In s er ati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 ee se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu li. štev. 9, II. nadstropje.
Vredništvo je na velikem trgu h. št. 9, v U. nadstropji.
MK
Političen list n slovenslcl iitdl
Po pošti prejemali velja:
Za celo leto	.	.	15	gl.	—	kr.
Za pol leta	.	.	8	„	—	„
Za četrt leta	.	.	4	„	—
Za en mesec	.	.	1	„	40	.,
Y	administraciji velja:
Za eelo leto	.	.	13	gl.	—	kr.
Za pol leta	.	.	6	„	50	„
Za četrt leta	.	.	3	„	30	,,
Za en mesec	.	.	1	„	10	„
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Izhaja vsak dan in sicer ob 5. uri popoldne.
■rf
/it,iv.ViViVi’r.v,r.liV'.v1v.v.vr.'.vViVviViViY.v,?.T.ViiVkViViVi'<i.	.v..	...ViiViiViir.ive.iv■ v.v.ri ■'.&
v* Hiiiiiiiiiia	-77T.M jkVfl r«	.......................................... ■ »■»»«» II »»■■■ n ««■»«	. -. vTn»na»~č •. ■, ■ Tna a»w ■■■■»■■»■■■«■■■■■■■■
I
!

! I
1
SLOVENIJA .
o e s a r j u F r- a n c u Jože f ti I.
o veselem dohodu v Ljubljano. *)
Trojno ovenčani vnuk vladarjev iz hiše Rudolfa, Zgodnjemu solneu enak sveta v ogledu stojiš,
Kron sedmero blišči v škrlatu sedeža tvoj'ga,
Silnih narodov devet valje ti slavo in dom,
Sme se iz temnih osod približati zvesta Slovenja?
Sme rudorov ti, o Knez! odpreti ljubezni neskončne, Ktera do tebe rodu vnema slovenskega kri,
Kapljico slabo boječ pridružiti morju svitlosti,
Ivo ti visoki prestol solncetemneče gradi,
Svoje prisege poklon doložiti vrisku narodov?
Cula žvižgati meč seru s požohskega hriba,
Duše ko skazal si sklep Stranam eveterim sveta;
Cula v radosti sem rujoveti češkega leva,
Cula odgovor grmeč brata jadranskega sem,
Ko so prisegovali bregovi Veltave, Pada.
Zeljno prašaje, al smem se šteti med Avstrije stebre,
Ali na zboru držav moja beseda velja,
Sini slovenski al so v številu zemlje junakov,
Tudi za mene razpet al je histerije list?
Slišim iz neba oglas ponosne Klione grekinje:
Jako ti dvomiš ? mar treseš še elo, ti moja ljubljenka, Ker ti imena s krvjo Rimec ni pisal in Grek ?
Dvigni se, dvombe. na stran! prestolu dostojno se bližaj, Slava je tvoje ime, slava porod ino rast,
Zvedi iz mojih ust, kaj bila si svetu od nekdaj. “
..Preden Bizanc in Rim sta verige kovala narodom,
Bila Evropi si varh; veče li hvale želiš?
Tvoja žarila je kri od ledenega Balta do Jadre,
Mirnemu svetu razum, bojnemu bila si meč,
Zlobi gotova zajez med jutrom in divjim zapadom.“
„Tebi kmetija doma, kupčija po morji slovele,
Jeklo v trojanski prepir vitezom dajala si,
Tvojih poznal je puščic britkost maeedonski Aminta, Bil arbeiski je breg priča slovenske moči,
Ko sta za zemlje oblast borila zapad se in iztok/
„Kar je visokega um, častitega desna storila,
Ptuje ostalo ti ir', slave deUniea si;
Grom je slovenski krotil narode v jeziku latinskem, Ornega morja prestol tvojih junakov je bil,
Pravda, IJioklecian, Belizar, so ti trojka šestrancev.“
Reče, in temni oblak nekdanjih razdeli se časov; Glej, pred mano stoj! vitezov krasni izbor:
Agrou, silni brodnik, jadranskega morja krotitelj. Pinez, Brom ino Bolk, dika slovenske krvi, Skerdilaj, Pievrat, brezbrojno vitezov drugih.
Medju ženami potem, Tehta ponosna Ilirka,
Zraven ravenski jetnik, velikodušni Baten,
Hrabri Metulčanov rod, siobodeu do zadnjega zdi ha, Z vencem mnogi junak, ptujemn Ijudu ponos, Trikrat škrlatuikov šest grmečih iz dvojnega Rima.
Zdaj, ko junake spoznam, hrabrosti svoje velikane, Vname se v Srcu ko blisk vrednosti lastne mi čut. V prsih otajanili vir odpre se goreče besede,.
Kjer se bežeči govor djanja v svitlosti žari,
In ti ljubezen redim gorečo v junaškem mozgu.
Tako se bližam', o knez z bogastvom dlani in uma. Gradov ti ključe podam verno na zlati blazin",
Vrlo namestvana sem od petkrat pet sto. županov, Moje prisege oglas Donava sliši in Pad,
Donava sliši in Pad slovenskih junakov obljubo.
Blago, življenje in kri, visoki Vladar!, ti darujem, Bistri v sodbi razum, v boji nevžugano dlan,
Tvojemu rodu na čast, na zgubo protivuikom tvojiin . Snuje v osrčji mi duh, cuka na bedru mi meč;
Hrast se omaje in hrib, — Zvestoba Slovencu ne gane!
id
i!i
h
1!
S:
c
I
j
i

Cesar na Kranjskem.
Prestop deželne meje.
Včeraj so cesar prišli v našo deželo, in veličanstno zvonjenje napovedovalo je narodu slovenskemu trenutek, ko so prestopili našo mejo ter se začeli bližati beli Ljubljani, ki se je za te dni okinčala, kakor nevesta svojemu ženinu. Kjer koli so se peljali mimo vasi, zbiralo se je ljudstvo ob železnicah, da je pozdravilo svojega vladarja ter jim iz celega srca klicalo: Živio! Dobro došli na Kranjskem 1
A' Litiji se je bil dvorni vlak nekoliko časa vstavil; na krasno ozaljšanem kolodvoru se je bila k pozdravu zbrala rodbina kneza AATndisch-Griitza, duhovščina dekanijska v ko-retljih in s cerkvenimi zastavami, občinski zastop, vradniki in šolska mladež, pa brezštevilna množica ljudi, ki je z gromovitimi živio-klici pozdravila cesarja, ko so stopili z voza. Bližali so se najprej knjeginji AVindisch-Gratzovi, soprogi državnega poslanca kneza Ernsta AVindiseh-Griitza. ter ji v pozdrav podali roko, mala hčerka njena pa je cesarju izročila krasen šopek, ki so ga blagovoljno sprejeli iz nedolžnih njenih ročic. Župan g. Kobler jih je potem v slovenskem jeziku pozdravil in izrazil neizmerno veselje, da so presvitli cesar blagovolili priti na Kranjsko. Posebno prijazni so bili cesar z duhovščino, ter so z vsakim spregovorili nekoliko besed in poprašali to in uno reč. Tudi drugod jih je pričakovala duhovščina z vernim ljudstvom, ter si štela v posebno srečo, jih vsaj mimogrede viditi in spoštljivo pozdraviti.
Prihod v Ljubljano.
Ko se je vlak proti peti uri popoludne bližal Ljubljani, naznanil je gromoviti strel z grada, da so cesar že blizo, in da imajo zdaj in zdaj dospeti na kolodvor, ki je bil krasno okinčan z zelenimi venci in raznimi zastavami. A'sled posebnega ukaza generalne direkcije južne železnice bile so poleg cesarskih zastav izobešene tudi prav mnoge zastave deželne, t. j. belo-modro-rudeče. K pozdravu sta na kolodvor prišla ministra grofa Taaffe in F alken h a v n. ki sta se včeraj popoludne pripeljala v Ljubljano, dalje fml. M it 11 er in general G r o 11 e r, oberst Fuchs, knez in škof dr. Pogačar, deželni glavar grof Thurn z deželnimi odborniki, Detela, Dežman, Murnik in ATošnjak, mestni župan G ras-
Glasilke avstrijskih cesarjev.
Rudolf L začetnik slavne rodovine je imel glasilko: „Festina lente11 (žuri se polagoma). Ko je bil povzdignen na prvi prestol krščanstva, si je izvolil: „Melius bene imperare. quam im-perium ampliare". (Bolje dobro vladati, ko oblast širiti,) in tega se je držal ves čas življenja. Odločnost in stanovitnost Alberta L je dobro označena v besedah: „Fugam victo-ria ne.vit". Zmaga ne ve za beg.) Poštenje in zvestoba, kakor tudi vdanost se kaže v izreku Miroslava UL: „Beata morte, nihil bea-tius“. (Srečna smrt je najboljša sreča.) Albert II.. s katerim se začenja nepretrgana vrsta rimsko-nemških cesarjev, je imel izrek: „Ami-cus optima vitae possesio. (Najboljše posestvo v življenji je dober prijatelj.) Miroslav IA'., čegar vlada je trajala več nego pol stoletja, je
selli s celim mestnim odborom, grof Cho-rinski, policijski vodja Parma in mnogo drugih odličnih gospodov in gospej. Krasne soTiile gospodičine, kterih se je bilo 36 enako v belem oblečenih s šmarnicami na glavi pod vodstvom gospe Murnikove, ki je bila v krasni svilnati višnjevi obleki, z lepimi šopki v rokah zbralo k pozdravu in se razpostavilo v dve vrsti ob vhodu s perona proti veži. Ko se je vlak počasi pomikal proti kolodvoru, zagro-meli so burni živio-kliei, ki so veselo odmevali tudi pri mnogobrojni množici, ki se je bila nastavila zunaj kolodvora, Ko so cesar stopili z voza, približal se jim je deželni glavar grof Thurn z deželnimi odborniki ter jih pozdravil z nagovorom, ki smo ga objavili že včeraj. Cesar so s kratkim in daleč umevnim glasom odgovorili:
,.Prisrčno me veseli, da morem vstreči željam Moje zveste vojvodine Kranjske in da se morem vdeležiti svečanosti, ki ima jednako važen pomen za deželo, za Me in in za Mojo hišo. Zahvaljujem se A'am, gospoda, za A'aš prisrčen pozdrav.
Bodite preverjeni, da se bodem rad mudil bodeče slovesne dni med Arami in da se bodem med Mojimi zvestimi Kranjci dobro imel."
Nato je stopil pred nje mestni župan ter jih pozdravil v imenu ljubljanskega mesta z besedami, ki smo jih tudi že objavili včeraj. Cesar so mu na to odgovorili:
..Z dopadljivostjo gledam, kako Ljubljana tekmuje z deželo, da bi bodočo vzvišeno slavnost dostojno praznovala. Sprejmite Moje priznanje in zahvalo za topli pozdrav, s katerim ste mi nasproti prišli, pozdrav Vam vračam ter ATas zagotavljam, da sem v resnici razveseljen nad dokazi domoljubnega truda meščanov mojega zvestega glavnega mesta v deželi, njegov blagor mi je tako zelo pri srci."
Na to so prav prisrčno pozdravili ministra Taaffeta in grofa Falkenhavna, ter se obrnili tudi do mil. g. kneza in škofa z vprašanjem, kako se kaj počutijo? Potem so se obrnili k vojaštvu ter ogledali tam razpostavljeno častno kompanijo, ktere banda je med tem igrala cesarsko pesem. Ko so se obrnili proti izhodu, stopila je pred nje gospodičina baronica AVinklerjeva, ter jim s prisrčnim pozdravom podarila krasen šopek iz črnih in rumenih cvetlic, z ravno takimi trakovi, ki so ga cesar veselo ginjeni blagovoljno sprejeli,
vse, kar je bilo njegovega ali kar je postavil zaznamoval s črkami A, E, I, O, U. Razlagali so te črke tako ali tako. menda je pravo, kakor jih je Miroslav sam napisal: »AmorEIec-tis, Injustis Ordinat Ultor". (Ljubezen kraljuje nad izvoljenimi, maščevalec nad krivičnimi.) Maksimilijan I., hrabri vitez, predrzni lovec in pesnik, si je izvolil rek: „Tene mensuram et respise linem". (Ohrani pravo mero in glej na konec.) Karol A\, v ktorega kraljestvu ni solnce nikdar zašlo in je sklenil svoje delavno življenje v samostanu, je imel kot španjski kralj belo nabrušen ščit in na njem samo besedo: „Nondum“. (Še ne.) Pozneje je sprejel besedo: „Jaz in pravi trenotek zoper dva", in konečno rek: „Plus ultra". (Zmiraj naprej.) Na njegovih denarjih so bile besede: „Sobrie, juste et pie". (Trezno, pravično in pobožno.) Ferdinand I. s katerim se začenja nemško po-koljenje Habsburgovcev in ki je pridobil krono Oesko in Ogersko, si je izvolil rek: „Fiat jnsti-tia, pereat mundus". (Pravica naj velja, ako
ter nekoliko besed pregovorili z gospodičino AVmklerjevo. Gromoviti živio-kliei so se zopet razlegali po kolodvoru, ko so cesar s krasnim šopkom v rokah in s krepkimi koraki šli proti izhodu, kjer je čakal za nje pripravljeni dvorni voz. vprežen z dvema čilima konjema. Arese-lega krika ni bilo konec, ko se je začel voz počasi pomikati proti dunajski cesti. Ob cesti so stala razna društva v lepi vrsti, kakor veteransko društvo, raznotere požarne hrambe, katoliško rokodelsko društvo, društvo tiskarjev, obrtnijsko društvo, ,Sokolovci“, razna pevska društva, in dijaki raznih višjih šol itd. Ko so cesar zagledali novomeške oborožene mestne brambovce, veleli so ustaviti, ter so urno skočili z voza in se podali k poveljniku AVagnerju in ga vprašali, od kod so možje? Ko je AVag-ner odgovoril, da so to mestni brambovci iz Novega mesta itd., kterih so k pozdravu prišli 104 možje, razodeli so cesar svoje posebno veselje tem brambovcem, potem pa so se počasi peljali v mesto, kjer je čez in čez natlačena množica že več ur pričakovala prihoda cesarjevega, ter z veselim vriskom razodevala radost, ki jih je prestajala zarad prihoda cesarjevega. Pred cesarjem se je peljal mestni župan Grasselli, za njimi pa je prišla cela vrsta vozov, da je poveličevala slavnostni prihod cesarjev.
B a k I j a d a.
Ob osmih se je pričela bakljada. Take pa Ljubljana ni še videla. To je bilo bakelj, da se niso dale prešteti. Prav dobre pol ure so hodila razna društva z njimi memo na mestu stoječega človeka in neprenehljivi »živio" so gromeli proti nebu. To in pa navdušeni vriski bilo je nekaj čarobnega, da se je gledajoč človek kar zamaknil.
A* ..Zvezdi" ali marveč na narodnem (kongresnem trgu) se bakljaši razprostre široko okoli tam postavljene podobe angelja zmage in sprave. Pa cesar ki so bili prišli na vrt ter v obrstovi uniformi stali med odprtimi vrtnimi vrati, poslali so adjutanta k pevcem s poveljem, da naj bližej pridejo. Atatopili so se toraj prav pred nje. To je bil zopet prekrasen, veličasten pogled! Na tisuče in tisuče lučic je migljalo kakor zvezde na nebu, in pevci so zapeli F. A*ilharjevo nalašč za to zloženo pesem, tako dobro, da so presvitli cesar sami prišli prijazno ogovorit skladatelja, pevovodjo gosp. Aralento in gosp. Medena ter se jim zahvalili za pre-
še tudi svet zarad tega pokonča.) Potrpni Maksimilijan si je zvolil besedo: „Deus pro-videbit". (Bog bode skrbel.) Rudolf II., zve-zdoslovec, je imel izrek: „Fulget Caesaris as-trum". (Cesarjeva zvezda se sveti.) Matija, pod katerim se je začela strašna tridesetletna vojska, sije odbral rek: „ A mat victoria curam". (Zmaga ljubi skrb.) Ferdinandu II. se je priljubil rek: „Legitime certantibus". (S tem, ki se za pravice bojujejo.) Njegov sin. Ferdinand III., se je držal besedi: »Pietate et ju-stia". (S pobožnostjo in pravičnostjo); pod njegovo vlado je bilo sklenjeno vestfalsko pomirje. Njegov sin Leopold, pod katerim je bila zmljeta turška sila, je imel rek: »Consilio et industria". (S preudarkom in pridnostjo,) njegov naslednik Jožef je imel rek: „Araore et timore". (Z ljubeznijo in se strahom.) Karol AT., zadnji moški potomec Habsburžanov, si je odbral naslov: »Oonstantia et fortitudine". (Se stanovitnostjo in hrabrostjo.) Njegova hči, slavna Marija Terezija, je imela po denarjih napis:
krasno petje. Zlasti so pohvalili lepi in krepki glas g. Medena. Potem je tudi ^harmonično društvo" pelo svojo pesem, ki pa se ni tako močno razlegala, kakor slovenska. Cesar s pevci tudi niso govorili, ampak po vojaško so salutirali ter odšli v svoje stanovanje. Paso vedno gromeli navdušeni „živio-klici“, je samo po sebi razumljivo, zlasti še, ko so se cesar po odhodu pokazali na oknu.
Po petji je zaigrala godba in vsi bakljaši so odšli v najlepšem redu po Gradišči naprej. Požarni brambovci so vzdrževali red, ki pa je bil vseskozi tako izvrsten, da ni bilo treba nobene pozornosti.
Mili cesar je bil po vsem, kar je videl in slišal, vidno globoko ginjen, in je na pozdravljanja tudi ginjeno odzdravljali.
Posebno krepki „živio“ doneli so cesarju izpred čitalnice, kjer se je bila nastavila odlična unanja in domača, duhovenska in posvetna gospoda; cesar so se tudi ozrli tje in milostljivo odzdravil.
Slovesnost tega dne je bila končana po deseti uri zvečer. Ljudstvo, čeravno ga je bilo obilo in še celo preveč za tako ozke prostore, bilo je vseskozi mirno, le da je svoja srčna čutila pogostemu izražalo z „živio"! Nereda ni bilo najmanjšega in tudi nobene nesreče.
Sv. Maša.
Današnje slovesnosti so se pričele ob osmih zjutraj s sv. mašo. Nekoliko pred osmemi so gromoviti živio-klici, in cesarska pesem, ki jo je zaigrala novomeška, pri stolni cerkvi z meščansko stražo, kot častno kompanijo, razpostavljena banda, naznanjali, da so se pripeljali cesar. Knez in škof in korarji so jih pričakovali pri velikih vratih z aspergilom. ter so jih spremili k velikemu altarju. Cesar so šli pod nebesom, ki so ga nosili 4 pekovski mojstri, ter so se podali na svoj prostor pod tron, ki je sicer odmenjen za škofa, škof pa so se vsedli na cpisteljski strani. Petje med mašo bilo je jako izvrstno in maša z zahvalno pesmijo trpela je eno uro. Po maši so cesar med burnimi živio-klici ogledali častno kompanijo potem pa so se podali v svoje stanovanje.
Avdijence.
Ob desetih bile so avdijence ali poklonitve. Prvi je prišel na vrsto deželni zbor. Poslanci so se v dveh vrstah vstopili okoli cesarja, potem pa je deželni glavar grof Thurn prebral najprej slovenski in potem še nemški
„Justitia et clementia". (8 pravico in dobrotljivostjo.) Nje soprog cesar Franc je imel rek: ,.Pro Deo et imperio. (Za Boga in oblast.) Jožef II. je imel rek: „Virtute et exemplo“. (S krepostjo in zgledom) in njegov brat Leopold II. pa: „Opes regum corda stibditorum". (Kraljevo bogastvo so srca podložnih). Njegov sin. ki je zasedel cesarski prestol pod imenom Franc II., sije izvolil rek: ,,Lege et fide“. (Po postavi in zvestobi.) Ko je prevzel naslov dedni cesar in je odložil rimsko-nemško veljavo, zvolil si je prislovico: „Justitia regnorum fun-damentura, (Pravičnost je podlaga državam.) Njegov sin Ferdinand I. se je oklenil besed: „Recta tueri". (Pravico varovati) in netjak, sedaj vladajoč cesar Franc Jožef I., odbral si je prislovico za naš čas in za naše okoliščine zelo pomenljivo: „Viribus unitis". (Z druže-nimi močmi.)
sledečo, od deželnega zbora včeraj sklenjeno adreso:
„Vaše Veličanstvo!
Presvitli cesar in gospodar!
■ Šest stoletij je minulo, odkar je kranjska dežela preslavni Habsburški rodovini prisegla vdanost in zvestobo. Zgodovina »pričuje, da se ta prisega nikdar ni prelomila, da se kranjska zvestoba nikdar ni majala. Možato so varovali naši predniki svojo besedo, po neštetih bojiščih prelivali so kranjski sinovi svojo kri za dom in za vladarja. V pričo Vašega "Veličanstva obhaja sedaj narod po vsem Kranjskem šeststoletnico svojega združenja s pre-svitlo vladajočo dinastijo, da v novic sijajno dokaže svojo neomahljivo zvestobo in iskreno vdanost Vašemu Veličanstvu in presvitli cesarski rodovini. Milost Vašega Veličanstva podelila je vsem narodom prostranega cesarstva vstavne pravice in narodno ravnopravnost in s tem trdno poroštvo miru in blagostanja. Brezštevilne so tudi dobrote, za katere se kranjska dežela zahvaljuje neizmerni milosti in blagona-klonjenosti Vašega Veličanstva. Verno •— vdani kranjski deželni zbor, kot zakoniti zastopnik vojvodine Kranjske, stopa tedaj pred prestol Vašega Veličanstva, da v imenu vse dežele izjavi čutila neomejene vdanosti in neomaliljive zvestobe ter svečano pred vsem svetom ponovi ono zgodovinsko prisego, s katero jo kranjska dežela pred šestimi sto leti bila zavezana Vašim preslavnim prednikom. Vsemogočni Bog naj ohrani in vtrdi to zvezo, preslavni cesarski rodovini v slavo, veliki Avstriji pa in vojvodini Kranjski v srečo in blagoslov!
Bog živi, Bog obrani in blagoslovi Vaše Veličanstvo!"
Cesar so odgovorili jako ljubeznjivo, da so z veliko radostjo prišli na Kranjsko. Celi odgovor objavimo jutri. Potem so govorili s posameznimi poslanci, in jih zlasti popraševali, kje so izvoljeni, kakšna je letina itd. Ko so se poslanci poslovili, zaklicali so trikrat z vso močjo in navdušenostjo „živio“, kar je cesarja posebno veselilo. Pri tej avdijenci bila sta navzoča tudi ministerski predsednik grof Taaffe in deželni predsednik baron Vinkler.
Za deželnim zborom prišli so na vrsto dvorni dostojanstveniki, potem hrvatska de-putacija, za njo škof z duhovniki, vojaštvo, in za njim mestni odbor. Župan Grasselli nagovoril je cesarja tako-lo: (Nemški.) ,.Deželni zastop vojvodine Kranjske je v imenu cele dežele izrazil globoke čute neomaliljive vdanosti za Vaše Veličanstvo in naj višjo cesarsko hišo. Občinski odbor zvesto-pokornega glavnega mesta, v kterem so te dni praznuje pomenljiva svečanost GOOletnega združenja dežele Kranjske s slavno najvišjo vladarsko hišo, se Vašemu Veličanstvu iz dna srca zahvaljuje za milost, da mu je bilo dovoljeno se danes prespoštljivo in prepokorno pokloniti, in da morejo možje prve občine v deželi ponavljati slovesno prisego neprelomljive zvestobe. (Slovenski nadaljevaje:)
„Vaše c. k Veličanstvo!
Naše mesto se imenuje bela Ljubljana. V resnici bela neomadeževana je ljubljanskega mesta vernost in udanost do presvitle dinastije: skozi vseh 600 let ni te udariosti oskrunila niti naj manjša pregreha. In v tem svečanem trenotji prisegamo mestni zastopniki Vašemu Veličanstvu, da se bele Ljubljane zvestoba do slavnega prestola Vašega Veličanstva in do avstrijskega cesarstva no bode majala nikdar.
Skozi 600 leti je naše mesto prejelo ne-
številne dokaze milosti presvitlih svojih vladarjev iz dna svojih src se Vašemu Veličanstvu danes ndano zahvaljujemo za vse dobrote, ki jih Ljubljana vživa zlasti od Vašega Veličanstva očetovsko blagonaklonjenosti."
Za mestnim odborom prišli so na vrsto raznoteri vradi, in društva,
Ob enajstih je minister Falkenhayn odprl živinsko razstavo, ki so jo cesar ogledali popoludne ob treh. Tudi to popišemo jutri natančneje. Zvečer je zopet dvorni obed, ob osmih gledališčna predstava in potem splošnja razsvitljava mesta.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. julija.
Avstrijske dežele.
In Insbrucka. 9. julija. Poslanci Bie-cabona, Tinin in Greuter so zagovarjali deželni kulturni svet zoper napade VVildauerja, ki mu je očital, da premalo dela, ter zahteval natančni račun. Greuter je rekel, dežela s hvaležnostjo spozna delavnost deželnega kulturnega sveta. Odbor ni sprejel preosnove (reforme) političnega gozdnega nadzorstva, kakor je to nasvetovalo c. kr. namestništvo, dasiravno se je temu pritrdilo liže 1. 1880. Poslanca Pajer in Graf sta svetovala, naj se k tem 83 gozdarjem, ki so postavljeni po poplavljenih krajih, privzame njih še 25, ker dežela je to nekako dolžna storiti z ozirom na državno pripomoč. Greuter pravi, naj se izvoz lesa prepove, kar se gozdov tiče, naj to preskerbe avtonomne oblasti. C. kr. namestnik pripoveduje, kako je nastal sedanji načrt za preosnovo gozdarstva, on pravi, država ne more deželi več dati, a manj ne terjati od dežele. On je zoper Greuterja, ter se nadeja, deželni zbor’ bode sprejel vsaj pristavek poslancev Pajerja in Grafa in s tem pokazal vsaj voljo, gozdno preosnovo polagoma izpeljati. Nasvet se potem sprejme.
In Černovic 9. julija. V današnji seji je interpelovalo več poslancev vlado o sitnostih, katere prizadevajo kraljeve romunske mejne oblasti, ki so pošiljanje blaga popolnoma ob-ustavile. Interpelantje so vprašali, misli li vlada kaj storiti, da se ta nepriličnost odpravi, in da se varuje promet in občenje. —
Računsko poročilo deželnega odbora, kar se tiče prometa, se jemlje na znanje. S hvaležnostjo zbor priznava prizadevanje vlade za podpiranje sedanjih železnic, vlada se naprosi, da podpira še merjenje in grajenje novih želez-ničnih prog in deželni odbor se pooblašča, da obravnava s konsorciji zarad vdeleževanja dežele k stroškom merjenja.
Vnanje države.
In Pariza, 4. julija. Leta in leta govore republikanci, da se je Ijudovlada v srci vseh vkorenila, da je za zmirom proč s kraljevo vlado, in glejte, sama bolezen grofa Ohatn-borda je pokazala, da monarhija ne zgublja tal, marveč jih pridobiva. Posestniki, ki imajo vso oblast v rokah, obračajo se čedalje bolj do ljudovlade. Republika oškoduje gospodarstvene razmere. Ako pojde tako naprej, pride državni bankerot. Delavci vidijo, da so jih ogoljufali, in da republikanci ne morejo spolniti svojih obljub. Imoviti ljudje pa pravijo, da vlada, pri kateri imajo zadnjo besedo anarhisti in nespra-vedljivi, ne more obstati in varovati posestnikov. Anarhisti imajo sedaj dan na dan shode v Parizu, v katerih protestujejo zoper obso-jenje Lojze Mihel. Skrajna levica pa to le zarad tega zahteva, ker je zahtevala in dosegla pomi-loščenje komunardov. Pomiloščenje anarhistov v Lionu in v Montceaules-Mines jim je zagotovljeno. Hudodelstvo doprinesem) nad osebami in premoženju je tedaj brez kazni.
Parižki občinski svet je tako rekoč naj viša vlada v republiki, in kar ta zahteva, mora dovoliti vlada.
Nezaupuost do hranilnic, s katerim vlada gospodari, rase od dne do dne in se je tudi v Parizu začela. Zadnja dva tedna je vlada
237.800 frankov mogla plačati več, kakor je dobila. V Bourges je hranilnica meseca maja 860.000 frk. več plačala, kakor je sprejela.
V komisiji za vravnavo deželnih mej proti Rumuniji so iz Avstro-Ogerskega: Predsednik: tajni svetovalec Beldi: članovi: Poganv nad/,lipan županije Hunvadske, baron Apor, višji notar županije Harmoseške, Nagv, finančni ravnatelj in Ludovik Kabini, polkovnik v generalštabu: za Rumunijo so generali: Benkoviči, Baroci in donesku; poslanci Papadopulo in Kalim achi.
Domače novice.
(.Minister Taafifij je bil včeraj na kolodvoru pri svojem prihodu prav slovesno sprejet ne samo od vraduikov. ampak tudi od deželnih poslancev, ki mu jih je po sprejemu g. deželni glavar Thurn še posebej predstavil. Gosp. minister je z vsakim posebej govoril in razodeval posebno veselje, da je prišel k slovesnoti. Tudi drugih ljudi je bilo veliko prišlo na kolodvor ter so prav prisrčno z živio-klici pozdravljali g. ministra, ki iz tega more spoznati, da ga naši ljudje visoko čislajo in spoštujejo.
(Ljubljanske šole) so včeraj praznovale 6001etnieo. Mestne šole so imele ob 8. uri sv. mašo, potem pa v dotičnih šolah šolsko slavnost z govori, deklamacijami in petjem. Vsi otroci so bili obdarovani s spominsko knjižico ..Habsburški rod". Dobil je tudi vsak še medaljo, ki je kar pripravljena, da se pripne, tako da so otroci kar dekorirani iz šol prihajali. Lepa misel to. in naj boljši spomin za mladino, kajti dnevi, v katerih bivamo, so zgodovinsko pomenljivi dnevi, in človeka nehote silijo k resnobnemu premišljevanju; mladini pa ostane v spominu le to, kar jo veselo iznenadi.
(Maturo ali zadnjo preskušnjo) na ljubljanski gimnaziji je od 4.—10. t. m. delalo 50 učencev, med njimi 6 vnanjih. Dovršilo jih je izvrstno z odliko 7, dobro opravilo 26, 8 jo ima ponavljati čez dva meseca, 4 so padli za 1 leto, 3 so med ustmeno skušnjo odstopili, dva sta pa po pismeni obolela,
(Vožnja prepovedana) na cesti iz Begunj, Lesec in Bleda dne 16. julija od 2—5 popo-ludne za težke vozove, od 3’/ž pa tudi za vozove z osebami. — 17. julija zjutraj pa od Bleda do Lesec od o'/2 ure do časa, ko se cesar odpeljejo.
(Zastava meščanske garde Novomeške). Opozorujemo na to. da se more v dvorani mestne hiše (na rotovžu) videti tista draga zastava, katero so Njih c. kr. Apostoljsko Veličanstvo presvitli cesar milostljivo darovali meščanski gardi Novomeški.
(Ljubljanski mestni magistrat) je izdal sledeča dva razglasa, ker smo jih pa za včerajšnji list prepozno prejeli, smo danes nektere stavke, kteri so že zamujeni izpustili.
Razglas.
Ob prihodu Njega Veličanstva pre-svitlega cesarja v 11. dan t. m. bo pristop na kolodvor brez izjema dovoljen le tistim, ki bodo imeli vstopnice, prostor pred kolodvorom pa bo popolnem zaprt.
Dokler se Njega Veličanstvo mudi v Ljubljani, se imajo vozje po noči kolikor mogoče ogibati cest in ulic okoli dvorca.
K poklanjanju zastopov in korporacij, k avdijencijam in obedom pri presvitlem cesarju v dvorcu se je voziti skozi gospodske ulice od Turjaškega trga sem: na kongresnem trgu je čakati vozovom, ki bodo vozili domov.
K slavnostni predstavi v deželnem gledališči na večer 12. dne t. m. se je isto tako privažati od gospodske ulice sem in to naj dalje do 7s/4 ure; prazni vozovi ostarijajo prostor pred gledališčem proti gledališki ulici in pričakujejo konec predstave v Vegovih ulicah.
Med predstavo se noben voz ne sme voziti mimo gledališča.
Oe bode Njega Veličanstvo blagoizvolilo ogledavati mestno razsvetljavo, mora na kongresnem trgu, v Šelenburgovih in Knafiovih ulicah, na tržaški in Franc Jožefovi cesti, v slonovih ulicah, na Marijinem trgu in Franjev-skem mostu, v Špitalskih ulicah, na Valvazorjevem trgu in pred Škofijo, na mestnem, starem in št. Jakobskem trgu, na št. Jakobskem mostu, na bregu, na Turjaškem trgu in v gospodskih ulicah prestati promet vseh drugih voz, dokler se Njega Veličastvo ne vrne v dvorec.
Kadar bo presvitlega cesarja vožnja skozi mesto končana, je ogledovanje razsvetljave sploh dovoljeno tudi na vozeh, toda voziti se sme le korak za korakom.
Konečno se občinstvo še svari in opominja, da je prepovedano hoditi po železničnem tiru.
V	Ljubljani 10. julija 1883.
Zupan: Grasselli.
Meščani!
Le malo ur je še do slavnosti, katero bode poveličavala navzočnost Njega Veličanstva presvitlega našega cesarja. Od vseh strani bode privrelo ljudstvo, da se udeleži svečanosti v našem mestu. Zato je tein skrbneje paziti, da se vzdrži javni mir in red. Preverjen sem, da bo v tem vsak kolikor moči podpiral redarstvene organe, katerih navedbe je brez ugovora izpolnjevati. Vsi tisti, katerim so za slavnostnih dnij o posebnih prilikah izročene redarstvene naloge, kakor reditelji, ki bodo imeli svoja znamenja, uniformirane meščanske garde, ve-teranje. prostovoljni gasilci itd., so v tem slučaji jednaki redarstvenim uradnikom ali stražnikom, torej javne straže v smislu postavnih določil.
Nekoliko zato, da bode mesto imelo po vsem praznično lice, nekoliko pa zato. da bode članom raznih tukajšnjih društev, katera se udeležujejo pri posameznih slavnostnih prilikah, mogoče sodelovati, v dorazumljenji z gremijem ljubljanskih trgovcev in s trgovinsko - obrtno zbornico Kranjsko poživljeni čestite trgovce in obrtnike ljubljanske, naj svoje prodajalniee zaprte imajo v sredo 11. dan julija popo-ludne in v četrtek 12. dan julija do-poludne', v petek in soboto pa, t. j. 13. in 14. dan julija, o d 3. ure popoln dne počenši.
Starišem toplo priporočam, naj malih otrok ne jemljo seboj, niti s posli ne puščajo na take kraje, kjer se bode shajalo veliko ljudi.
V	Ljubljani, 10. julija 1883.
Zupan: Grasselli.
(Odbor za Žepičev spomenik) je dobil nadalje iz Kranjskega od g. prof. Jos. Marna v Ljubljani o gld. in od g. Gašparja Križnika v Motniku 50 kr., za kar se jim po tej poti zahvaljuje.
Razne reci.
— Za cerkev v Caprivi, okraj v Gradiški, so dali presvitli cesar 300 gld.
— Goriško veteransko društvo.
4. t. m. je prišel general Mingazzi iz Trsta v Gorico, da tam osnuje oddelke veteranov v strežbo ranjenim. — Iz drugega primorskega veteranskega društva se je oglasilo dosihmal 88 članov za to strežbo.
— Dobro se je odrezal ogerski minister Treffort proti nespametni zabavljici o priliki napitnice v Jassy. Rekel je škofu, ki mu je pripenjal križec zaslug na prsi. „Skrbite tudi za naprej za lep mir in porazumovanje med prebivalci. Samo zarad jezika in njegovih mej se države no vstanovljajo. .Mi bomo Sedmo-graško in Banat obdržali vkljub zemljepisnim načrtom v Bukareštu in vkljub napitnicam v Jassv in če treba ju bomo vedeli z orožjem v roki proti vsem braniti, kateri bi hoteli zapeljevati in po deželi nepokoj delati. Prav tako.
— Nova vožnja med Trstom in Novim Jo r ko m. Podjetnika Ward in Holz-apfel iz Nevcastla se dogovarjata z avstrijsko vlado zastran neposrednje vožnje med Trstom in Novim Jorkoin brez državne podpore.
— Iz Londona. Te dni so spuščali novo barko „Daphne“ v morje. Vapor se je pre-kopičnil in 150 ljudi se je ponesrečilo. Po- » tapljavci so najdli, da je prostor pri stroji natlačen z mrliči.
— Iz Bombaja se poroča, da je bil pritok morja tako grozen in silovit, da jih je v mestu, ki šteje 135 tisoč prebivalcev, na tisoče potonilo in čez 6000 hiš se podrlo.
— Zoper kolero je ruski minister notranjih poslov ukazal. 1) Barke prišedše iz sredozemskega in črnega morja ostanejo v ruskih pristaniščih 7 dni zarad opazovanja; 2) ruski mohamedani ne dobe potnih listov za božjo pot v Meko.
3) Ruske barke, ki vozijo arestante v izhodno Sibirijo, ne smejo ostajati v egiptovskih pristaniščih. 4) Na ruskih barkah, ki redno vozijo med Carigradom, Egiptom in pristanišči črnega morja morajo nameščeni biti zdravniki.
— Iz Aleksandrije se zve 8. t, m. kaj bolj veselega. Iz Damiete se namreč poroča, da po manj ljudi zboli in umrje. V zadnjih 24 urah jih je umrlo le 84. To je še zmirom veliko, pa je vendar le veliko bolje mimo prej. Gosposka je okuženi mestni okraj od drugih zaprla. Poglavitna stvar pa je, da se je vreme, spremenilo, Nil namreč nastopa. Ravno tako vesele vesti se slišijo od drugod kjer kolera gospodari, namreč iz Port-Saida, Sueca in Man-sureh, od koder se zve, da je ljudi 25 manj umrlo, nego prejšnji dan.
V	Zagazig in Damanhur, kjer bolezen tudi prej ni bila huda, ni bilo te dni mrliča, bolehanje ni bilo nevarno. Le iz Samannud se noče bolezen umakniti, nedavno je umrlo tam osem ljudi.
V	Aleksandriji ni bilo posebnega bolehanja, vlada je vse storila, kar je moč, da bi bilo mesto obvarovano hude morilke, a to je ljudstvo nekoliko potolažilo. Khedive je ostal v mestu, in se vsak dan nekaj časa vozi po mestu, ljudstvo je nekako zarad tega pomirjeno. Iz Kahire se glase poročila prav vgodno, zato mislijo, da bo huda bolezen kmalu ponehala. Lloydov parnik „Achille“ ki je prišel s 300 potniki iz Aleksandrije v Trst, je bil tiran kje v nov lazaret, da se tam mudi odločen čas.
Najnovejše poročilo pravi, da od 8. do 9. zvečer je umrlo v Damiete 52, v Mansurih 87, v Samanud 17 in v Shirbinu 2 osebi za kolero.
Umrli so:
9.	julija. Marija Oven, delavčeva žena, 36 let, Petrova eesta št. 57, sušica. — Janez Močna, krojač, Poljanski nasip št. 50, tuberkuloza.
10.	julija. Marija Sehmuck, natakarica, 18 let, Dunajska cesta, vnetje trb. mrene. — Janez Prešern, gosteč, 35 let, cesta na Grad št. 12, tuberkuloza.
V bolnišnici:
7. julija. Mihael Fortuna, gosta«, 73 let, rak v želodci. — Neža Podboj, šivilja, 32 let, pije. tuberkuloza.
Eksrkutiviie dražbe.
15.	julija. I. e. džb. pos. Mihael Ssefančič iz Podkraja. 1030 gl. — 40 gl. Vipava.
16.	julija. 3. o. džb. pos. Valentin in Marija Grčar, gozd v Stepani vasi. 440 gl. Ljubljana. — 2. e. džb. Jožefa Japelna zapuščina v Trnovem v Ljubljani. Ljubljana.