dvignil sekira m ta se je sedaj iti-too dvipnj^na nori giavo zableščala kot tisoč sonc tn morišče s krvnikom je, kot bi trenii, izginilo in pred očmi vodje lutkovnega gledališča je stala njegova prva (tetisa iu mit govorila...
Besede in Efte Pavlihe:
Jaz jem Pavilte. Mogoče pa to tudi nisem. Za mojim sprenevedan/em, za mojo burko se skriva huda žalost. Jaz sem MASKA TRPLJENJA IN SMRTI.
Vodji lutkovnega gledališča «O se širile £>čir toda saj ni irnel irnja premišljevati o tek be.5p.dak, ker je pred rtjiin te stala njegova druga lutka in mu govorita, steivnostne reči...
Besede lutke čiarJehin:
N tj videz sem «.ginjen, na videz sem srečen člov-eto, Toda poudarjam, samo rta vider. Na videz sem tudi zelo galanten. poln. eiepuairtih kreten/ in dovtipov. To da globoko v meni tli POS/IST, KPUTOST IN BAR BARSTVO.
In ie je sttrffi pred njim tretja lutka,
Besede lutke Začarana Princeska-.
Jaz, som začarana princeska. Tako vsaj pravdo. Toda kdo ve, teko je s tem v resnici. Danes jem bob podobno krastači ali grdemu črnemu labodu. Od tu Pa je, to je jasno, zelo daleč do prave princes te z iiatp kronico na glavi. V resnici spiofi nisem princeska, temveč navadna GOLJUF1NJA. BERAČICA. MORILKA IN CESTNA POMETACKA.
/n četrta ¡ulita je govorila...
Bese de lutke Stari ičitd-i I^olto,-
V mojem imenu se pojavna beseda Ilu-dt, hudi, hudi. Tùdü jaz nisem h.udu bit/ê. Tû je (egerulp in «plah Opravljanja zavidljivih nasprotnikov. Jaz sem popolnoma miren STARČEK, jaz sem edino VOLK SPOKORNIK
Vodja lutkovnega gledališča. ni vedel, ali sanja aii bedi. Hotel je pobegniti iz lega čudnega kraja, loda. nevidna šilu ga je prikovala na zemlja hoi magnet. Zato je stal in poslušal.
Besede lutke Moli Dobri Volk-
Jaz nisem niti majhen niti dober. V meni tii silno sovraštvo do vsega, kar me obdaja. Jaz sem NENASITNA KRVOLOČNA ROPARSKA ZVER.
flesede lutte Kralj,-
Jaz nisem Kralj. Kraljestva nisem niti izgubil niti pridobil. Nisem niti odstavljeni niji «bežni hr«(j. Jaz sem BERAČ.
Jn pred pretresenim vodjem lutkovnega gledališča je stala njegova zadnja, sedma lutka in mu kričala v obraz neizprasne besede,
Sesede jntfte Čarovnik,-
Ne zrtatn čarati, ne znam sanjati, ne snam pesnili. ¡Višem niti zloben niii dober. Arisem pravičen, nisem krivičen Jaz sploh nič nisem. Me skratka ni. MENE NI.
Pred duhovnimi očmi vodje lutkovnega gledališča je začela rasti celotna zemeljska podoba kot orjaški vrtiljak Vse je drvelo mimP njegovih ùii, lutke so frčale preko neha, kot da hi hile najhujše čarovnice. in spioti ni vedel, ali so to njegove lutte. Tu ut tani sc tnu je zdelo, da vidi no vijoličastih oblakih Rdečo kapico ati pa ubogo Trnjuičteo aii pa Pepelko ali pa Sneguijčico ati pa Sedem kozličkov aii pa Cesarja z novimi oblačili, loda ker so se prividi tafta bitno spreminjati, ni vedel, touj naj bi si o zadevi mislit. fn nazadnje je izgledaio. da čudni ples ne izvajajo njegove lutke, temveč iuite iz usodne ¡tiše iz Sedmega mestu, hiše s sedmerimi vijoličastimi p toni in s sedmerimi rdečimi lutkami v ¡eh uftnih.
In ter naentoraf je bil spet v čudni hiši in kar na-enierai so ga obdajale iuifte iz. te hiša. lutke z rdečimi glavicami. Začudil dobro je videi V rtjihovu trzajočo notranjost. To je bita notranjost neadrežtmih blaznežev.
Lutke, toi niso dočatela odrešitve, zavržene, osramočene iicthe, so se biiiale k prestrašenemu vod/i lui kovnega gledališča isot tisoč torvniftav z milijonom dvignjenih Se te ir.
¡■lahfto bi postal GOSPOD AR SVETA IN NEE A. Ko bi nas odrešil. A ti si le slal in ¡jledctl in nisi spoznal nuiope trenuifte. Spet bomo sta let čttteie zaklete na novega reševalca. Ti pa boš znt svoj greh in zn svo/ü nesposobnost preklal, pogubljen in smrtno ftoz-nù vùrï.1 *
l7ortli lutkovnega gledališču sr: se zamajala tia pod nogami. Toda v smrtni grozi je zbral vsaj še totifto pnPči, da je zdrvel po zavitih stopnicah nekam na ce île. Tu so čatoaii njegovi trije vozovi in njegovi trije potrpežljivi konji. Družina je poskakala, ftoi dtt bi se bližala grozna povodenj, na vozove in vodja iutftov-nega gledališča je počii z bičem, tet da bi gorelo, in vozovi st> postoaftovali tet blazm^ žogice po ozftih uh r,ah Sedmega mesta. V megli so videli, babo se ljudje prestrašeni umitoajo v vežna vrata uti čislo na ro-|Dolje na sir. 32)
Ko i hi g in 0 prod seboj s1 a lis ličil c podatku m leto 1969 7 D, se sprašujemo,, kam je sla na la mladina, ki je lani končala obvezno srednjo Šolo. Od 203 knndidflloVj ki so uspešno končali obvezno šolanje, se jih je vpisalo na slovenske višje srednje šole Ie 106. Torej le dobrih 30 odstotkov, Ionsko teto pa jo bilo v tem pogledu še slabše. Kje to drugi, kam so šli, kje je krivda? To je vprašanje., ki se postavlja vsem, ki sc bavijo l našo narodno usodo.
TAKOJ ZASLU2IM
Srečujemo starše in mlade ljudi, ki s a resni, bistri in marljivi, pa dvomijo, da hi njihov! o troti nadaljevali Šolanje po končani obvezni šoli. Pogosto sliši m o L
Soj se Ut Splača! Grem raje na delo. Takoj zaslužim, imam denar, si kupim vse potrebno, hodim no la bo ve in izlele, ko bom štor 15 let, si bom kupil ovlo. Vet ne potrebujem.
Prav tako modrujejo dcktelfl. Gredo za Česnike in proda jalke.
Prav nič pa ta mladina ne pomisli no drugo tiran resničnega življenja. Fantje, ki gredo na dela, se dobra znajdejo le v avtomehanični stroki, tiskarstvu in precizni mehaniki. Najbolj seveda vleče avtomehanika. Delo je Sitar umazano, delo je dosti, ¡zgledov VEliko in zaslužek dokaj dober. Po nekaj mesecih učne dobe V delavnici. Si taki fantje že sluzijo postranski denar, ko sami po urah in ob nedeljah popravljajo avtomobile svojim prijateljem in znancem. Povpraševanje 10 to široko je res veliko in tisti, ki uspejo, so zarES zadovoljni.
LE DVE ALI TRI LETA
V drugih vajeniških poklicih pa je loko, da so mladinci dobrodošli le kaki dve ali tri leta, ko ima gospodar z njimi manjše socialne obveznosti. Ko se bliia 10- Jelo starosti, pa gospodar najame novega vajenca, prejšnjega pa odpusti, ker preveč stane. Taka se začno množili vrste brez po sel nih-
Vsaka Trenulna ali sezonska zaposlitev ni idealna, kor si tako mladi ljudje ne bodo mogli zlepa ustvariti lastnega dom« in lastne družine. Ztiposlenasr V poklicu in primeren dom sta tesno povezana z Življenjem. Zn težaki ali malaverji je sicer povpraševanje, a ne veš, ali boš danes delal, kje boš del«l in kakšno delo boš opravljali.
DEKLETA MORAJO BITI MLADE IN LEPE
Z dekleti je ie bolj tragično. Žela iščejo le p ra dr: ju Ike, ki pq morajo biti mlade,._ lepe, prijazne in prikupne, la mladosl je tako, kdo bi ji zameril in ne privoščil. Toda kaj se dogaja? Skoraj dosledna sledi med IT. ali IB. letom odpoved. Po rte ialo, ker ni delo. iopel ¡sli uiro!<: prevelike socialne obveznosti delodajalcev, m la d e sile pa so cenejše.
Tako se verigo veča že vrst« lel. Delodajalci imajo Krko vedno prijazna n «meščanko, ki so zalo pridna in vljudne, ker se zavedajo, do so Ie na preizkušnji. K temu se še pridruži trqgika, (til mnogi, ki 10 končali obvezna Šolo. ne morejo na delo, ker so še premladi, niso še petnajst let stari. Tako morajo čakati doma, ali pa delati na skrivaj, nekje viadajn V obratu. Ko je kontrola nameščencev, SO to .»slučajni kupci'', »sorodnik in ali pa c d o »družinski člani«, Tako postopanje je najbolj surov in nesocialen način izrabijo n jo, Pa iC Še najdejo starši, Id se S lakirni gospodarji pohvalijo, kako uvidevni SO.
IN REŠITEV?
Rešil e V je V višji in popolnejši izobrazbi. Radi verjamemo, do je vsled velike konkurenca danes vsa tvegano. Toda bogatitev na račun mladih mišic, ja socialni preslo-pek zoper človekova dostojanstvo, je zločin, žalostno je bila pred dnevi slika rta Iržaških ulicah, ko SO mladi fantje in dekleta 16., 17. in IG. let s piščalkami v ustih in napisi vzbujali pozornost in opozarjali javnost: ne zapira ¡1 e obratov, zag«lovite nam delo!
Kam naj gredo ti mladinci pri 15, letih? Izučeni niša, nimajo svojega poklica, za vajence jih ne vzamejo nikjer več, ker r.o ie prestari, Toko se množi vrste teža. kav, ki ¡¡h današnji ustroj dela ne potrebuje in no išče »e.
MAKS 5AH
ČEMU BI NAPREJ
NADALJEVANJE ŠOLANJA IZPOPOLNJEVANJE
Zala naj mladina po končani obvezni šoji nadaljuje s šolanjem. Toda kje in na kakšni Šoli? Kandidati jz slovenskih srednjih šoi imajo na razpolag« znanstveni licej i klasičnimi vzporednicami, trgovsko akadEitiijojn učiteljišče. Tod o te vrste šol, razen trgovs ke akademije, zahtevajo nadaljnje šolanje.
Današnje učiteljišče ne nudi doma zaposlitve, ker je že preveč brezposelnih, izven pokrajine pa nihče nu mara, čeprav se musla najdejo. Po novi reformi učiteljišča, oziroma višjih srednjih šolr bodo vralfl univerze odprla tudi uiileljiščrtikom.
Praklična je trgovska akademij«, kolere maturanti niso brezposelni.
Pa bo kdo rekel, lahko je reči, teže pa je študirati in to tudi stane. Tudi 10 j« m. Toda brez trudu ne gre.
STROKOVNA SOLA
Veliko ¡zgledov je, du se bodo naši mladini Id jesen □ dprln vralo industrijske strokovno Šok. Kdo ¡0 bo lahko obiskoval? Vsi, ki bodo uspešna končali zaključni izpit na obvezni srednji šoli, šol« bp triletno in bo pripravljala kandidala za m e ha nično, električno in letno obdelovalno stroko. Kandidatinje pa za krojenje in šivanje v oblačilni stroki. Potrebna po bi bila tudi izobrazbo v goslinstvu in holelirslvu. Pa uspešna končani iudutlrijsko strokovni šoli. bodo kandidati laže opravili praktično poskusno dobo in poslali bodo Specializiram v tvoji široki. Bo lo s-i-cer zdruŽEno z določenimi žrtvami za kandidatu in njih tlaršci bodo pa trud in slraški tudi lepše poplačani.
Vsa ta rhlndJrta se mom orJiučnii a nactol/itjem šotni
DANILO SEDMAK
D
Ll OTROCI ŠOLO?
DROBIVA,
A DRAGOCENA VPRAŠANJA
PRED RESNO OBVEZNOSTJO
Industrijska strokovna šola ¡c obljubljena in zagotovljen □. Šolske oblasti bi morale že sedaj na !□ misliti in dotočiti odgovorno asebo, ki noj organizira vse priprave. PrOilor je ±4 za-golOvila tržaške občinska upravo V okviru sporazuma s Slovenska skupnostjo. Toda prostor sam še ni vse. Treba je mi?!iti Že tedaj na opremo, na geni kader, na knjiga, na učila, kakšen bo predmetnik, laboratoriji, Predvsem pa ]e treba seznaniti starše in učence same o lej novi Šoli. O tem nqj bi razpravljali na roditeljskih sestankih in profesorski zbori tretjih razredov srednjih Šot, ko bodo usmerjali kandidate in jim svetovali izbiri nadaljnjega študija, kandidati morajo pred vpisani v novo str o kav n d šote vedeli, kaj jim bo nova Šola nudila, Za vse to je sedaj še nos, ko bado naslapile počitnice, bo poino, Začetek novega šolskega leta mora bili tudi na slrokavni soli normalen, brez nepotrebnih zamud in negotovosti, katere lahko v naprej preprečimo.
Slovenske kulturne in politične organ ¡raci je, ki so se VCs čas priprav zavzemate za strokovno šolo, morajo tudi sedaj bdeli, da ne bo nova strokovna solu sama mašilo In nakazo neurejenih šolskih ra im eri
S tem člankom srna želeli opozoriti mladino na resnost koraka po končani obvezni soli. Na resnDsl odločitve staršev — naj ne gledajo sitmO tla hitri zaslužek njihovih obok, ampak na njihova bodočnost- Na različna izbire in poli, ki to pred našo mladino. Zavedajmo se, do je konkurenca vedno večja, izobrazbo in strokovna usposobljenost vedno balj iskana. Na vse to naj mislijo in rtu-mili;ujo v slovenskih družinaht
iiJiku je b Lin p&sJiuiii ob nekam iolakt/m n rti topu
POKLICNO USMERJANJE
-MO,1 si/z feoFiču;a fretji razred srednje šole; do ie-daj niiem imela skrbi 3 šolo, ker je -vedno žzdeiol, prav za ¡o bi rad«, riti bi nadnljevtii s šolnnjem-, čeprav se sam ne širini« preveč z mojo željo. To bi še tierlM--feo šlo, Joda kar me noibol-i skrbi., je rtrepov odgovor no, moje vprašanje, ha; Jbi rud postal, in ¡ufe-o na ve. V iittffro Šoto bi se vpisat ne kateri pofaUe Pi izbral...-.
Izbruh sirni pismo ki je po našem mnenju v tem in v prihodnjem času izredno aktualno in zanima ve lika večino dijakov srednje in višje šole. Do nedavnega je bil ca problem še za. otmke petih razjedov osnovne šole S šolsko reformo smo vsaj to odpravili; nismo pa povsem rešili problema, kor su moramo z istim vprašanjem spoprijeti ob zaključku obvezne ga šolanja, to je pri štirinajstih letih
Problem, o katerem govori pismo, je problem šolske in poklicne us meri c ve mladine. O lem sem imel le večkrat molnosL opozoriti našo javnost, toda do sedaj sem vedno naletel več ali manj na sluha ušesu. Znl.o pa me 1,-oILI-lo bolj veseli, da lahko danes odsovo rim na vprašanje našo bralke.
V ¿volu se ju v zadnjih letih izredno razširilo Luko šolsko, 'kakor 1-u-di poklicno usmerjenje, čigar prvi in zadnji ril p ja postavljanje pravega Človeka na pravo mesto. Ta pa mesni, da poskušamo odkriti v človek o njegova nagnjenja, njegova sposobnosti, kakor tudi njegova zanimanja ter mu tako pokazati primernost Lega ulj onega poklica. Delo samo ni lahka ter zahteva a ene strani sodelovanje dijaka, z druge strani sLrukovne priprave strokovnjaka na področju šolske ali poklicne orientacije /garaj smo omenili, da smo s šolsko reformo ta problem vsaj deloma rešili,, kajti včasih Je Liriko in celo tvega n o usmerjati mladino, posebno LisLi del mladine, ki nekn ko zaostaja za drugimi sovrstniki, v določen jjohlic ali vrsta sole. Veliko bolj ga tava pa aaSs sLrokovno delovanje, če imamo opravka z maturanti, to je z mladino, ki je s tam približno lit let ta je veliko bolj z rala, zna bolje presojati sebe in svojo okolico in je zato možen razgovor na višji javni. V nekaterih evropskih državah imajo obvezno šolanje do IH. let«, tako lab k p nudijo vsej mladini višja kulturno raven, obenem ji nudijo večjo možnoat pravilnega izbiranja življenjskega priklica.
Pri nas pa , cLb vsaj deloma nadoknadimo ¡n da pomagamo mladini na njeni bodoči poti bodisi v šoli kakor v poklicu, poznamo tako imenovani solsk.i profil dijaka Ta vsebuje tu-dl nasvet za bodočnost, ki ga moi'a izpitna komisija izluščiLi na podlagi razgovora in rezultatov v nkvlru male mature. To je vsekakor
korak naprej, čeprav imamo vtis, da starši vse premalo upoštevajo šolski nasvet.
Ia vendar ima šolski nasvet ubila pozitivu ih elementov, ker je rezultanta mnenj celokupnega profesorskega razrednega zbora in — z letošnjim letom — tudi »Zavoda za šolsko in poklicno usmerjanje*.
Letos imamo namreč prvič slovenski oddelek ta šolsko in poklicno usmerjani e v Trstu, ki je namenjen slov-enaki mladini in lo srednji kakor tudi viši e šolski. Oddelek deluje v prusiorih italijanskega sede žsl v wi. CciuoI Piccoio štev. S.. Tako smo to šolsko leto doslej že pregledali skorn vse dirake prvega in drugega razreda slovenskih s rt dni ih šol v Trstu in v okolici. Naša posebna pozornost pa Je namenjena prav trotiešoleem, ker ¡e za te najbolj pomembno, te bodo nadaljevali s šolanjem ali ne, če bodo šli v poklic in v kateri poklic. Še vse to delo imamo namen opraviti v teh zadnjih mesecih pouka; nalašč smo
pregledali prej prva razrede, da dosežejo medtem tre-tjašolei na koliko večjo zrelost, tako da bo-do naši rezultati, naše mnenje in nasveti ceni bolj objektivni.
Tako bomo pregledali tudi sina naše zaskrbljene matere ter ugotovili, ali bi dejansko rad riFtdaljeviil s šolanjem, ali ima zato sposobnosti, interese ali je bolj pametno, da gre v poklic in v tem primeru v kat e roga.
Tu bi rud poudaril, da moramo enkrat za vselej prenehali a staro delitvijo in usmeritvijo v poklice, ki so danes zapostavljeni ali ki propadajo; imamo na tisoče novih poklicev, lepih, z lepo bodočnostjo-, v te bi se morala usmerjati mladina, ki noče nadaljevati šole, ne pa vztrajati na tistih štirih (šivilja, mehanik, frizerka, mizar), kjer s* možnosti precej ometene. Življenje se danes spreminja, in temu su mora prilagodili tudi človek, sicer zaostaja in zamudi vi uit, ki. ga je pozneje težko dohiteti-
STARA,
ZELO STARA PRAVLJICA
bove ulici?, feaiiii se križajo in preklinjajo. Že SO Čili izven masía, kanji po- so v ih m(i čez nočne pokrajine, hiH da bi bili pobesneli.
Tafta fcrtiia vožnjo ja gatovu usodna vožnja In dožive jo le retifti na feni iveiu. Malokdaj se ftončn na miren in prijeten način. Toda ker je naše poročilo pravljica, je monote, da se boda blazni ftonji no jutro na kakem rosnem travniku v največji samoti tistaviii. Dim. bo pitbiel iz njihovih prepotenih teles in vodja lutkovnega gledališča in njepova žena in sedem otrok in sedem bratov bodo hladi kot smrt pouka kri ti z vozov Odprli bodo veliko skrinjo in gledali bodo svojih sedem luffe in te bodo pomirjajoče v svoji mrtvi vsakdanji običajnosti.
So pa ¿e drugačne modnosti izida naše zgodbe.
lotlfto xe namreč zgodi. da pobesneli feortji zdrve na neprizanesljivih gorskih nviniii/i s poti v divje pre pode, ki jih nikoli ne preživiš Mogoče se v mesečini dvignejo lutke v skrinji, toda ne navadne itiflje, temveč lutfte ■ ftrvnifti. in obfliavijo svoje gospodarje, mogoče blazni čarovnih nefcje na visolti pori začara to nočne vožnjo v večno blazno vožnjo in vodjo ¡¿itfeo-vnepa gledališča z njegova družina v grozljive okostnjake, lit tu in iam zdrve skozi načne vtisi in pokajoč Z biči vržejo IZ spanja uboge otroke. Lahko se vse konča uti običajen- način v snežnem game tu, ker je žima. Saši junaki morejo zmrzniti neftje v snegu, morejo tudi poginili ort Jahate, ali pa jih lahka raztrgajo volkovi v gostem gozdu-. Ali pa zbale za kugo, utonejo v narasli reki, aii pa jih pogoltne lačrtu potresna zemlja.
A upajmo na srečni konec. Končno je to le pravljica. In končna vsakdo v neka/ upa. Zakaj bi si razbili srečni konec pravljice. Kljub snežnim, viharjem, kljub pot resam in divjim prepadom.
A- Černigoj: Družina flesorez IS30J'
mladika
IVAM UDOVIČ
KAKO JR V NAŠIH DOMOVIH
Ko prihajamo drug k drugemu no nhi.sk, rmnrdo sama no bežen obisk, si nehote ne koko u stvori mo sliko o domu, v Itoterego smo stopili, Ti vtisi so zelo različni,
Večkrat najdemo doma icmno enega človeka, morda samo gospodinjo, morda samo otroka, ker sla njegov oče In njegova moti na delu. Pridemo ab najrazličnejših urah, □ kot do niso nikoli vsi člani družine zbrani. K a pii-leče damov eden, odbrzi drugi.
Današnji način dela je res čuden. Večkral nas dofž-nosli raztepejo na vse strani, tako da nismo nikdar prav zbrani doma okoli mize, v kuhinji, nb VEČernem pomenku, Včasih nam govore, kako naj bi skupaj jedli, skupaj moMi zvečer, a se tako poredko srečujemo.
Zdi se, da je to veliko hibo načina našega življenja, da se v družini več ne srečujemo. S tem te namreč bolj in balj drug od drugega odd a I j uje m a ■ Postajamo si vedno bolj tuji. Otroci ne vedo zo skrbi in načrte svojega očeta, ne vedo za težko delo In za neprestane skrbi mater, starši ne vedo, kako ¡e z njihovimi otroki, kaj ¡ih tare, kam hodijo, ne vedo za njihovo družba. Iščejo si topline in ljubezni bog v e kje.
Ko a vsem tem razmišljamo, prihajamo nujna do zaključka, da moramo poskrbeli, da se bodo spet vsi člani vsake družine v svojem domu srečevali. Kljub različnemu načinu delo in zaposlitve. Vsakdo naj nekaj žrtvuje in noj Se patrudi: morda je ta čas opoldanskega Volita. Naj ne je eden prej kot drugi, da ho čim prej odhitel, žrtvuje noj še nekaj časa, d g se bo srečal z bral , sestrami, s starši. Morda je to nekdaj popoldne ali zvečer, poiščimo trenutek našega srečanja Vsi bomo ¡tresli svoje težave in svoje skrbi drug pred drugega, pa tudi svoja srečo, LrSpeliE in načrte. Tako bomo drug z drugim in drug za drugega bolj živeli.
Posle rti i mo, da bodo naše družine tako v mu slu kot v vaseh spet naša lepa srečanja, da ho dom kraj medsebojnega zauponja in veselja in ljubezni. Preveč naših (fmjfin je razdrtih, preveč ¡e premalo povezanih v medsebojni iubezri, preveč je v .njih kričanja ,n zmerjanja, živčnosti in zadirčno-sti. Tre ho je, da vsak družinski član nekaj Žrtvuje, do se malo zatajujs, da nekoliko potrpi, pa bodo družine spet lepše in bo v njih več prijetnosti ¡n prijaznosti in več trdnosti. Samo trdne družine, družine, prežete z ljubeznijo in dobroto, povezane z enim samim srčnim utripom so poroštvo naše narodne trdnosti, ker bodo zdrave. V njih je kraj zaupanja ¡n dobrote in domače govorice.
Gospodinja je srce družine. Po njej, po materi, je dom lep in prijeten. Nalagamo ji nečloveške napore, vem. A mama premore vse, premore več kot mi vsi skupaj. Naj bo še toka neznnlna in šibka, n|e ne moči Sa večje kot so moči vseh članov družine ikupQ|. Pomislimo pa lahko vsi, ali ji ne bi mogli nekoliko oki|šoii breme- Ali ne bi «nagli narediti nekaj namesto nje, ali
ji ne bi mogli prihraniti koko trpljenje, ji narediti vesElje s tem ali onim, ji ne bi mogli pomagati ustvarjati lepa družinsko vzdušje, prijetnost, zaupljivost,,,
Ali ji ne bi mogli pomagati okrasiti dom, namesto, da Samo lalmttovomo in mota Ono Some pospravljali za nemi. Ali ne bi mogli narediti karkoli namesto nje :n ne čakati kot nekdanji princi in prlncezinje, da bo samo ona vse postavita pred nas in nam stregla.
Pomagajmo ustvarjati notranji mir v naših družinah, vžigajmo vsak dan znova toplo ljubezen med seboj, iščimo srečanj, Osfciajmo doma in ns bežimo na vaS, v mesta! Prispevajmo svoj delež, da bo nas dom lepo ute j en, da bo šopek rož v sobi, da bo naš dom topel in privlačen za nas same ¡n za druge, Okrasimo naše domove z lepimi slikami, z okusno opremo, kar večkrat zmoremo somi. Samo eh dom imamo, ki ¡¡e h a 5, samo naš, Poskrbimo, da bo ta dom edinstveno lep za vso našo družino, da bo prijeten, poln zaupanja in ljubezni.
Polem So že naši društveni domovi. Saj bomo menda vendar rajši hodili tja kot pa v zakajene bare. Tudi društveni prostori sq naši domovi. Poskrbimo, da h od o tudi ti urejeni in lepi. Ne razstavljajmo stolov po sredi sobe, ne mečimo ogorkov cigaret po tleh...
V nedeljo je obiskal mariborski pomožni škof dr, Vekoslav Grmič več naših prosvetnih žarišč. Prijeten je bil občutek, ko smo ga spremljali no primer v dolinski Mladinski dom, ki je ves tako okusno urejen. Tu šahi ra j O ra n t je, tam igrajo namizni tervs, spet drugi slone nad
knjigo, ki so jo vzeli no knjižni polici.
Ali kako prijetna je dvorana v ulici Donizetti, kjer so za Prešernov praznik člani 5-lov. kulturnega kluba priredili slikarsko razstavo Stene so oživele in v predavalnico je stopilo neka domačnost, No mizi je še vazo z rdečimi nag el ji. Škof je vesel teh toplih prostorov, ki so jih ustvarili mladi.
Kako okusno je spet urejen Slomškov dom v Bazovici. Revije, igralni ¡n zabavni pripomočki, a vse je urejeno, Na stenah so še vedno slike in znova in znova se zazira-jo vanje tisti, ki vanj vilopnjo.
Kako prijetna in estetsko je dvorano Fnžg« rjavega doma na Opčinah, kako okusno je urejen Marijin dom pr' Sv Ivanu, kako je urejen in čist Marijin dom v Rojanu, taka velika dvorane kol malo dvorana v prvem radii rop ju. In kako čud a v iti so v s prostori v novem Marijinem domu v ulici Risorta!
In še in še bi lahko naštevali. Ni vseeno, kakim SO naši domovi. Biti morajo vabljivi zn družino in vabljivi spet drugi za člane naših organizacij. Nikjer naj ne bo zanemarjenosti in zanikrnosti. Veliko lahko samo uredimo in olepšamo, brez vseh skroškov-
I e če bomo imeli lepe, prijetne domove, potem bomo v njih vedno bolj srečni,
Po Koroškem, po Kranjskem a (Sodolujtzjn nmsi bravcf~ samouki)

■Ko Se bil* ie mtodu ,,-
Zci drugi! številko jmfl pripravite resničen? zgodbo ¿z Življenja £pren./-xke matere, Kafcar jo je doživela, tako So je naimateu fjpiiurzta, ialto da nam bo lahko zanimiv dokument iz dni trpljenja ntliiii	med prvo xvn-
lovno vOptirj.
Ta trt ¿ti druge zgodbe popisuje kfiiha Debeljak Šeie 1-eckij, na «bi rosi, ko ¡o je teutfa Potezen priklenila na bofrtiifeo pcjiteipn.Dan.es ¿mn nekaj čez osemdeset let, vendar ja, kot bomo videli, duševno čila, pogumna ¿n hudomušna. Pnfltotel nam je turii siifto iz dn:, aha je hitel še mlada-, ftor nagajivo piše, čeprav lahko uganemo tako po spoštljivem številu n/enih otrok (10) kol tudi po modi, da te tudi takrat bila že mala več kut mlada. Od Debeljakov? družine so dimes razen enega še vsi ¿¿vi, le očita, ki je bil starejši od matere za celo desetletje, so že pokopali.
Zgodba Micke Debeljakov e je nefecliteo daljša, zato bp izšla v dvete nadaljevanjih
Na koncu bomo dodali še zanimivo pesem Anice Gartnerjeve, katere črtico sle brali v prvi številki.
MICKA DEBELJAK
MED VOJSKO NA PODMLAKI
Bm |e lep poletni dan Opoldanski sončni žarki so močno pripekali, ko ¡e stopil oče Podmlotan v vežo nizke kmetske hiše. Pogledal 'c naiprej, kuhinjo in vprašal;
»Micka, bo že kmniu južina?«
»Ste prišli vsi? Pravi Ravno klicat sem vas imela namen ¡ti.a
Km-alu je bila vsa družina okrog mize, pa Številu močna, po delovni zmožnosti pa bolj Šibka. Postavila sem no mizo skledo kislega zelja. Odmolil! so očenaš, se pokrižali in pričel slastno zajemati. Starejša fantka sla sedelo in soma zajemala iz svojih skodelic. Punčki Johanca m Francka sto sedeli ena mami' na kolenih, druga pa pesterni, da bi se vsi nasitili. Okrog mize so sede i še ostali člani družine: gospodar, hlapec, dekla, pestema, pastir in staro mati.
Ko so pojedli zelje, je postavila gor skledo s-pošten g a n e kaše,« nato še »čerfo« gajtegu mleka- Vsi so- bili prav dobre volje.
Tedaj je nočno potrkalo na vrata, Odprla so se. Birič z občine je stopi! s trdim korakom v hišo In zakričal s pozivom v rokah :
»Mobilizacija! Mobilizacija! Klicani vsi moški od 18. do 55. v štiriindvajsetih urah na določen kraj!«
Gospodarju je padla žlica Iz rok, pobral |0 |6, zajel jedi ni več, spregovoriti besede pa ni mo-gei, Hlapec je izbuljeno gledal, izpolnil je ravno osemnajst let.
»Mene mogoče 5e ne Štejejo?« je vprašal
»Navodila so na pozivih,« |6 rekel birič, polo-
žil papirje na mjzo in naglo odšel, Mudilo se mu je. Še danes mara obvestiti vse obveznike.
Po odhodu biriča so šele prišli do zavesti, kaj se je zgodilo. Ženske so za|okcile. Ko je oče Matevž pogledal poziv, :e potegnil klohuk na oči, držal se je mrko, sedel k peči in razmišljal. Otročiči so tudi jokali, ko so videli mamo, In se oklepali store motere.
Oče je- tako sedel, dokler ni zaslišal vriska in petja fantov s Krivega brda in Sopotnice. Naglo je vstal, šel do »morajne« zelenke potegnil por požirkov in še in še, Zelo dobro mu je naredi,, skrbi so kar izginile. Ko so pripeli mimo fantje in možje, je bil kakor oni vesel in korajžen. Zape i so skupaj: »Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj še prideeemo... Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazej r.as več ne bo.«
Tako so prepevali, se jokali in-se smejali obenem ter se objemali. Nekoliko so se zadrta . pri nas, potem pa prepevali naprej na Mlako in Jar čje brdo, seveda naša dva z njimi. Možje so jemali slovo od sosedov, fant|e pa od zaljubljenih deklet. V Krivem brdu so se zadržali najdalj- Ondi so bile punce najbolj zale. Ze dan se je delal, ko so pripeli nazaj čez grič.
Oče Matevž ¡e bil zvečer že trezen in zaskrbljen, mnogo se je imel pogovoriti z ženo in materjo.
»Hudo bo, pa si ne moremo čisto nič pomagati. Koliko lažje bi odhajal, ko bi i teboj ne bilo tako. Tako se bos mučilal Čez tri mesece boš dobila otroka. Če bo fant, mu da| moje ime, Če punčka, pa tvojega. Da bi le zdravi bili!11
Skrbelo po ¡e gotovo bolj mene kakor pa oje-ga, kdo bo delal, in ie polno drugih težav, ki se nagrmadijo no človeka, ko ¡e sam.
Slovo je hilo bridko. Jokal je, ko ga prej nisem videle nikoli, Otroci so spoli, pokrižal jih ¡e in pokropil 1 žegnorio vodo. S težkim srcem je odhajal
»Takoj pili, kje- se boš ustavil. Rugosla piši, ker bom imela take skrblk
»Bom, Mieika. Tudi jaz bom le na dom mislil, no t-ehs, kako se mučiš, na mater, 'kako so ubogi, na otročičke, ki ¡ih ne morem božati in ujčkati. In na dela, ki čuke neobdelano. Uh, uh, saj ne smem mislIti —,‘
Zasukal se ¡e in naglo odšel.
Ostali smo sami. O, kako je bilo hudo. Zdaj sem Šele ohčutila, koko sem imela može srčno rada. Ko go ni bilo, nisem mogla ne spati ne jesti, od dela sem bilo silno zmučena.
Mati je rek la i »Repo morate takoj vseiOh, če mislite.*
!n smo ¡o. Dekla Katra ¡e vozila gnoj, ¡az sem ga trosila. Tudi zorali sva potem sami, dekla ¡e držala drevo, jaz klešče, peslrena meče ¡e po gnoj otka-la v brazdo.
Vsajala bom kar sama, sem sklenila.
Grem sejat, nisem še obsejala pol njive, repe mi že zmanjka. Grem zopet ponjo, vzamem ¡0 več, pa nisem še obsejala vse njive, ko je bila sejavka prazna. Tako je potem ostala, obzenela ¡e gosto kot tikdo. Neredno in sram me je bilo, kdor je šel mimo njive, se je zanimal, kdo je repo sejal. Ravno teh dveh semen, repe In korenja, če nisi iz-vežban sejalec, ne moreš v redu vsejatl. Matevž je vzel pol litra repe, pa fe vso njivo tako lep-o ob-sejal, kol bi jo oflancal.
Jaz sem pa potem drugo leto po nasvetu sosede namešaJu tretjino sipice, prsti, pa je bilo za vso njivo dovolj semeno.
Zelo težko sem čakala obvestila od moža. Bil je na Primorskem, v Trenti, ob izviru Soče, pa je rekel, da ostanejo tam le začasno, Doma smo delali, kakor smo vedeli in znali- Mati je pazilo na otroke, da |e pestma delala, ker |e bila mOČna. Store ženice smo lahko dobili v »labrh«. Res, da niso najbolj nagle, je po tudi to nekaj vredno, ko so Zanesljive- Dobili srna- štiri in zgovorne so bile, še to sa rade povedale, kaj so kje jedle. Če so kje dobile za malico namesto jajcovega kropa kofetek, je bilo to neprecenljive vrednosti, še drugi dan so ime le dobra usta, Ta poslastico ni bilo kot zdaj na dnevnem redu. Kaka slara mamico go je za priboljšek skrival po|edla v burkl|ah pred pečjo iz lončka, ko je družina v hiši jedla sok.
En Jerašev pastir se 'e pa enkrat pohvalil, da mu je mali že večkrat dala lonček postrgat, ker je bila njegova teta. Rekel po je, da je to »koke* tako nekaj dobrega, še bolj kot meso. NI čudo, da ga ženske delavke tako porajtajo. Šte|e pa se ta |ed za zel o veliko potrato.
Prišel je čas rojstva. Imela sem namen iti v Škof jo Loko, Motr je reklo: »Nikamor ne hodi, ko prete če devet mesecev, nisi nobeno uro varen!« Ostala sem doma.
Drugi dan smo ruvali korenje. Z deklo sva ruvali, pastir ga je voz'l. Hiteli smo, mrzli sever je pihal in prinesel kako snežinko. V tem jaz dobim prvi porodni opomin. Nič Še nisem rekla, Potem drugi, tretji, — nisem mogla več skrivali,. Rekla sem Katri;
»Domov morava, pa tako|!* Pogledala me je= »Bleda sl!« Takoj je vedela, da res morava domov.
»Ti takoj pojdi po babico, jaz pa moram, zakuriti in se okopati, če hom še mogla!«
Babica je bilo moja mati. Ni je dobila doma, bi la |e nek|e pri porodnici, Mt>|C mati je bila že 35 let babica, prva šolana v tej stroki- Prej ni bilo učene babice v župniji, bile so le mazačke. Kolika porodnic je umrlol
5tora mati Podmlačanka je mela velike skrbi, sem in tja je hodila in zdihovala: »Oh, oh, ali je še ne bo, Marija, pomagaj nam!.* Tudi jaz nisem imela dosti več koroiže, rekla sem materi: »Umria bom, tako se ml zdi, če nobenega ne bo,* Ura je bila polnoč, potrkalo |e, oh, da ¡e sa| prišla!
Zjutraj, ko- so vsta i otroci, smo jim pokazali majhno punčko. Otroče je bilo po postavi močno, po naravi pa šibko, še jokalo ni, le nekoliko stokalo in nm žfl|o. Babica je rekla :
»Krstiti ja maram, lahko vsak čas ugasne!* Podelila ¡1 je sveti krst, dali srna ji ime Marija. Soseda Ma-tajca smo poslali v Loko, dati smo mu nekaj denarja za v čudodelno znamenje, da bi ji bilo boljše ali pa da ja reši smrt. Matojc ie pri tem gotovo zvesto molil, ker punčki se je obrnilo na bolje. Pozneje je bila ta deklica taka pridna, za vse druge moje otroke.
(Prihodnjič naprej)
Anica Gortnar
Pesimistove sanje
Na krilih čudežnih v daljave varne odplul ¡e črnogled in sanjal čudne sanje.
Razsrdila te sitno IM ati jn no rovu.
Dobroto njeno čievek izigrava.
Zakone njene vedro bolj prezira, — in samovoljno pol ošabno si utirit.
Mogoče njena siTo usužnjiti sl tiDČe.
Predrzne si načrte snuje za v bodoče.
Vse njene lajne hoče ¡i izdreti iz globine, neskončne podrediti vesolja si višine.
Črni so oblaki nad zemljo se razpeli, vetrovi s strašna silo sa se razbesneli, pošaslen zdaj razreže temo blisk slepec, za njim razpara gore grom glaseč...
Morija plini. Atam ruši. Pošastni ogenj sveli, Zemlja strese se	človek« note več trpeti —
Merilne sik, ki izumil jih je človek som, demoni strašni sodijo mu, — ki jih je izzval,.,
Pesimist obupan z Lune prazne gleda;
Kaj si dosegla zdaj, človeška moč in veda?! — — Planot tiru p en, jdoj mrl tv, brez življenju.,,
O,	kjo sf naš« ljuba, dobra Zemlja ti!
INA JUN BRODA

//eôtfÿtù
BESEDA O PESNICI. — ¡n& Jun Broda se je redila v Zagrebu,, kjer je Živela do drupe Svetovne vO/ne. Pozneje se je ruja«¡¡¡n v Avstriji. Api ov tortura, hi piše v rfvefi /flii/iiPi tv nemilem ieziltu je izdala pnjertišfe* ithrfip DER DICHTER JN DER BARBARE1 — Peinife v ¡mr!>arstvu, in članki u literaturi pa SO izšli tudi V srtKtiinvaŠČiFiiJ, je postala pravi posrednik med drenja ^«(turnima prostoroma. N ¡ena velika zasluga je, da je LiSJo vet del predvsem srbohrvaških avtorjev, hi jih j e tudi sama prevedla v nemškem- £iiiiurne?n prosčo™ Verino pci ie je iu-di zavzemala zn slovenske in Jttiilefsdortsfee pesnike in pisatelje. Odgovorni urednik .TILADIJTE Mari/ Maver jo je julija rgriš srečat na VI, srečanju pisateljev iz czips^id dežel rt* ŠMjers/fietrt ¿rt je to srečanje tudi omerui v uvodniku MLADIKE (št. 7. /uh/ ISCS).
Vso pravljice se bodo itresitidile
Molj je rekla; :>Bezi, beži. Pate gredo hudi možje,«
V	tunam skril sem se.
Prišli s* in moiei' vzeli, potem so se tepsti začeli.
Eden od njiFi je blso zažgal,
V	gozd sem zbežal.
N» nebo so veliki ¡¡maji prileteli; iskerli so me preko polja,
povprek celega temnega svele, in polja in svet so v potresu drhteli.
Kriknil sem: »Joj, mati. joj k
Takrat ¡e rekel glas: On živi, glej!
Med drevesi so se nad njim sklanjale zvezde n n porjavelih, čelih; rože brez stebla, t/iele so me s sehoj.
Zdaj gremo skupaj
skozi vasi v plamenu in skozi gozdove, včasih srečamo angele in včasih volkove.
Mati iz Djakova
ie pred mnogimi sto leli, k a še v preročišče so verovali,
SO mt za la-se Zgrabili, od mojega oboka proč pahnili in v stolp zazidali, ker kamni žrtev imeti so hoteli Takrat krvniki, predno so me zakopali, so iz usmiljenja mi željo izpolnili; bili so možje, Ženu to imeli In imeli So tudi majhne dečke, zuto v stolpu okensko lino 50 pustili, da sem skozi njo dojila svojega sinu.
Toda danes, V iem krvavem stolpu, je Človek popoln V 5VDji kruti postavi, brat šibkega člena je zdaj sklenjena veriga no morilski fronti proti naravi, bodeča žico nima nobene vrzeli.
OPOMBA: Prve. pesem. (Vse pravljice se hoda uresničile J je pretresljiva doživetje LE zadnje vojne, druga čJWn£i ie Djafeova.? pa kr v prvem dela nanaša na gro sovito srednitivei-feif kazen, zazidanje živega človeka v zid, v drugem delu pa prehaja v spomin rta taborišča u zadnji vojni. Tako se ie pred dobrima dvema desei letjema srednjeveško krvnišivn spet rodilo v novem čas*..
Prevedla MILENA MERLAK DETELA
A vgust Černigoj (lesorez J USB J
V SPOMIN PRVEMU
VSE JE MOGOČE
RAVNATELJU ZNANSTVENEGA LICEJA „FRANCE PREŠEREN" -PROF. VINKU VOVKU
ITeet p Vinkoirm smrti mas je hudo priznala. Za božič mi je če obvestil, da bo še/ iskat idravjn v Evropo, upali smo, da se bo popolnoma jtopravil, idai nžts is presenetila rtov*ca, ¿la /e odšel za vedno.
Marsikdo rta St. Ciairu ga /e potrifti, maioteeio je vedel kaj več o njem. Pred ¡4 jeli smčh »kupuj prišli v Ameriko, skupaj ivkiih riOVtil pati v novem sveti*, kmalu nulo ¡me se raztepli po teonitnertfii in se kasneje le od čfljfa do čusa srsča-vijlk zadnjiferaf, tea smo mu rta poti iz Evrope pred letam gi pol p rineš (j pozdrave šfeviimJi znancev irt nekdanjih študentov,
’¿a kinkata Amerika ni bila šele začetek uveljavljanja, Za seboj ¡e imel te deset iet uspešnega dela pr* ustvarjetayu in urejanju slovenskih srednjih šol v Trst!*. Realni licej v Trstu in teme ¡ji ta izobrazbo, hi so jo študentje tam dobiti, sta blia predvsem Vinkoiovo dejo, /ti pa je začel v jeseni leta 1045, ko ga je pral. flcirogit komaj 25 letnega postavit za ravnatelja vts/e pimnuzije. Mi smo Vinkota spoznavati pri delu, ob tem smo postajali prijatelji, drug no drugega navezani smo iskali sebi in drugim pOU v bodoč nosi in. v svet.
Matematik in fizik po poklicu in osnovni izobrazbi se je med vojno v Bariju dokopal do doktorata iz ekonomskih ved, študirat tudi iakrat, ko je stradal in se ud ¡juri z ročnim delam, da se je preživel. Po koncu vojne se ye ¿[stavi/ v Trstu, tier je hotel maio boi j od blizu videti, če bi kazalo iti domov. /TsJavti se ye deset iet. Z rtjim in ob njem je rastei prv* kader težaških študentov, ki jim je bii ravnate/j, učitelj, spodbudnih in prijate//. Vinko poklicnega dela m yemui stutio kot 'zaposlitev'. Vedno in povsod se je boril za kvaliteto, za rs»m štadij, zato ni poznal pravega p-OČitfea in popolnega oddiha. Uveljaviti se je hitel zase Irt ZCL ljudi, sredi katerih je živel. Naprezanje za kvaliteta ni bilo lahko, ne v šoli, ne izven nje l-'inkotavo poučevanje v pjiinitivnih razmerah tedanjih tržaških šol. njegov imd za visoko kvaliteto vsesa, /¡ar sa ji/avenei v Trstu ustvarja/i, mu je pridobi/o polno prijet te /jev, tt tudi obilo nasprotnikov. Bil ja pionir v tsvu/iteinejn iat/i urnem de/it, ko je s študenti in prijatelji organiziral prvo dijaško akademijo, iiOi dokaz, da Slovenci v Trstu znajo ustvariti tudi kei več. knf !e ljudske prireditve. Bil je pionir v organiziranju skupnih študentevskih počitnic v Žabniccth in na Tirolskem, brez zunanje finančne podpore in izven obstoječih organizacijskih okvi npv Vinko je bil naravno obdarjen s čudovitim organizacijskim čutom, a je zavračal organiziranje, /ti bi bito samo sebi namen.
V Amejuko je prišel, /jo v Trstu ni imei več bodočnosti. Podjeten in sposoben kot je bii, jc bit trdno aver jen. da se bo v Ameriki osamosvojil, tia bo začet novo življenje *n se otresel tesnobe tržaške napetost* in nejasne bodočnosti. Prva teta pri General Electric so mn posredovala slik z Ameriko, a brez pravega zadoščenja. Bolj po naključju kot po načrtu se je tisamoHvujil in ustvarii lasted gradbeno podjetje. A nviomn-blisha nesnefča pred iet* mu je zavrla njegovo ustvarjalnost. Po njej se m več popolnoma popravil. V tem Časa smo se Že razšli Držal se je Clevelumla, nas ye pot vodila preko Amerike do Pacifika. Vinko n* rad pisal. Vendar into dokaj pogosto slišali 0 njim.
iidaj se mu je življenje utrnili) prezgodaj zanj, prezgodaj za njegovo družino. Prezgodaj zato, ker mu n* bilo dana ustvarjati. kot si je želel, a radiu še dedje, saj bi bii sposoben. Vinko ja ki/ da/ ¿*ite g e racije, ki jim je najprej vojn«, nato j'nzkurkana povojna do bet preprečila, da bi se polno uveljavili v svetu, za katerega «n rasli*. Utesnjenost, ki se mu je ovijala okrog njegovega nt/ndega življenja, ga jc iziemala. Amerika, odprla in proštu™, mu n* pokazala svoje strani v polni /uči.
Vse je mogoče. Tudi to da polije pisatelj v svet knjigo in ne dopusti, da s* kruleč o tt/ej ustvari svojo sodbo in jo na glas izrazi.
Prali smo nekatere strani Tavar-ikčrve knjiga s posebnim dopadc-njem, druge s trpko zalùStyO, toda na premnogi k mestih smo se morali z njim razhajati. Nima pomena, tu raztagali v čem. Saj to navsezadnje zdaj niti ni važno, ker ja naša pOzčrrtOSt ùbrrije rta drugam. Da zavrnemo nedopustne
očitke, ki jih je avtor izrekel na
račun zamejskega pisatelja, ki si v svojem 'farizejstvu' med drupijn tv oklepaju povoda nul upa predavati katoličanom v Ljubljani.
Ne bomo tu odgovarjali v njegovem imenu, ker nas za. lo ni prosil in ker smo prepričani, da bo sam to storii bo ¡je, če bo hotel, Toda tisti očitek ■toriitj/stva« in "Odmr/OSfte f sledu j! ne leti sam«
nanj) smo dolžni o/osi rali, če zuradi drugega ne, vsaj kot dokaz odmevnosti v * enotnem aiovenskem prostoru h.
Pisatelj, ki v senci vihti svoj bič in prt tem skrbno pazi, da ne uda ri po komerkoli, bi lahka bil v£ûj toliko Širok, da bi drugim pu-siii pravico, da izrazijo svoje mnenje, potem ko ¿e on sme tako brezskrbno izraziti svoja, toliko bolj, ker nas hoče tudi prepri čeli, Isafco ¡e popolnoma brez kom-pieksov. To pravičO pa- mora dopustiti predvsem tistim, bi so o si'.iii sami sebi v marsičem zve S ti. Vprašanje je seveda, ali ni ravno ta zvestoba tista, ki peča in izziva.
KOMDOR
SILONUEV „UBOGI
KRISTJAN”
Gotovo ¡e največ) s zanimivost in po kvaliteti tudi najboljša dra m a v letošnjem repertoarju tukaj š-oiesst -S I o ven s k ii^ti glada! Lšom Si La-nij en a -Prisodit u bosega Krist ja
na k.
},v dela HUitfio, ki ¡t po snovi sicer zgodovinsko, je izredno aktualno. pa naj jta gledamo in poslušamo v dubL-šetlnom smislu zgodbo, ali pa prg n «se n «ga v sodobne uh1*j nove, Tako ne bi moglo biti za ni kogar dolgočasno. Če ga gledamo kot katoličani, a mo veka!/ pokoncilskega daha, ki en OBn&nja Cele st!n, če ga sleda pripadnik kake levičarsko stranke, v kateri jo Ladi ta lik o vrenja in iskanja poti v
lujfinaniEeTn, potem ga mora tak dialog prav tako veseliti.
Dramaturško drama siue-r boleha na epski širini V njej ni drn matskega konflikta v odrskem srni sin. Premalo je tistega zunanjega, in notranjega dejanju, k: drži gloda ven V stalni napeto-sti in pričaka-
Vanju. Sikme j p pat epik, st je umetnik in mislec, je estet in humanist, Je iskren in dober. Njegov
glavni junak podleže nekje v temni
in neznosni celici, a simpatije gle-davca ga spremljajo do konta. Tudi zaradi njegove nezmožnosti sočustvujemo z niimr tudi zaradi neke neodločnost L, ker je njegova dobrota večja, od vseh napak.
Besedilo, ki ga je iz italijanščine prelil v zelo lepo slovenščino Mir ko Mahnič, je moral režiser Andrej Hieng krajšati, ker bi trajala predstava predolgo. Tudi sicer je režija skrbno razporejata prizore in ji it ločila z glasbenimi vložki, da je bi lo dojenje pestrejša in da ni ostala predstava samo dialog Celotna upodobitev tega Silonijevega dela je os le Lsk a in sveža, naravna, nikjer in v ničemer ni prisiljeni], je nazorna in ima jasno koncepcijo.
Igra vel so imeli pred s eboj veliko in zahtevnn nalogi]. Ta zahtevnost in dolžina se je poznala v negoto vosu obvladanja besedila, kar je bil;] pri nekaterih igravcih zelo očito fNakrstl A sicer so odigrali svoje vloge z zanosom in doživeto. iPrav tako Nakrsti) Nukrstuv via darski Bonifacij Vlil, je bil vreden nasprotnik Celestinu Jožeta Zupana, ki je prišel gosti)vat iz ijubljan-
Pavojn« slovenska itjodavinn Trsta rte more eiiFno ravnatelja Vovka. Mi. tli into pa poznali wt jbiizu, smo živeli z njim irt njegovimi načrti, o katerih je malo govoril, še many prsni. Ko jih je bilo ¡rebo izvesti, je
zagrabil za rieio n polno eifo. Z nami ostaja ffiomm nanj, «vatel «pomirina zvestega, doslednega prijatelja, «panun na skupne pati po tirolskih hribih in po krašltik gmajnah, na sprehode pa tržaški obali in mi-Ijskih hribih, po clevelandskih cesta ti in po peščen vah pri Charatoau. /Uiomshi viharni ocean ga je spremljat v Ameriko, v mrzlem New Yorteit je oživel oh srečanju s Starimi zrtartci. Prijazni Maple Heights in zaspani St- Clair sta mu te ozko odprla Ameriko, velika Amt-riha se n j dovolj okoristila z njegovimi sposobnostmi. Vase zaprt ni trobil v veliki rog o sebi in svojih načrtih.
Ka bodo z. narte I. «ievtlm znanci po «vetu zvedeli <1 njegovi smrii, se hoda čudili in tiralo prizadeli, kot smo mi sam*, V Trstu in na Goriškem, v Argentini in Kanadi, na Štajerskem in v Ljubljani do spomin nanj «pel zažarel v potni «veličin, spomin na prijatelj«, ki ga je širok evef zajel in izžel, ki mu je več vzel kot dal. Vidim a« pred seboj, kot sem ga videi ob zadnjem srečanju pred ielont in poi, ko je pestoval bolečo rolsp in zatrjeval, da mu je zdaj bolje, ¿e je imel v očeh ¿ar ustvarja nja, a si «kora ni upal priznati, da mu je ustvarjanja vedno bolj potisnjeno iz reaktosii v sanje.
Slrašrto iešfto nam je, her z Vi n kolom izpuhi jamo dei svojega življenju, mnogokrat vese lep n, pogosto boiečejja, a vedno polnega; silno težko nam ja, kar smo nemočni ob tem, da hi Oživili življenje, hi se je izteklo daleč D(i na« in ga nismo mogli spremiti na njegovi zadnji poti.
Alaj mu bo n me riška zemlja lahka vsaj na njegovi zadnji iJOStaji.
Dalje na 3. «inani plalnfe
JOŽIl VELIKONJA
MARTIN JEVNIKAH
SODOBNA SLOVENSKA ZAMEJSKA
LITERATURA [NADALJEVANJ E)
LOJZE ILIJA
Radii se je 1905 v Spodnjem Brniku, občina Cerklje pri Kranju, dovršil Škofijsko klasično gimnazijo V SL. Vidu nid Ljubil ano in pravo v Ljubljani. Nekaj časa je bil v uredništvu Slovenca, nato odvetniški pripravnik, po zadnji vojni je odšel v Venezuelo in je knjigovodja.
llija je začel pisati že pred voj no, in sicer narodopisne črtice, katere je deloma zbral v knjigi Do mace zgodbe. Molhorjannm doma in po svetu spoštljivo pripoveduje Lojze llija. Izdala jih jn Mohorjeva družba v Celovcu 1053. V knjigi ;e sedam zgodb, ki prikazujejo ljudske legende (Kako sta Kristus in sv. Peter po Kranju .pri Bahaču prenočišče iskalal. na rodne običaje, ki so v zvezi z božičnimi pi-azniki (Mihovega Tineta sveti večeri, s solllvljo nekdanjih revežev od hiše do hiše po nekaj dri, s termami Ud. Pripovedovanje je preprosto, neke vre te kramljanje, živahni so dialogi in lepi opisi narave okrog Cerkelj.
Drugo llijevo delo ie povest v d veh delih Gospod .Simeft (Celovec iMi in iflfižJ. Tu je v središču žup nik Simon Robič (1324 1B371, ki je bil svetovno znan botanik Iglej SEL, III., 114-115), knt človek pa z.ave den narodnjak, originalen, skromen, pevec in humori sj Pisatelj mu je postavil ob stran še nekaj izobražencev in vre to kmetov iz Cerkelj in okolice. Bolj koL zgodba so ga zanimali narodni običaji: navade ob mlačvi, vasovanje pri mrliču, vaški semenj
z mašo, odhod neveste na mzgltd, predpisovanje posestva, vožnja nevestine bale, ženi Sova n je z različnimi zgodbami, romanje na Sv. Višttrjo )Ld. Vse to Pit je prepleteno z ustreznimi ljudskimi pesmimi. V Epilogu |e pisatelj dodal zgodovinsko podobo naiLupHj tiči h ljudi Jn razmer.
Tudi tukaj je pripovedovanje preprosto, realistično, nekolika starinsko, a z mnofjo humorja. Prav tu humor je poleg oživitve ubičuiuv naj dragocenejši. Vse tri llijevo knjige niso velike umetnine, vendnr so napisane z ljubeznijo in posluhom za, ljudski okus.
Popolnoma drugačen slog in način pri povedo van ra pa je v Osvobojen ju, ki ie odlomek iz neizdanega romanu Vi uda pravda (Muildobje, K. 237-253).
STANKO KOCIPER
Rodil ee je lil 17 v Pobrežju pri Mariboru, toda SC je tako zgodaj preselil k Sv. Miklavžu v Prlekiji, da se čuti domačina iz Slovanskih goric, ki ga tudi na vdihujejo v večini del. V Mariboru ie dovršil kislino gimnazijo, doktorat iz prava je dosegel v Ljubljani, sedaj živi v Argentini,
Kociper je začel sodelovati od pete šole dalje v Mentorju, pozneje je prišel v Dom in svet. v Aj^enti ni je zastopan v obeh zdomskih zbornikih, Hsidulaju pa v Meddobju, Koledarje SS, Vrednotah, Duhovnem življenju in drugod, izdal je tudi nekaj samostojnih knjig.
Najprej it izšla »drama iz življenja mal-uga naroda» Zaaart (Maribor, 1940}, v kateri ¡e v Cankarjevem duha rešil jz krempljev pokvarjenih malome ¿ritLiiov siroto in slovenski narod. Ueto je tipično po litično-teniieiijčntj Ln nam je dejal, da -»je drama bita stimo eden njegovih takratnih govonov, postavljen v odrsko oblik o«.
V	drugi igri, tri dejan k L šin-tiu-n^shi provisor tDotn in n vet, 39-nl, je prikazal trpljenja obrekovanega mladega duhnvniku, proti kateremu se- nabere toliko navideznih dokazov, da verujejo v njegovo ne dolžnost samo slepa mati in »naj slabši* faram. Po tmjni smrti (provisor jeva varovanka, njen fant in njun nezakonski otrok) pride resnica na dan. Igra je močna, prepričljiva in vsebinsko nnvH
Sladil je roman Goričanec (11342), za kaicr&ga Jé dobii Prešernovo nagrado enes La Ljubljane. Tedanja kritiku ga je krstila za * veliko pesom Slovanskih gorici, In res je neko vrste pesem in Tine Debeljak je zapisal, da »take podobe Slovenskih gone, njena barvitosti, slikovitosti, običaj nosi L in resničnosti Slovenci ikd nismo imeli-', Po Slodnjaku pa je -najbrž najpopolnejši primer idile v našem slovstvu* [Slovensko slovstvo, 19G9, 4GA-470!, ideja dela ¡e. Bog, zemlja, družina.
Istočasno so mu zorele novele in črtice v Domu in svetu; izdal jill je V knjigi šale v Argentini pod na slpvpm Meriift, črtice iz Slovenskih goric (1954). Naslov pomeni destilarn žila kot zaslužek za dnino, V teh črticah je pisatelj naslikat viničarje, siromake, malega človeku, ki veliko trpi, toda je notranje močan in dober človek. Novele so napisana približno tako k a knr Goričansu.. Uvod v knjigo je napisat dr. Tine Debeljak, ki je obširno označil Kociprovo delo do koncu zadnje vojne (Orana: Milno Kumar v Meddo-b-bju. 1055, Ut/, 131-132)
V	taborišču v Lienzu je L943 izdal cikJostiino razmnoženo črtico hi lin oh Lešmci, po prihodu v Argentino pa je prva leta priobčil vsako leto po eno črtico ÍZ Prlekije v Koledarju £S: Prpr&kava 'l'iki (1950), JerLizalernahi zvonnr (1(3511. ftečtovtl moii 110321, Žeta rija na Pršnaščku (1953). Úoirwir pip Dravi U(t57>, v Vrednotah kopec na Plovščnfsu (1951 in v zborniku Dnevi smrtnikov), Slepi Vanah (zbornik čez izaro, 1951), Boyec v neurju (Duhovno življenje 1951) in še kaj. Vse te črtice so nadaljevanje prejšnjih, napisane v enakem duhu in načinu.
Leta 1952 je Kociper predelal svojo osmošolsko dramo v treh dejanjih Svitanje- in so jo igrali 10. nov. 1052 v Buenos Atrosu, 30, okt. 1054 pa v ¿panskem prevodu prav tako v Buenos Airesu. Igra. je postavljena v neki atomski zavod v ZDA. od koder izginjajo formule, na koncu pa le razkrinkajo Izdajav-ca, Ni izšla v tisku, o njej pa je napisal Zorko Simčič lp<id psevdonimom Bine Šulinov) obširno oceno (v Mtddobju, I, 1955, str 21S-221).
Višek svojega ustvarjanja je dosege) Kociper leta 1957 Z romanom Na božji dlani, ki ja le prvi del cikla (nedovršenega) romanov ln svet se vrti naprej. . Tudi ta roman aa godi v Prlekiji, in e ¡cer od 9. aprila do 22. ¡unija 1941, torej od nemškega vdora v Jugosla vij o do napadu na SZ.
Zgodba ¿e začenja na cvetno nedeljo, ko nesejo ljudje v cerkev k. blagoslovu presmece (butarel, ix> maši pa 2vodo, da se je začaLi vojna. UčiLelj Pečjakov Vinko navduši nekaj fantov, da se odpravijo branit domovino, toda naslednjega dna jih prvo srečanje 2 nemško vojsko razbije, prav tako redne j ugos lovu riške čete. la komimiaii izrabijo razmera in skrijejo orožje, da bo- pripravljeno, -ko bo udarila naša ura». Študent Janko Kotnik, bajtaričin sin iz Prlekije, doživi razpad države v Ljubljani. Zaradi matere se vr ho skrivaj domov, lrjer se -odvijajo dogodki s filmsko naglico. Nemci najprej popišejo vse tujce in odpeljejo župnika. Oblast v vasi prevzame zidar Zatočnik, ki je bil že pred vojno povezan z Nemci. Učitelj pobegne, la Pečjakov Vinko in Vukova hi im, ki se imata rada, čakata, kaj bo. Naslednje dni pregledajo nemški zdravniki vse ljudi in jih razporede v določene skupine po zdravju, zanesljivosti ¡Ld. Kuncu niaju se začno množične selitve vseh, ki novim oblastni kom niso všeč. Nekatere odpeljejo pmti Sieziji, druge proti Srbiji. Ob preseljevanju ae odigrajo prave tragedije, ko morajo ljudje zapustiti domove prednikov ter oditi z golo culico v neznano bodočnost
Pisatelj apna m ij a v Srbijo Nrgovega Petra, njegovo bolno ženo Mimiko, dojenčka F ra n čeka in njegovo stanu mater. Vukova Mira in pek Tuškov .Jožek morata v Nemčijo, Kotnikov Janko zbeži v Ljubljano, Pečjakov Vinko pa se reši na Hrvaško in dahu v Sr bij o. V Prlekiji 2avladii »novi red*.
Homan ¡e vsebinsko razgiban in pretresljiv. Iz idilike cvetno nedeljo so pisatelj počasi povzpni; preko zapletov, hi ¡ih povzroča uvajanje nemške oblasti, do viška ob preseljevanju. Prizori ob poslavljanju od domov so- podani z veščo roko in prefinjenim psihološkim in Lom. Odvijajo se 'brc2 večjega hrupa, saj je bolečina tako velika, da zanjo ni besed. Nekatere pa zlomi: eden zažge domačijo, drugi se obesi, tretji spusti živino, četrti poskuša pobiti stražnike.
Pisatelj je naj lepše razvil usodo Hrgovega Patra in njegova družine (žena umre v Užiški Požegi, do jenčkovo življenje visi na nitki, stara mati Je vsa zmešana), da bi pokazal, kaj še je dogajalo tudi v. drugimi. Enako skrbno so izdelane tudi manj pomembne osebe. Polog Prlekov zavzemajo vol j ko prostora Nemci, Čeprav so povzročitelji vseh dogodkov, jih prikazuje pisatelj stvarno, brez črno bele tehnike.
ŽLgradbU je skrbna Ln premišljena, podobna klasični tragediji. Večina dogodkov se odvija v Prlekiji, a svoja junake spremlja pisatelj v Ljubljano, Srbijo in Štezijo. Dosti skrbi je posvetil naravr, njeni lepoti, ptičjemu petju in sploh značilnostim Prlekije. Jezik je sočen in naraven, včasih narečno pobarvan.
Šibkost dela pa je v tam, da je na. nekaterih mestih preveč raztegnjeno. Vožnja v Srbijo in Sleziio zavzema kar Četrtini) knjige, tudi študanLa ata včasih preveč zgovorna,
Pisatelj ia doslej priobčil iz nadaljnjega cikla romanov In svet se vrti naprej. . . le dva odlomka: Pe-tindviijisif (Mcddobje, 1D5E) hi Večer v Liki (Meddobje, 19991.
(Moja kritika o romanu: Lit. vaje, 1957-53, TX, 222-223)	(Dalje)
KNJIGE ll\J REUIJE
Pt'j Sodobni knjigi v Londonu je izdal Lev Dátele knjige, na katere opozarja mm
SLADKOR IN BIČ,
CRNi MOŽ, dramski tekst v verzih, IZKTJ&NJE V. NEVIHTAMI.
Vse knjige lahko dobite v slovenskih knjigarne h v Trstu in Gorici in v knjigarni Mohorjeve družbe v Celovcu.
V zalogi uprave pa imamo tudi še pesniško zbirko Marijana Breclja »V času odmaknjena sidrišča* 2 izredno lepimi ilustracijami, Bcliči-čbvo pesniško zbirku »Gmajna-* in Še nekaj izvodov pesniške zbirke Rrune Pertohnve «Maja pomlad*.
Prav tako Lahko dobite v upravi revije in v slovenskih knjigarnah Janežičeve pesniške zbirke.
Na razpolago imamo tudi »Dra go 1968*, knjigo predavanj na SLu-dilskih dneh v Dragi.
Naj vas to vab-iio, na katerega včasih pozabi ms, spomni, da Vas čaka slovanska knjiga, ie seči marate po njaj!
TRŽAŠKI KULTURNI KOLEDARČEK
28.	decembru:
V	Slomšku vem dom u nastop Glasbene šole - A M. Slomšek*,
2.	januarja:
V	Kulturnem domu premiera SG: Fran Šaleški Finžgar NuSa kri. Režija Viktor Molka.
3.	januarja:
SG ponovi Finžgarievo Našo Uri.
4.	januarja;
SG ponovi Finžgarjev!! Našo kri. 7. januarja;
SG ponovi Finžgarjgvo Našo kri.
9.	januarja;
Glasbena matica priredi v Mali dvorani Kult. doma Solistični koncert. (Vanda Gerlovič sopran, Jože Štabe bas, Igor Dekleva
klavir,
10.	januarja:
V	galeriji La Lanterna odprtje razstave slovenskega, alikarja Vladi mira Makuca.
SG ponovi Finžgar J evo Mašo kri. Spd Igo Gruden i?, Nabrežine priredi Sofistični koncert i Vanda Gerlovič - sopran. Jože Štabe - bas Igor Dekleva - kfavirt
V	SKK Občni ¿bor.
1	L. januarja:
Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi v cerkvi Novega sv Antonu koncert starih božičnih pesmi. SG ponovi Finžgar jeva Nušo kri.
13.	januarja:
V	SK predavanje dr. Pavleta Apo-vnika: Vindišarstvo - produkt germanizacija koroških Slovencev.
17 januarja;
SG ponovi Finžgarjcvo Našo kri
17.	in ifl. januarja:
PD Slovence in Mladinski krožek v b-orštu priredita praznovanje farnega patrona sv. Antona, Nastopijo harmonikarji, pevski zbor, Ter mladinska dramska skupina Z igro Patent ter folklorna skupina Breg.
18.	januarja:
V	dvorani A. 5irk v Sv. Križu ponovi SC veseloigro Jake Štoke Moč u n i t or m h .
Glasbena matica priredi v Kult. domu Koncert harmonikarskih ansamblov.
Žil. januarja:
V	SK predava prof. N j ko Kara L: Skrivnosti maske
'¿'S. januarja:
KASTA priredi predavanje Lucijana Volka: Gospodarske namembe
za naše ožemi je v zvezi z n udrto-
vanjem dežele.
24.	januarja:
V	SKK predavanje p. Antona Korena iz Kima
V	SPD Tabor - Opčine gostuje skupina dramatičnega druSLva iz Idrije 3 Sartrovo dramo Nepokopani mrtveci.
SG ponovi Finžgarjevo Našo kri.
25.	januarja:
Ekumensko srečanje h p. Antonom v Marijinem domu v ui. Rigorta. SG ponovi v Kinodvorani v Bazovici veseloigro Jake &Loku: Mot uniforme
27. Januarja:
V	SK predava prof. Milko Matiče ldv: živa slovenska pravljica.
(J. januarja-
V	Čedadu Dan emigranta: nastop pevskih zborov Kečanj ir. Ida rja, moškega in ženskega dueta, recitacij«, poLje. SG igra komedijo Izidorja Predana.
TIS K F priredi v gor iški a tol n it: i Božični koncert.
11.	januarja;
MLadisko srečanie v Števen'sinu
V	župnijskem domu v SlandreŽU. -Božičnica*: nastop otrok, mladim sitega zbora, barvne slike.
12.	januarja:
V	cerkvi sv. Ignacija na Travniku ■orgelski koncert proF. Huberta Berganta iz Nove Gori-C«.
15. januarja:
V	SKAD-u v Katoliškem domu predavanje prof. Josipa Tavčarja u sodobm slovenski dramatiki.
2d januarja;
v PD S lav ko Škamperle predava Mario Magajna o užaški okolici.
V	krožku »Rinko Tomažič- predava Stojan Spetič: Lenin in nacionalno vprašanje.
Šola glasbene matice priredi v dvorani ul H. Manna Večer ko morna glasbe.
29.	januarja:
Slovensko planinsko društvo- pri redi v mali dvorani Kult. doma predavanje Sandija Blazine: Tu in tam med štiritisočaki.
Dr. Dragu Štoka predava v Slomškovem domu v Bazovici
V	F D Vesna predava novinar Violi o Trinkliana Problem in razvoj samoupravljanja.
30.	januarja:
Vinko Trinkaus ponovi predava, uje na povabilo pevskega zbora Srečko Kumar iz Velikega Repna KASTA priredi predavanje magi stru ekonomije Janeza Škerjanca: Aktualni gospodam ki proti lem L Slovenije.
31.	januarja:
V	kinodvorani v Dolini SG ponovi veseloigro Jaka Štoke: Moč uniforme
iB. januarja:
V	Katoliškem domu predavanje Vinka Zala Le in iz Koroške: Iz po tovanja po Afriki,
V	župnijskem domu v Štandrež.u ponovi Vinkp Zaletel svojo predavanje.
Zveza cerkvenih pevskih zborev iz Trsta priredi v Rtobiunku koncert starih slovenskih božičnih pesmi
IB. januarja:
V Katoliškem demu v Steverjanu predavanje Vinka Zaletela.
25. januarja:
V	Frosv-etni dvorani v Gorici gostovanje harmonikarskega orkestra »Miramar-, dirigent Oskar Kjuder
V	Katoliškem domu Večer katoliškega tiska (ansambel Mi-NJ-PE, IGRA »Poštena d p klica«, govor I. Bolčine 1.
GORIŠKI
KULTURNI KOLEDARČEK
S« f/fifcio no/|0
PREŠERNOVI DNEVI Ljudskega gibanja iz Trsta in okolice, predstavniki Društva izobražencev, predstavniki prosvetnih krožkov, ki so včlanjeni v Slovensko prosveto, uradniki naših revij in publikacij, ravnateljica liceju prof. Lun ra. Abram, pisatelj Alojz Rebula in gospa /ora Tavčar, predsednik Dubovške z vese g. Albin Grmek, starosta skavtske organizacije prot. Ivan Theurscliuh in drugi Veter je bil prazničen.
SH-ONEJEV „UBOG! KRISTJAN11
ske Drame. Vloga Celestin» je izredno problematična in za vsakega igruvca zain tetko izvedljiva. Treba je njimneč združiti dnbrntO, ljubeznivost in nemoč, včasih celo naivnost z doslednostjo in prepričljivostjo. S svojo mirno igrg in globokim. lepo barvitim glasom je ustvaril posebno v nekaterih prizorih zanos lepo podobo.
Tudi ostali igravci SO V glavnem svoje vloge odigrali prizadeto in so dali eslatni predstavi neko topi ing. Niso bdi sicer mirni in vdani menini, ki skoro ne vedo, kaj se v svetu godi, to so ljudje z veliko idejo, ki jo hočejo uresničiti. Prav
v	tem ¡e dal režiser Hieng pradsta
vi	cisti občedružbeni značaj časa.
Sivo, rosno steno 10 zasnoval
Svatu Jovanovič, ralo Tina ir «stel sko ubrane kostume pa je zamislila Alenka Bartlova.
Predstave se je udeležil tudi pisatelj Ignazio Silone	J. P.
Režiier Andrsj llierig
■■Joj, Tinček, ia spat hočeš iti ne umit v šolo. Alo, brž v kopalnico D
»No ja, p» grem. če misliš, da bom potem kaj boli brihten v šoli ,, .<■
*
Tone ]c moral po zdravniškem nasvetu jasli mlačno h runo. Po de satih dneh je izjavil:
a Zdaj šale vem. zakaj se dojenčki tako denejo!*
it
Dva moža se kregata sredi ceste.
-Ti si osel,* zavpije prvi.
-Govedo,- mu vrne drugi.
Mimo pride gospod in sam pri sebi zamrmra:
•	Tu bo pa prišlo do dvoboja. Ime ni sta si že izmenjala.*
fr
Mož pri kolov ruti ponoči domov. £sdna ga vpraša: -Si ti, Jaka?“
On p»: -Jaz ja. kuga gi pa pričakovala?!*
it
Ko je Arhimed planil iz kopeli, je zaklical: Heureka — našel se ml
-Kaj Je našel?-
Učenec: .'Milo."
it
Voznica na križišču nikakor ne more vžgati motorju, da bi pogn»-lu- naprej. Luči na semaforju se menjavajo od rumene na rdečo in zeleno Končno se le približa poli caj:
»No, gospodična, kaj je z Vami? Vam nobena barva ne ugaja?-
it
Kgnčoo je zaradi hudega glavobola ie šel k zdravniku. Ta ga je preide dal in mu nato začel postav Ijati vprašanja. Mož je na vse odgovarjal -ne-. Nikdar ni pil, nikoli kadil, vedno je bil zmeren v jedači, v nikalic avanture sc ni spušča!
-Čudno, čudno, je rekel zdravnik, -morda, Vam je pa svetniški sij pretesen.*
*
•	Kaj vas ni sram beračiti? Mar bi delali!*
Berač: -Gospod, prosil sem vas za derur, na za nasvet,-
it
-Kako ffre kaj s tvojim možem, Katica?"
•	Oh kako! Kot z mojim plete njem.: ano na prav, tri narobe.«
Trgovski potnik na vso muč prepričuje gospodarja, naj si kupi hJa dilnlk.
»Nimate pojma, kakšne koristi boste imeli. .Jedi se vam obranijo v njem tudi en mesec. ■
•Ja, že, že, . ampak kaj bomo pa medtem ¡edli?*
*
Občinska godba svira pred županstvom. Ko za trenutek preneha. vpraša neki tujec: -Zakaj pa igrate?-
-2,upan ima rojstni dan jutri, pa smo mu naredili podoknico. -
•	A takol Kako pa to, da sa na pokaže na oknu, da bi se zahvalil?*
Vprašani molči, a nekdo poleg njega odloži trn ban ki in pnjasni: -Ne morem bili istočasno tu ¡n na oknu.»
ir
V vojašnico stopi general in zagleda stražarja, ki v nemarni drži stoji poleg puške General se ogorčen ustavi:
»Tl, veš kdo sem jaz?-
Vujuk sn obrne proti skupini vojakov in zavpije:
»Kantie pridite sem! Tu Je neki starec, ki ne vi, kdo jel* dr
-O, kakšen žulj imam na podplatih! »
-¿e dobro, da je na podplatih, t.ukg ti na more nihče stopiti nanju *
Idealist: -Če čiovek zares ljubi, obljubi dekletu Ludi zvezdo z neba.-
Materialist: »Da, ta Je še najceneje."
ft
-Gospodična, ali vas zdaj bali glava?*
»Zaikaj lt> vprašuješ, Nejčak?-
•	Kar je očka roko], da vas bo dostikrat bolela, ko bom j Eiz začel v špln hoditi.•
dr
Saša pride iz fiolft.
»Mama, ali so takrat še živeli pri nas dlnozauri, ko si bila ti majhna?-
it
Np vprašanje: -Kje »e ja rodil Mozart,* je kandidat odgovoril:
»Mozart se je rodil V WolfanffU v Nemčiji.*
Z a vsak problem ogrevanja se obrnite na podjetje
(LOVREČIČ ALBIN)
DOMEO 38 J Industrijska cona - TEL. 820-331
Zastopstvo ameriške petrolejske družbe AMGCO za Trst
NAFTA-GASOLIO » KEROZEN PREMOG-DRVA itd.
Postrežba hitra v velikih in malih količinah, cene ugodne, olajšave.
Ko se odločite za nakup, telefonirajte nam, pozanimajte se pri naši
RIM- SiDrvccîski
„Motel Bled

Lastnik Vinka LEVSTIK
ITALIJA
ROMA - Via S Crüce In GrniaaJemme 4Û - Te), 77T-IÜÎ, TáfrCSÍ Blizu zelezniike pùStdle - Direktna ryes# z evtob::iom ít. I Domaia kuhinja - Vic sobe s prhami.
TVROKA	J	,
ét&m
LtBTflHDVLJENJl LETU IBM
Ï Tfl ST
TRES, GIChVANNI, 1 TEL. 35-019
Emajliram ilciiiljiiLj najmodernejših oblik na v..;i gnrira. JJH>priJru Hipmuin 71 kuhinji, jediipi-cc, reïUivraeijr ii emajla, nerjaveče ja (Inox) jekla, slekle itd. Električni likalniki, sesalci ra
prah, pralni struji, grelci ra vodo. lila-
dilniki. Dekorulivni predmeti nmctn-c obrti, od keramike do- brušenega kristala. LctltJicl tar vet vrata atektrič*
nib luči, kJú-ürih- ïü moderar oblike.
MLADIKO lahko kupile
V	TRSTU:
•	v knjigami Fortunam
•	v Tržaški knjigami
a v prodajalni iaünjiJsnv na kuuëni pus lu ¡1 openskega tramvaja
•	pri Ranovciti v galeriji Ttr-gestj&j
NA OPČINAH:
■ v jjtodajuinl čatopismi tie kontni pusta]! openskega tramvaja
v noi.TNT:
•	pri ša-iskth sestrah
V	LORI CI:
•	v Katoliški knjigami
Ta ilevjî/sù je büü dotisfeurtii 18. februarju iS70.
CENA 2 □ C,- LIR