CELJSKI TEDNIK GLASlLO.SOGiALISTiCIE ZVEZE SELO^KESA UUOSTVA CELJE, 3. MARCA 1967 — LETO XXI, ST. 8 — CENA 5fl Gregorčičeva 5 — Telefoni: uredništvo: 23-69, 21-76; oglas! In naročniki: 31-05, ekonomska propaganda: 30-85 NALOGE V TURISTIČNM LETU K(»t ,znano je generalna skupščina OZN na pobudo mnogih držav, med njimi tudi Jugo- slavije, na svojem 21. zasedanju sklenila, da proglasi letošnje leto za mednarodno turistično leto. Gospodarski in republiški zbor Skupščine SK Slovenije sta prejšnji teden sprejela sklepe o nalogah v mednarodnem turističnem letu: vsi prebivalci Slovenije naj se aktivno vključijo v prizadevanja za uspeh v medna- rodnem letu; delovne organizacije in poslovne banke naj takoj prično vlagati sredstva za izbolj- šanje in povečanje turističnih storitev; _ občinske skupščine naj spremljajo delo gospodarskih in družbenih organizacij, da bi na osnovi sprejetih programov hitro aktivirali čimveč turističnih zmogljivosti; poskrbijo nuj za ureditev vseh tistih vprašanj, od katerihje odvisen nemoten turistični promet (to je za ceste, delovni čas v trgovini, gostinstvu, servisih itd.); kulturne, telesnovzgojne in druge organizacije naj v svojih programih upoštevajo značaj mednarodnega turističnega leta; družbene organizacije, tisk, radio intelevi.zija naj izčrpno obveščajo javnost o po- menu mednarodnega turističnega leta in vzpodbujajo k vsesplošni akciji prebivalstva; skupščina SR Slovenije bo vsestransko podprla napore vseh činiteljev, ki sodelu- jejo v pospeševanju turistične dejavnosti, izvršni svet pa bo za koordinacijo dejavnosti ustanovil i)oseben organ. SPET NASTOP REPREZETATOV Tik pred zaključkom drsal- ne sezone bo Celje spet prizo- rišče zanimive in kvalitetne tekme v hokeju na ledu. V po- nedeljek, 6. marca zvečer se bodo na drsališču v celjskem mestnem parku srečali člani jugoslovanske državne repre- zentance ter igralci Slovana, ki sodelujejo v prvi češki ligi. Kot vse kaže bo to zadnji nastop jugoslovanske državne reprezentance v tej sezoni v Celju. OBVESTILO BIVŠIM BORCEM IL GRUPE ODREIX)V Praznovanje 23-letnice ustanovitve 11. grupe odre- dov, ki bo letos 14. maja v Celju povezano s spreje- mom domicila, bo imelo ve- lik pomen, saj bo zajelo vse štajersko območje in bo hkrati praznovanje vse- {ja partizanstva na Štajer- skem. Odbor za organizacijo 'te. ga praznovanja želi poleg izvedbe obširnega progra- ma napraviiti tudi natančen sipisok vseh živih, padlih in uni(r!ih borcev TI. grupe od rer IT. grupe odredov 500 SD ZA OBISK U DOMU Po dolgih razpravah in nasprotujočih si stališčih o tem, ali je participacija zdravstvenih zavarovancev pri kritju stroškov :^ravstvenih uslug finančni ali vzgojni ukrep, je celjska skup- ščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja sprejela predlog izvršilnega odbora, ki določa lestvico zavarovančeve udeležbe pri različnih vrstah zdravstvenih storitev. Tako bomo zavarovanci od- slej za vsak recept plačali 200 starih dinarjev, za vsak zdrav- nikov obisk na domu pa 500 starih dinarjev. Toda to velja le za njegov prvi obisk, med- tem ko za vse ostale pri isti bolezni participacija ni pred- pisana. Podobno je tudi pri udeležbi za ^prvi pregled pri zdravniku splošne prakse, ki bo stal 300 dinarjev, prav tako pa tudi prvi pregled pri speci- alistu, če smo se tja napotili na lastno željo. Prispevek za prevoz z rešilnim avtomobi- lom bo znašal 1000 dinarjev za vsak prevoz. Razmeroma ostre so določbe o udeležbi za- varovancev pri zastrupitvi z alkoholom. Za prvi dan zdrav- ljenja bo udeležba 100 odstot- na, za vsak naslednji dan pa 50. Nadomestila za odsotnost z dela nad 30 dni se bodo gi- bala do 90 odstotkov od osno- ve, prispevek za opremo novo- rojenca pa bo znašal 10 tisoč starih din. Zaradi razmeroma velikega odliva zavarovancev v drugC ustanove, bodo verjetno spre- menili pravilnik, po katerem zavarovanci uveljavljajo zdravstveno varstvo. Gre za omejtiev, po kateri naj bi za- varovanci sami plačali razliko v ceni med »domačim« zdrav- stvenim zavodom in tistim, ki z njim komunalna skupnost ni sklenila pogodbe. Žene, matere, dekleta! Vaš dan, osmi marec, naj bo vnovič dokaz vaše enakopravnosti, dan, ki nas naj opomni, da te enakopravnosti še vedno nismo povsod omogočili, dan, ki vas naj zdrami, da boste v družbi uveljavljale same, česar vam družba še vedno ne omogoča. Boj 77inenj še ni končan in očitno je, da z njim ne bomo opravili tako hitro. Mnogo tega vam dolguje svet, ne nazadnje tudi to, da smo sploh ljudje z vzvišenimi mislimi, čustvi in nežno plemenitostjo. Toda kruta vsakdanjost nas še vedno oklepa v drobne prepreke, ki ne dopuščajo resnične polnosti življenja, vsakdanje skrbi nam jemljejo dobro voljo, upanje in vero, razmere nas utesnjujejo in onemogočajo takšno enakopravnost, kakršno smo že zdavnaj napovedali. Naš svet pa ni od danes niti se z današnjim dnem ne neha vse tisto dolgoletno prizade- vanje, da bi stopili po poti pravega tovarištva, čistosti, prerojenih nazorov in novega verovanja k dejanski sreči in blagostanju, ki n^ bi poznala trpljenja, zapostavljenosti in ne- pravične razdelitve življenjskih bremen. Vse kaže, da ta čas še ni tako blizu, zato naj bo letošnji osmi marec v največji meri pri- znanje za vso veličino vašega deleža v življenju in hkrati opomin za uresničitev vseh drugih obljub. Akcijski program zdravstvenega varstva Začetek vendarle obeta v preteklem tednu so občinska vodstva družbeno-političnih organizacij, pa tudi nekatere strokovne službe in v ponedeljek še občinska skupščina razpravljali o akcijskem programu zdravstvenega varstva v celjski regiji. Program je pripravil zavod za zdravstveno varstvo oziroma zdravstveni center in predvideva nekaj ukrepov za boljšo, učinkovitejšo in zlasti ce-< nejšo organizacijo zdravstvene službe. Njegov namen je torej uskladitev porabe sredstev za zdravstveno varstvo občanov z ekonomskimi možnostmi družbene skupnosti in opti- malno izvajanje tega progra- ma v dogovorjenih material- nih in strokovnih okvirih. Ne- kateri so bili mnenja, da bi bil akcijski program lahko bolj konkreten. Program določa, da morajo izvajalci osnovnega zdrastve- nega-^arstva z osvajanjem di- spanzerskega načina dela za- gotoviti sistematično zdrav- stveno nadzorstvo otrok, šo- larjev, dojenčkov, nosečnic, žena v fertilni dobi, ostarelih ljudi in delavcev v delovnem razmerju. (Dalje na 4. strani) , ODLIKOVANI Predsednik republike Jo- sip Broz Tito je odlikoval za dolgoletno požrtvovalno in nesebično strokovno de- lo v kmetijstvu ter za druž- beno delo v Savinjski do- lini sedem članov kmetij- skega kombinata Žalec. Red za psluge za narod s srebrnim vencem je pre- jel JANKO CVIKL, uprav- nik delovne enpte v Bra- slovčah, red dela s srebr- nim vencem so prejeli: AN- GELCA VOVK, strojni mol- zač na farmi v Zalogu, LU- DVIK DERMOL, upravnik delovne enote vrtnarstvo, VINKO JANIČ, upravnik delovne enote v Petrovčah, IVAN KOBE, tehnik delov- ne enote v Mirosanu, in LUDVIK MUHOVEC, trak- torist v delovni enoti Bra- slovče. Z medaljo dela je bil odlikovan MILENKO ROJNIK, vodja farme v Zalogu. Vsem tudi naše iskrene čestitke! OBČANI CELJSKE KOMUNE! V današnji številki objavljamo na dodatnih straneh predlog proračuna celjske občine, v prihodnji številki pa bomo pose bej objavili predlog občinskega ko miteja ZKS Celje o reorganizaciji Zveze komunistov v. občini. Marina Oštir Sama trdi, da na svoje delo v tovarni no more pozabiti niti ta- krat, ko je že daleč od tovarni- ških vrat. In ko takole prizadeto govori o svojem delu, Marina je socialni delavec v tovarni nogavic na Polzeli, bi ji človek mirne ve- sti verjel. To pa zato, ker se svojemu po- slanstvu predaja vsa, pa četudi včasih naleti na nerazumevanje sa- mih delavcev, ki v svoji' težnji za čimvečjim zaslužkom poziibljajo nase. »Ne boste mi verjeli, pa je res, da sta se dve noseči ženi razbur_ jali, zakaj jim ne dovolimo dela- ti v nočni izmeni. V tej izmeni do- be žene namreč določen dodatek«, nam je pripovedovala ognjevito. »Pogosto prihajam v spore z na- šimi delavci, kljub najboljšim na- menom. Ljudje pozabljajo, da ima ta skrb v resnici dalelcosežen — tudi finančni namen. Pri nas so zaposlene večinoma žene, ki se s svojim delom razdajajo družini in pozabljajo nase. Pozabljamo na to, da človek le ni samo stroj, in če bi tudi ibil, rabi svojo oskrbo — kot stroj.« V tovarni je že peto leto. Prej je bila učiteljica. Sama pravi, da je to delo mnogo zahtevnejše, ven- dar ravno zategadelj zanimivejše. Ko je prišla v kolektiv si še sama ni bila na jasnem, kje bo zagra- bila. Po teh petih letih je s po- močjo marsikaterega člana v ko- lekti\-u uspela polagoma razčistiti pojem in vlogo soc. delavca v ko- lektivu. Danes več nihče ne spra- šuje, kaj bi naj delala. Samo po sebi je postalo umevno, da bo ta primer rešila MARINA. Zato se ljudje sedaj že sami zatekajo k njej. »Naše delo se ne izrazi takoj, to je mozaik, ki dobi podobo šele po rešitvi vseh drobnih, na bežen pogled nepomembnih stvari, za- čenši pri top^ malici, urejevanju prevozov na delo in z dela, oseb- nega počutja, rekreacije ... Ta tempo proizvodnje vpliva na po- čutje proizvajalca, zato ne iščimo vzroke boleznin samo v simulira- nju. Trdim, da je simulantov maj- hno število, pa čeprav zdravniki menijo drugače. Kdo lahko z go- tovostjo zatrdi, da je ta in ta de. lavec zdrav ali pa bolan, da je" sposoben za to delo in za ono ne? To se ne da. Vzroke boleznin mo- ramo iskati tudi v organizaciji de- la, pretežno tam.« — Kaj menite o skrbi za delov- nega človeka, ki jo tolikokrat po- udarjamo? »To je sila načelno, začenši pri sindikatu. Vsebina je žal drugač- na, sila drujačna. Ml smo sicer usipeU odvojiti del sredstev za na- domestitev K-15, prav tako bomo verjetno prispevali del sredstev za dopuste. Toda v teh pogojih je to težko. Poglejte, pri nas je starost- na doba zaposlenih sorazmerno ni- zka. Zaposlovali smo dekleta, ki so ostajala v dolini po obiranju hmelja. Začeli smo z reševanjem stanovanjskih problemov. Zgradili smo nešteto stanovanj, sedaj kre- ditiramo naše delavce, ki si žele zgraditi lastno hišo. Nove obremenitve v zvezi z da- jatvami za socialno zavarovanje, prenos stroškov na delovne orga- nizacije, vse to se krepko zažira v standard ljudi, obenem pa se kaže tudi skrb za delovnega člove- ka .. . Ogromno drobnih stvari je, ki druga drugo pobijajo . . . V tem presnetem lovu za denar smo zašli, to sicer le počasi pri- znavamo, čeprav bi morali ravno sedaj najbolj razmišljati o stan- dardu.« Nani DANES V CT še je čas, da odpi^avimo slabosti 3. stran Kmetijski svetovalec 4. stran Humor 10. stran PREDAVANJE JOŽETA SMOLETA V okviru prireditev celjske delavske* univerze bo v četr- tek, 9. tega meseca ob 19.30 predaval v veliki dvorani Na- rodnega doma glavni urednik Dela Jože Smole — tema pre- davanja: mednarodni položaj in jugoslovanska zunanja po- litika. AERO UPOKOJENCEM Na seji delavskega sveta to- varne Aero so v torek sprejeli sklep, po katerem bodo svo- jim upokojencem iz sklada osebnih dohodkov mesečno iz- plačevali znesek v višini .30 od- stotkov njihovih pokojnin. Vsekakor izjemna gesta! VREME OD 2. DO 12. MARCA Padavine z ohladitvijo pričaku- jemo okrog 2., 6. in 10. marca. — Okrog 6. marca lahko sneg do iil/.ln. V ostalem lepo vreme. PISMA ZAKAJ NI KABLOV? V eni izmed zadnjih številk Celjskega tednika sem zasledil prispevek v zvezi z deviznim po- slovanjem. Ker je bilo rečeno, da se lahko obrnemo z vprašanji na vaše uredništvo, izkoriščam to priložnost. Pred meseci sem bil namreč doma in sem iskal trofazni ^l^k- trični kabel. Iskal sem ga po vseh mestih Slovenije, vendar za- man. Zato vas prosim, da mi sporočite, kje bi tak kabel lahko dobil. Kolikor ga ne bi bilo tno- goče dobiti v Jugoslaviji, mi prosim sporočite, kolikšna je ca- rina, če bi ga uvozil. Razumeli boste nerodnost, če ima človek električni motor in tok, a nima .kabla. Stane Guček Ker ima podobne težate ver- jetno še kdo drug, smo se odlo- čili za odgovor na tem mestu. Kot so nam pojasnili pri Tehno- mercatorju v Celju je pomanjka- nje električnih kablov splošen jugoslovanski pojav, do katerega prihaja spričo pomanjkanja bakra. Proizvajalci namreč forsi- rajo izvoz, pozabljajo pa na do- mači trg. Kljub takšnim razme- ram dobijo poslovalnice od časa do časa električne kable, vendar so količine minimalne. Kdor ima torej 7noihost, da kabel uvozi, kar je potemtakem zanesljiveje, da ga dobi, mora plačati 30 od- stotkov carine od .vrednosti kab- la in 12,5 odstotkov prometnega davka. Uredništvo »SAMOVOLJA« V Celjskem tedniku z dne 24. 2. 1967 je bil objavljen članek »SAMOVOLJA« Jožice Sever iz Vojnika 12. S tem v zvezi želim, to zadevo razjasniti ter jo osvetliti tudi z druge strani. Mnenja sem, da Franc Križ- nik, tajnik krajevne skupnosti Vojnik, ne »kroji« ^u nobenih zakonov. • Znano mi je, da se člani kra- jevne skupnosti Vojnik sestanejo in skufmo odločajo, komu bodo dodelili vrU-v najem za tekoče leto, kajti strank je v Vojniku veliko, vrtov pa za vse mnogo premalo. Odločbe za vrtove ne obstajajo, pač pa vsako leto sproti obnavljamo zakupne po-' godbe. Upravičeno stranki Sever letos riiso dodelili vrta, saj je vsako- mur znano, da ima le-ta nekje na Hi!'inji svojo hišo in se bo letos ods -lila, Iz tega sklepam, da želi Sever jeva svojevoljno prepustiti »ta košček zemlje« kakšni^ svoji prijateljici. S tem pa se nikakor ne hi strinjali, saj smo vsi volili člane krajevne skupnosti in jim zaupali naloge, ki so jih in jih v redu izvršujejo. Zaupamo jim tudi, da pravilno odločajo o vrto- vih. Jaz sama,pa bi še nekaj dodala: Nekega sončnega dne me je pot zanesla mimo stanovanjske hiše Vojnik 12, kjer se je igralo nekaj otrok. Med njimi sta bili tudi njeni dve hčerki, ki sta se tudi igrali. Vse hi bilo vsakda- nje, če ne bi naenkrat Severjeva odprla ona in zavpila: »Pfuj! Pu- stita jih!« Bila sem oggrčena in se zanimala, čigavi so otroci, ki so se z njima igrali. Bili so sose- dovi, bolj natačno povedano re- jenčki socialnega varstva. Zakaj se je tako zaničljivo vedla proti otrokom, ki so brez staršev, mi ni znano. Da so bili otroci pri igri v pesku morda umazani je razumljivo, saj otrok pri taki igri ne ostane čist. Kaj naj bi ji bili napravili ti nedolžni otroci, da jih tako ponižuje.. ALI PA MORDA ZA SEVERJEVO OB- STAJA ZAKON, DA SME ZANI- ČEVATI OTROKE BREZ STAR- ŠEV? Rozalija Čater KJE JE INŠPEKCIJA? V pismih večkrat zasledim kri- tiko občanov na račun različnih pomanjkljivosti. Sam večkrat za- hajam v slaščičarne, vendar se mi še ni zgodilo, kot v žiberovi- čevi slaščičarni v Velenju, da bi v kremovi rezini našel na pri- mer las. (Mimogrede, tu celo dol- golasci prepevajo, 'čeprav slašči- čarna ni gostinski lokal). Ko sem slaščičarko opozoril na las, je dejala, da to ni nič posebnega saj so bile v rezinah že celo mu- he in se zavoljo tega nihče ni sekirah Zanima me, kaj bi rek- la k temu sanitarna inšpekcija? Podrobnejša pojasnila sem pri- pravljen posredovati šefu slašči- čarne osebno. Dušan Bolkovek Velenje, Kersnikova 3 ZAKAJ ZAVLAČEVANJE? Poskušala sem Ba vse načine, da'bi mo- jemu otroku in sebi omogočila človeka dostojno življenje. Gre namreč za to, da sem po dolgem oklevanju zaradi nemogo- čih razmer v mojem zakonu pred letom končno zbrala moči in se odločila za. raz- vezo zakona. Kljub temu, da sem poleg vsega ostalega žrtvoval svojo mladost za vsa ponižanja in krivico, ki mi jo je po- , vzročal mož vseh enajst let ,kar sem bila poročena, sem živela v prepričanju, da se bo otrokovo in moje življenje po razvezi zakona spremenilo, vendar se stvari niso uredile. Sodišče je razsodilo, da bi^ naj otrok do 'pravdne razsodbe glede premo- ženja bil pri skrbnikih, jaz pa v eni sobi v hiši, ki sva jo z možem v zakonu zgradi- la skupaj. Tudi po razTCzi bivši mož še vedno po- skuša uveljavljati svoje »pravice«, fizično me napada in žali. Tako moram,, ker ni- mam sredstev za nakup drugega stanova- nja za naju z otrokom — živeti z njim skupaj v isti hiši. Pravdni T^stopek Se kljub temu, da bo v prihodnjih dneh ža skoraj leto dni — ni rešen. Vso to obdob- je je otrok ločen od mene in živi pri tu- ji družini, ki sicer z vso ljubeznijo skrbi zanj, vendar mu po najboljši volji ta dru- žina ne more nuditi to, kar bi mu lahko jaz kot mati. Sama sem mnogo pretrpela in še zdaj trpim, zato sprašujem, zakaj sodišče tak- šnih in podobnih primerov, ko gre za življenje treh ljudi — družine, hitreje ne rešuje. Nihče si ne more predstavljati, razen tistih, ki so kaj podobnega doživeli, kaj pomeni živeti v takih razmerah. Zato bi želela zvedeti, ali je še kakšen zakon, ki nudi zaščito otroku in pomoči potrebni ženi? Otroka sem rodila v želji, da bi mu lah- ko nudila kaj več, kot sem sama imela. Sedai, po enajstih letih zakona, ko ima sedem let. pa je v resnici ravno otrok žrtev. Rada bi povedala! da me ie sram nenehno hoditi po sodiščih in iskati pra- vico ter razumevanie in ko sem končno šla. se je stvar zavlekla. Ker kaže, da se bivši mož ne bo nikoli spametoval, saj Se vedno vznemirja In muči otroka ter mene, se mi zdi, "da je razveza le formalnost, ,ki ni z ničemer doprinesla, da bi midva z otrokom zaži- vela človeka dostojno življenje. Anica Tajnšek Rista Savina 10 Žalec Pripis uredništva: Ker sodi primer v pristojnost občinske- ga sodišča v Žalcu, smo povprašali pri- stojne o vzrokih, zakaj še ni bilo razsod- be. Izvedeli smo, da so v teku obravnave morali izločiti sodnika, ki je primer ob- deloval, zaradi neutemeljenih obtožb raz- vezanega Viktorja Tanjška. Razprava bo v prihodnjih dneh. MED TEDNOM PO SVETU... Kofično so v Indoneziji dosegli, da se je predsed- nik Sukamo formahio odpovedal svojemu položaju, vendar je ostal še vedno nominalni vodja države. Toda že ta popustljivost ga je stala novih obtožb, ki zdaj kar dežujejo nanj in mu dokazujejo z vseh koncev, da je vedel za udar in da je imel v njem svoj delež kriv- de. Kako se bo vsa zadeva razpletala naprej, je pov- sem nejasno, kajti general Suharto je Sukarnu oblju- bil, da ga ne bodo postavili pred sodišče. Iz številnih namigov, da bodo prišli med Severnim Vietnamom in ZDA vendarle do diplomatskih razgo- vorov, ni bilo nič. Zdaj je vsakdo opustil tudi najbolj rahla upanja, kajti silovitost ameriških napadov na Severni Vietnam je presegla vse dosedanje mere. Se- verni Vietnam še vedno bombardirajo, zdaj pa so ga začeli obstreljevati še s topovi. Pričakovali bi, da je žrtev teh napadov južnovietnamska osvobodilna fron- ta in redna vojska Severnega Vietnama, a podatki do- kazujejo, da so Američani uspeli ujeti ali i^ibiti le majhno število resnih nasprotnikov, pač pa da so žrt- ve civilnega prebivalstva strahotne. Te dni je v teku velika volilna akcija v Indiji, kjer bodo 12. marca volili premiera. Trenutno sta v vodstvu Indira Gandhi in Gajatri Devi. Indijske volitve bi zna- le sprožili tudi velike nemire v deželi, kajti poslednja verska in poliuč}ia nasprotja so močno zaostrila raz- položenje. Zaostreno vzdušje je nastalo v Franciji, kjer je predsednik de Ganile nastopil pred televizijo in zago- varjal svojo politiko, pri čemer je nakazal številne spremembe, zaradi katerih mu mnogi očitajo, da zlo- rablja svoj predsedniški položaj. Vse to je prav tako v zvezi s prihodnjimi volitvami v Franciji, ki bi naj odločile, ali bodo v prihodnje še vladali degolisti ali ne. Kitajskdarstvu so novega direktorja iz- brali le v enem podjetju, v kolekti- vih družbenih služb pa so to storili v štirih. Ce bi bila izobrazbena struktura direktorjev v celjskih de lovnih organizacijah zadovoljiva, to niti ne bi bodlo v oči. Toda dejstvo, da je na najodgovornejših delovnih mestih še vedno veliko ljudi s po- manjkljivo šolsko izobrazbo. In ker je tako tudi po reelekciji, lahko ugotovimo, da ta pomembna druž- bena naloga ni uspela tako, kot bi lahko pričakovali. To se je zgodilo predvsem zato, ker so posamezni kolektivi v statu- tih in razpisih za vodilna delovna mesta že razširjali pogoje za zased- bo delovnega mesta — toda razšir- jali so jo navzdol — pa tudi zavoljo očitnega prilagajanja kriterijev lju- dem, ki najodgovornejša delovna mesta zasediijo že zdaj. Praksa je bili a tisti pogoj, ki jim je to najprej omogočil. Večina razpisov je nam- reč zahtevala dokaj šnjo »prakso na vodilnem delovnem mestu«, ki pa je zlasti mladi, toda strokovno in izo- brazbeno najbolj usposobljeni ljud- je, nimajo. Tako se je zgodilo, da se je na večino razpisov javil samo en kandidat. Od 34 je bilo le pet- na j Sit takih delovnih organizacij, kjer je za delovno mesto direktorja kandidiralo večje število kandida- tov. In še to SO bili v glavnem ko- lektivi iz družbenih služb, kjer tudi sicer opažamo razmeroma ugodne posledice reelekcije, čeprav so v večini primerov izbrali dosedanje direktorje, pa j'e to opravičljivo s tem, da so imeli ti vse potrebne po- goje za delovno mesto direktorja oziroma upravitelja zavoda. Reelekcija ne more biti kampanj- siko delo, ki ^ začenjamo tri štiri mesece pred iztdkom roka, za kate- rega so imenovane vodilne osebe. Pa tudi končati se ne bi smela že s tem, ko v delovnih organizacijah končajo formalni postopek. Delov- ne organizacije bi se morale na re- elekcijo stalno pripravljati, to pa tako, da bi same šikrbelq za vzgojo sposobnih ljudi, ki bodo čez čas pripravljeni sprejeti tudi najodgo- vornejše dolžnosti. Prav tako pa bi morali preučiti dejanske zahteve za zasedbo delovnih mesit in posto- pek pri razpisu izvesti tako, da se bodo izognili formalnim zahtevam. Pri izbiri direktorja bi jih moralo voditi spoznanje, da je napredek delovne organizacje v marsičem od- visen prav od sposobnosti človeka, ki jo vodi. I. B. Risto Džunov v Celje ZVEZNI SEKRETAR ZA DELO O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU Na povabilo celjske delavske uni- verze se je v ponedeljek mudil v Ce- Iju zvezni sekretar za delo Risto Džunov. Dopoldne je predstavnikom delovnih organizacij s širšega celj- skega območja govoril o nekaterih aktualnih problemih novega sistema zdravstvenega zavarovanja delavcev o zaposlovanju in problemih, izha- jajočih iz zakona o delovnih razmer- jih, popoldne pa delavcem iz sindi- kalnih organizacij o vlogi in mestu sindikatov pri reševanju delovnih sporov. Novi predlog zdravstvenega zava- rovanja, ki ga je pripravljalo 400 zveznih in republiških strokovnja- kov, po besedah zveznega sekretarja za delo ne izhaja iz trenutnih težav, pač pa ima globlje korenine pred- vsem v spoznanju, da moramo iz zdravstvenega, zavarovanja odpraviti mešanico samoupravnih in etatistič- nih odnosov ter ga v celoti postaviti na temelje samoupravljanja, pri če- mer naj o bodoči organizaciji odlo- čajo v prvi vrsti skupnosti zdrav- stvenega zavart)vanja in ne posamez- ni forumi, kot doslej. To dejstvo je kot redkokdaj, poprej spodbudilo živi interes 12 milijonov zavarovan- cev, saj zadeva njihove neposredne zdravstvene koristi. Slišati je mne- nja, je med drugim dejal Risto Džu- nov, da je sedanji sistem dober, le da ga ne izvajamo, pri čemer je do- dal, že samo dejstvo, da ima seda- nja zakonodaja 1500 členov in točk ter 30 pooblastil, to zanika. Ker gre za zelo važne odločitve, pd katerih bo odvisno, kakšno zdrav- stveno zaščito bomo zagotovili zava- rovancem, javna razprava o tezah ne bi smela mimo družbenopolitič- nih organizacij. dhr 3.3.1967-št. 8 2 je ea, da odpravimo slabosti Kandidiranje šele pred vrati KJE SMO V PRIPRAVAH NA VOLITVE KONČNO KANDIDIRANJE ZA POSLANCE IN ODBORNIKE JE ŠELE PRED NAMI, KAJTI O TEM, KDO OD EVIDENTIRANIH KAN- DIDATOV BO DEJANSKO KANDIDIRAL, BODO ODLOČALI NA KANDIDACIJSKIH ZBORIH NA TERENU IN ZBORIH V DELOVNIH ORGANIZACIJAH. VOLIVCI IMAJO USTAVNO IN ZAKONSKO PR A. VICO, DA KANDIDATE SPREJMEJO ALI NAMESTO NJIH PREDLO- ŽIJO NOVE. KANDIDACIJSKI ZBORI NAJ BI BILI KONČANI DO 24. MARCA OZIROMA PETNAJST DNI PRED VOLITVAMI V OBČIN- SKE SKUPSCNE, KI BODO 9. APRILA. V zvezni konferenci SZDL menijo, da bi bilo zgrešeno, če bi s priprava- mi na volitve liiteli, kajti časa je še dovolj. Ker v obdobju evidentiranja po mnenju zvezne volilne komisije niso prišli do polnega izraza družbe- nopolitični činitelji, organizacije in ustanove, bi jim morali zbori vo- livcev omogočiti, da dajo svoje predloge in mnenja o predlaganih kandidatih. Splošno tudi ugotavljajo, da struk- tura evidentiranih kandidatov, ne ustreza. Čeprav so različna mnenja, kako naj bi socialistična zveza kot nosilec predvolilne akcije »vplivala« na ustrezno strukture vseh kandida- tov. ki bodo zastopani v predstav- niških telesih, se .zanjo vendarle ne bi smeli boriti s stari nii metodami — z določanjem »ključev«, a še manj z administrativnimi političnimi in- tervencijami. Ustrezno strukturo bi bilo treba zagotoviti po demokratični poti z javno razpravo na zborih volivcev. S tem bi vsekakor med kandidati zagotovili tudi več žensk, mladine in neposrednih proizvajalcev, ki so enakopravni nosilci boja za uresni- čevanja družbene reforme. Struktu- ra bi bila gotovo boljša, če bi na do- sedanjih predvolilnih zborih več go- niških organov in o nalogah poslan- cev in odbornikov. Tako pa so mar- sikje postavljali v ospredje oseb- nost tega ali onega kandidata. Spričo velikega pomena bližnjih kandidacijskih zborov iM)ndarjajo v zvezni konferenci SZDL potrebo, da bi se v vseh predvolilnih akcijah nekoliko bolj angažirali člani zveze komunistov. Njihov delež doslej je bil namreč .zelo skromen. (Po Tanjugu) celje: Pričelek zborov v nedeljo vorili o bodočih nalogah predstav- V minulih dnevih so bili številni razgovori z evidentiranimi kandida- ti ter predstavniki krajevnih in ob- činsikih poUtičnih organizacij/ zla- sti še socialistične zveze in sindi- kata v Celju. Vse kaže, da bo prišlo v številu evidentiranih kandidatov do nekaiteriih sprememb. Vtem ko nekateri odklanjajo možnost kan- didiranja, se drugje pojavljajo no- va imena za možne kandidate. Jasno sliko o tem pa bomo dobili šele na bližnjih zborih, na katerih bo sitekla zadnja razprava o mož- nih kandidatih za cmo ali drugo predstavniško telo, za volitve v oba zbora celjske občinske skupščine oziroma v zbore republiške skup- ščine. Gledie na dosedanje izkušnje, zadnje razgovore na terenu in de- lovnih organizacijah, pričaikujemo, da bo tudi na kandidacijvskih zborih prišlo do novih predlogov. To bo hkrati tudi zadnja možnost, da vo- ilivci predlagajo kandidate za spo- mladanske volitve, kajti na njih jih bodo tudi dokončno potrjevali. Od nedelje, 5. marca dalje bodo v celjski občini kandidacijski zbori na terenu in v delovnih organizaci- jah. Medtem ko bodo na terenu trajali do 22., bodo v delovnih orga- nizacijah končani do 15. t. m. Na vseh zborih bodo razpravljali o kan- didatih in jih potrjevali. Razen te- ga bodo volivci na terenu razprav- ljali o predlogu proračuna celjske občine za letošnje leto ter o progra- mu dela krajevnih skupnosti. Na zborih v delovnih organizacijah pa se bo razprava vrtela oikoli ocene dela samoupravnih organov ter se- veda o kadrovskih pripravah na vo- litve polovice članov samoupravnih organov. Pred nami so kandidacijski zbori kot izredno pomemben člen v veri- gi letošnje največje politične akci- je. Upajmo, da bodo evidentirani kandidati vsaj tokrat upoštevali željo volivcev in prišli na njihove zbore, ne samo da se z volivci spo- znajo, marveč tudi za to, da se se- znanijo s problemi določenega ob- močja. M. B. slovenske konjice: Kolektivi zatajili V Slovensikih Konjicah je z redkimi izjemami evidentiramje zaiklju- čeno, toda podatki o evidentiranih dokazujejo, da izvolitev ne bo nstj- boljša, v kolikor ne bo mogoče izpop^olniti strukture eividentirainiih. Na razširjenem i^svetovanju 8. marca bodo sicer še enkrat pretresaili se>- znam evidentiranih in skušali uravnati pravilna razmerja, toda to ne bo mogoče, v kolikor ne bodo sodelovali tudi občani in proizvajalci v delovnih kolektivih. Za republiške poslance so v Slo- venskih Konjicah evidentirali za republiški zbor na terenu pet mož- nih kandidatov, za organizacijsko politični zbor na občnih zborih sin- dikalnih podružnic štiri, na javni tribuni pa so evidentirali tri za so- cialno-zdravstveni zborT"^" V občinsko skupščino bodo letos volili 32 fnovih odbornikov. Taiko so na terenu evidentirali 56 možnih odbornikov, a jih je pet odklonilo kandidaturo, v delovnih organiza- cijah pa za 16 odbornikov samo 20 možnih kandidatov. Evidentiranje v delovnih organizacijah je bilo sploh zelo počasno (še vedno niso evidentirali v volilni enoti Ingrad- Kongrad!), a poleg tega so evidenti- rali tako malo možnih kandidatov, da upravičeno zastavljamo vpraša- nje demokratičnosti. To vprašanje je tem bolj upravičeno, če poudari- mo, da je na terenu v večina voliv- nih enot evidentiranih več kandida- tov, medtem ko je v delovnih orga- nizacijah dosti primerov samo ene- ga evi<^-ntiranega in ta je običajno — vodilni uslužbenec. Prav zaradi tega je tudi struktu- ra evidentiranih razmeroma neugod- na, saj je med 70 evidentiranimi sa- mo osem žena in nobenega mladin- ca. V celoti so evidentirali samo 15 delavcev, pa kar 13 vodilnih uslužbencev. Nekoliko ugodnejše je razm.erje {X) šolski izobrazbi, saj je evidentiranih šest z višjo, štirje z visokošolsko, 19 s srednješolsko in 36 z osemletno šolsko izobrazbo. Z nedokončano osemletko je eviden- tiranih pet. Kandidacijski zbori, ki jih bodo zaključili do 25. marca in bodo na njih poleg kandidiranja obravnavali tudi proračun občine in družbeni plan, bodo sicer pokazali končno sli- ko, da o volitvah niiti ne govorimo, toda vse kaže, da bo potrebno v Slovenskih Konjicah še precej ideo- loškega delovanja — predvsem v de- lo'vnih kolektivih — če bodo hoteli v prihodnje uresničiti dejanska na- čpla demokracije. Zraščanje terenskih organizacij NA PODROČJU ŠENTJURSKE OBČINE SO VSE OSNOVNE ORGANIZACIJE ŽE ZA- KLJUČILE S KONFERENCAMI. OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV BO 21. MARCA. V glavnem so na konfcrenc^h razpravljali predvsem o vsebini dela, o reorganizaciji zve- ze komunistov in o vlogi komunistov v se- danjem procesu družbene in gospodarske re- forme. Na predlog večine osnovnih organiza- cij' zveze komunistov je občinski komite spre- jel priporočilo, da bi na občinski koferenci predlagal ohranitev obeh sistemov, terito- rialnega in tovarniškega, torej terenske in tovarniške osnovne organizacije. Ob tem bi naj dopolnili oba principa s tem, da bi naj osnovne organizacije uspešneje vraščale v družbeno organizacijski princip z delom sa- mih komunistov. To bi se naj izrazilo v delu komunistov s terena, ki bi se vključevali v delo gospiMJarskih organizacij na njihovem terenu, oziroma, da bi osnovne organizacije v gospodarski organizaciji pomagale pri re- ševanju problemov in delu na terenu, kjer gospodarska organizacija deluje. S tem bi se izognili pasivizaciji nekaterih komunistov, ki se z i/govori, češ, da delajo v tovarniški organizaciji — niso aktivno vključevali v delu na terenu ali pa obratno. »Smatram«, nam je izjavil sekretar občin- skega komiteja ZK v Šentjurju MIRKO VRE- ČKO, »da bi bil sprejem tega predloga ob- vezen. kajti s tem bi se komunisti uspešneje vključevali v delo in reševanje problemov lia terenu in delovnih kolektivih. Zakaj ne bi tovarniška osnovna organizacija sklicala sejo terenske organizacije, če bi bilo to potrebna in za reševanje določenega problema nujno?« Ta ideja je tem oprijemljivejša saj bi vse- bino dela obogatili, stališča, ki bi se na ta način formirala, ob sodelovanju števila ko- munistov, pa bi bila objektivnejša. Na kon- ferencah je prišel močno do izraza napredek v delu zveze komunistov. Gre namreč za to, da so komunisti v zadnjem obdobju na pod- ročju občine uspeli v borbi mnenj s pomočjo ustreznih dokumentov vplivati na samouprav- no delovanje. Na konferencah osnovnih organizacij zveze komunistov so načeli tudi vprašanje združe- vanj organizacij. Tako bodo na primer v kmetijskem kombinatu dosedanje štiri osnov- ne organizacije združili v eno. Poleg tega se bo osnovna organizacija iz Grobelnega in Dobja priključila terenski organizaciji v Šentjurju. »To zraščanje terenskih organizacij pome- ni v bistvu jačanje demokratičnosti znotraj same partije. Poleg tega pa odpira šir.še mož- nosti za uspešno delo, saj se bodo komunisti v teh močnejših organizacijah dodobra spo- znali in proučili določene probleme, o katerih bo morala partija uspešneje in pogosteje razpravljati. Rad bi vam odgovoril še na vprašaje, kje so vzroki, da nekateri komunisti na lastno željo izstopajo iz organizacije. Po mojem mišljt^nju je vzrokov več. Po izjavah izstopa- jočih članov se to ne da ugotoviti, ker so te izjave pogosto sila dobro utemeljene. Smatram pa, da se ti komunisti kot taki niso znašli. Niso imeli razčiščenih stališč in mnenj, kaj pomeni v bistvu biti komunist. To so večinoma tovariši, ki so pred soraz- merno kratkim časom postali člani zveze. Eden izmed bistvenih vzrokov je. po moje tudi članarina. So primeri, ko nekateri člani zveze s težavo plačujejo sorazmerno visoko članarino. Zato bi bilo prav, če bi članarino zmanjšali,« je zaključil tovariš Vrečko. Na zadnji seji občinskega komiteja zveze komunistov v Šentjurju so izvolili 7-ilansJu> kandidacijsko komisijo, ki so jo pred tera potrdile med razpravo vse osnovne organiza- cije. Tako bo ta komisija sedaj zbrala vsse pripombe ter pripravila dokončen predlog novih kandidatov za občinski komite, ki bo izvoljen na občinski konferenci 21. marca. laško: Kaj so evidentirani s prvim delom priprav na volitve so v Laškem razmeroma za- dovoljni, saj so izkoristili bolj ko ne vse možnosti, da bi zares vse- stransko razpravljali in izbirali možne kandidate. Evidentirali so jih na konferencah SZDL, na zasedanjih delavskih svetov, na občnih zbo- rih sindikalnih podružnic ter na raznih sestankih posameznih orga- nizacij in društev. V laški občini bodo letos volili poslance v vse zbore zvezne skup- ščine in v gospodarski ter prosvet- no-kulturni zbor republiške skup- ščine. V občinsko skupščino pa bo- do izvolili 28 novih odbornikov. Za zibore zvezne in republiške sikupšči- ne ,so skupaj evidentirali 25 možnih kandidatov, av nekateri med njimi so kandidaturo odklonili. Po izpolnjenih podatkih tistih, ki so kandidaturo sprejeli, lahko vidi- mo, da je med kandidati za nove poslance deset takih, ki so stari od 25 do 39 let, dva sta med 40. in 54. letom, en sam pa je starejši od 55 let. Po narodnosti so vsi Slovenci. I>va med evidentiranimi sta dokon- čala osemletko oziroma nižjo gim- nazijo, pet jih je z dokončano sred- nojo šolo, trije imajo višjo in trije visokošolsko izobrazbo. Morda je nekoliko manj ustrezen podatek, da so vsi vodilni uslužbenci, med nji- mi dva profesionalna politična de- lavca. V ZK je včlanjenih deset, dva pa sta udeleženca NOV. Za občinsko skupščino so eviden- tirali 106 možnih kandidatov, od teh za občinski zbor 55 (med njimi ko- maj pet žena) in 51 za zbor delov- nih skupnousti, kjer je sicer eviden- tiranih deset žena, a verjetno raz- merje še vedno ni praviilno. Primerjava starostnih skupin evi- dentiranih kaže, da je mladih sicer 'bolj malo (samo šest pod 25 let), a kljub temu je zelo močna še tudi razmerom mlada skupina od 25 do 39 let, v kateri je evidentiranih kar 51, med 40 in 54 leti jih je eviden- tiranih 44, nad 51 let starih pa pet. Manj razveseljiva je preglednica šoilske izobrazbe, saj kar 24 eviden- tiranih ni dokončalo osemetke, 41 jih je z dokončano osemletko, 27 z dokončano srednjo šolo, pet z višjo in devet z viskošolsko izobrazbo. Neugodnost strukture pride tem bolj do veljave, če evidentirane primer- jamo še s poiklici in dolžnostmi, ki jih opravljajo. Resda je evidentira- nih 30 delavcev, pa tudi 24 vodil- nih uslužbencev (direktorjev, raču- novodij, sekretarjev^ Zelo močno so zastopani tudi zasebni kmetoval- ci, katerih je 15, potem pa se vrsti- jo učitelji in profesorji (9), inženir- ji in tehniki (7), zdravstveno-social- ni delavci (6) in tako dalje. V soboto zbor predlagateljev Jutri se bodo v Laškem zbrali predstavniki občin Brežice, Krško, Sevnica, Šentjur, Šmarje in Laško na zboru predlagateljev. Iz vsake občine se bo zbora udeležilo po 12 predstavnikov iz občinskih skup- ščin, komitejev ZKS in ZMS, odbo- rov SZDL in ZB, sindikalnih svetov in predstavniki delovnih organiza- cji. Zbor predlagateljev ne bo v nobe- nem primeru spreminjal seznama, evidentiranih, četudi bodo na zbo- ru podrobno pregledali položaj po prvi fazi priprav na volitve, da bi Itako omogočili čim bolj uspešen prehod v kandidacijske zbore in za- tem tudi k volitvam. Ta zbor naj bi v občinah, ki šte- jejo v 61. zvezno volilno enoto, opredelil vlogo diružbeno-političnih vodstev v nadaljevanju volilne aik- tivnosti, glede sklicevanja kandida- cijskih zborov in podobno. V La- škem SO določili datume kandidacij- skih zborov od 12. do 23. marca. Na zborih nameravajo obravnava- ti predračun občine in opraviti kan- didiranje.. POMOČ VIETNAMU Občinski komite ZMS v Velenju se je odločil, da bodo v teh dneh po aktivih mladine pričeli z akcijo po- moč Vietnamu. Mladinci bodo zbi- rali sanitetni material in darovali kri. POHOD VELENJSKIH MLADINCEV V soboto je skupina mladincev iz Velenja krenila z avtobusom do Do- liča, od tod pa peš na Paški Kozjak, kjer so tudi prenočili. Organizacijo tega pohoda po poti XIV. divizije je prevzel Občinski komite ZMS Ve- lenje. Preko Plešivca so odšli na Graško goro, kjer je bila pred spo- menikom manjša slovesnost. Zbor volivcev v velenjski občini V teh dneh bodo v velenjski obči- čini zbori volivcev, na katerih bodo razpravljali o predlogu proračuna občine za letošnje leto ter o predlo- gih finančnih načrtov občinskih skladov. Vsekakor bo širše razprave spro- žila obravnava predloga novih pred- pisov o prispevku za uporabo mest- nega zemljišča. Občani bodo na zborih razprav- Jjali tudi odelu krajevnih skupnosti, o volitvah novih svetov in o kandi- datih. Na zborih bodo razen tega raz- pravljali o perspektivnem programu občinske skupščine do leta 1970 ter o poročilu o delu skupščine od zad- njih volitev. CELJE • ŽALEC • MOZIRJE • VELENJE • ŠOŠTANJ • SLOVENJ GRADEC • DRAVOGRAD • RA<^NE NA KOROŠKEM • PRE LE DO 15. IV. za vezane hranilne vloge NAGRADE: AVTO ZASTAVA 750, 5 superavtomatskih pralnih strojev, 10 koles, 2 fotoaparata, 3 motorne ko- silnice, televizor, 10 transistorjev, 3 mopedi, 3 šivalni stroji, 2 peči na olje. VEZANE VLOGE OBRESTUJEMO OD 7—7,3 " o . 2REBANJE BO V ZAČETKU MAJA 1967. NAGRADNO VARČEVANJE VALJE • MEŽICA • RADLJE OB DRAVI • SLOVENSKA BISTRICA • SLOVENSKE KONJICE • ROGAŠKA SLATINA • ŠMARJE KB KREDITNA BANKA CELjE PRI JELŠAH • ŠENTJUR PRI CELJl BREŽICE • SEVNICA • LAŠKO Osamljene žene in mladi NA PRVI OBČINSKI KONFERENCI SZDL V ŽALCU SO UVODO- MA RAZPRAVLJALI O REORGANIZACIJI SOCIALISTIČNE ZVEZE, O DELU KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SOCIALISTCNE ZVEZE TER NJIHOVI VLOGI. Minulo soboto je bilo v dvorani hmeljarskega doma v Žalcu prvo za- sedanje občinske konference So- cialistične zveze, ki na območju ob- čine združuje v 19 krajevnih organi- zacijah 18.050 članov. Od 72 vablje- nih članov se je konference udele- žilo le 43, torej število, ob katerem se je treba zamisliti. Ob površni analizi prisotnih čla- nov konference smo lahko ugotovili, da je bilo med udeleženci izredno majhno število žena in mladine, kar daje slutiti, da se je ob kadrovanju članstva ponovil primer z evidenti- ranja možnih kandidatov za odbor- nike občinske, republiške in zvezne skupščine na področju žalske obči- ne, kjer so predlagali le 6 žena, če- prav predstavljajo žene v tej občini 40 odstotkov vseh zaposlenih. Kljub tezam in predlogu o reorga- nizaciji Socialistične zveze na pod- ročju žalske občine, ki so ga vablje- ni dobili pred konferenco, je ostal dokaj izčrpen komentar Vinka Ža- garja o reorganizaciji SZDL — med razpravo osamljen. Mogoče je ravno zaradi slabe udeležbe trpela razpra- va, ki bi ob predlaganem dnevnem redu lahko in morala biti živahnejša in konkretnejša. V ta okvir vsekakor ne sodi pri- spevek ALOJZIJE KRONOVŠEK, ki je sicer v dokaj skopi obliki nani- zala vrsto konkretnih problemov. s katerimi se krajevne organizacije srečujejo. Tovarišica Kronovšek je med drugim opozorila, da v zad- njem obdobju na vseh političnih manifestacijah in pri političnem delu lahko srečamo v glavnem iste ljudi, zatem, da je pri delu krajev- nih organizacij čutiti pomanjkanje sodelovanja z drugimi organizacija- mi, predvsem pa z občinsko upravo in skupščino. Poudarila je, da se so- delovanje s skupščino nanaša le na organizacijo in pripravo zborov vo- livcev. Njena izvajanja so bila ute- meljen odmev vsebinskega dela kra- jevnih konferenc, ki so v glavnem zajemala vprašanja reševanja komu- nalnih problemov, kot so problemi cest — kar sodi v pristojnost kra- jevnih skupnosti — in manj razpra- ve o širši problematiki in političnem delu v sedanjem obdobju družbene in gospodarske reforme. JOŽICA DIMEC je načela financi- ranje šolstva. Po njenem mnenju go- spodarska reforma ni sprostila sa- mo sredstva za proizvodnjo, temveč bi naj ta sredstva gospodarske orga- nizacije zavestno in sproščeno vla- gale v potrebe družbe. S pomočjo podatkov iz drugih, gospodarsko manj razvitih občin je udeležencem konference prikazala, da v žalski občini še zdaleč ne vlagajo dovolj sredstev za potrebe šolstva. Med razpravo so udeleženci tudi opozorili, da število članstva Sociali- stične zveze na področju občine ne narašča z nataliteto in da ta pojav izstopa predvsem v industrijskih krajih, v katere je dotok občanov velik. Bili so mnenja, da krajevne organizacije store premalo, da bi pritegnile mlade. Na konferenci so izvolili tudi svo- je organe ter člane za republiško in zvezno konferenco. Za predsednika konference so izvolili KARLA KACA, za podpredsednika pa VINKA ŽA- GARJA. Sekretar konference bo JO- ŽE JAN. Za člane republiške konfe- rence so izvolili pet članov: AVGU- ST ADOBRIHO, VLADA GORIŠKA, RTKA JERMANA, ALOJZIJO KRO- NOVŠEK ter MINKO ŽILNIK. Za člana zvezne konference so izvolili dipl. ing. MILOVANA ZIDARJA. J. Sever VELENJE: V ZNAMENJU GOSPODARKSIH TEŽAV Na prvem zasedanju občinske konference SZDL velenjske občine so razpravljali pred- vsem o Socialistični zvezi in njeni novi vlogi ter o gospodarskem položaju občine. Rudnik, ki je vrsto let predstavljal steber gospodarstva, ob katerem se je v minulih petnajstih letih Velenje praktično razvilo, je, kot večina premogovnikov — v sedanjih pogojih gospodarjenja zašel v težave. Zaradi nerazčiščene energetske politike, odložitve gradnje nove termoelektrarne v Žoštanju in dograditve ljubljanske toplarne, se je-nakopi- čilo na depojih rudnika in šoštanjske termo- elektrarne okrog 450 tisoč ton premoga. Zato so udelcženci med razpravo načeli ta vpra- šanja in jih postavljali poslancem, ki so se udeležili konference. Nadaljevanje na 5. str. Predvolilna glosa Nekateri državljani so jasno- vidni, ker baje že dolgo pred vo- litvami vedo, kdo bo kam izvo- ljen. To pomeni, da izhajajo nji- hove preroške slutnje in pozna- vanja kandidatov, kajti znano je, da pri nas volimo najboljše in najsposobnejše, torej take, ki ustrezajo vsem kriterijem. Predvideti take pa je zelo pre- prosto. Nedokončana osnovna šola je na primer izključena, razen če je seveda ne nadomešča zadost- im družbena razgledanost in praksa ter sposobnost, da kan- didat oblikuje misli in jih tudi izraža. Prav tako skoraj ne pri- de v poš t ev mladina pod 25 let, saj nima ne izkušenj ne prakse ne misli, ker je premlada; da ne go- vorimo o ženskah, o katerih go- vorimo in ugotavljamo, da sicer so, ampak da jih je med kan- didati bore malo, ker enostavno ne morejo živeti med kandidati, domom in službo in imajo na- zadnje 8. marec, svoj dan, kar je poleg ostalih 364 dni dovolj. In če ob vsem tem vemo, da tudi ni kandidatov iz ozkih kro- gov, ker namreč tudi ozkih kro- gov ni več, res ni težko vnaprej predvideti najboljše in najaktiv- nejše. Takšne bi prerokoval še Nostramandus. In navsezadnje imamo vendar demokratične vo- litve, na katerih volijo volivci. Mar ne? Dihur KNETIISKI SVETOVALEC V PREJŠNJI ŠTEVILKI SMO UVEDLI NOVO RUBRIKO, KI BO GOTOVO ZANIMALA ŠIROK KROG NAŠIH BRALCEV IN KI JO BO MO ŠE RAZŠIRILI. V NJEJ BODO LAHKO NAŠLI KMETIJSKE NA SVETE, NOVOSTI IZ KMETIJSKE MEHANIZACIJE, LAHKO PA BO DO TUDI SAMI SODELOVALI S PRISPEVKI O LASTNIH IZKU ŠNJAH ALI Z VPRAŠANJI. RUBRIKO BO VODIL ING. AGRONOMI JE VILI VVBIHAL, UREDNIK HMEUARJA. VSE PRISPEVKE POŠIUAJTE NA NJEGOV NASLOV — KK ŽA- LEC, ALI NA NASLOV NAŠEGA UREDNIŠTVA. PRIČAKUJEMO SODELOVANJE KMETOVALCEV! FOLIDOL OLJE Folidol je na bazi parationa in je v mineralnem olju. Uporabljamo ga v 0,51 do 1% koncentraciji. Z njim škropimo sadovnjak v času napenja- nja brstov, to je v drugi polovici marca in prve dni aprila. V hladni pomladi je čas za škropljenje tudi do tri tedne dolg, če se pa vreme hitro otopli, pa nam za to ostane le en teden. \ Folidol uničuje krvavo uš, go- senice zmrzlikarja, psilo, jajčeca listnih uši, .gosenice zavijačev,- ja- bolčnega cvetožerja in kaparje. Ja- bolčnega cvetožerja uničimo, če škropimo takrat, ko S3 dobro napeto brstje na vrhu drevesa odpira. Zelo pozno škropljenje — takrat, ko so že dobro vidni prvi lističi — je ekonomično zato, ker dosežemo le- pe uspehe z 0,5 % koncentracijo fo- lidol olja in še zato, ker lahko pri- mešamo škropivu fungicid in tako opravimo zimsko in prvo pomladan- sko škropljenje hkrati. N Baikreno apno in cuprablau lahko brez škode primešamo folidol olju in tako razširimo spektor delovanja škropiva, ker to uničuje še škrlup na jablanah in hruškah ter kodra- vost in luknjičavost na koščičarjih. Bakrene pripravke dodajamo le v polovični koncentraciji od normal- ne. Folidol olje je strupeno in ima 14 dni karenčne dobe. S škropivom ravnajmo previdno: ne vdihavajmo hlapov, pred njim varujmo kožo; v škropljen sadovnjak ne puščajmo 14 dni nobenih živali, pred njim zava- rujmo čebele, lužice škropiva na tleh posujmo s peskom, embalažo pa zakopljimo! Folidol olja še ni, a ga bodo te dni imele na prodaj kmetijske apoteke in preskrbe. Letos bomo upo- rabljali za zimsko oziroma predpo- mladansko škrop- ljenje sadnega drevja .poleg i^u- menih pripravkov, olc-odiazinona in žvepleno apnene brozge, ki si jo lahko skuhamo sa- mi še za nas no- vejše sredstvo — FOLIDOL olje. zaCetek vendarle obeta (Nadaljevanje s L strani) Tako finančna siituacija kot tudi organiza- cija službe sama pa narekujeta tudi preraz- delitev kapacitet v nekaterih zdravstvenih za- vodih. Treba bo omejiti sprejemanje bolni- kov s pljučno tuberkulozo v bolnici Brežice in Celje ter zanje urediti bolnišnično zdrav- ljenje v Topolšici. Sproščene kapacitete v obeh bolnicah pa bi lahko uporabili za zdrav- ljenje drugih bolezni. Prav tako je zdravstveni centcr zaprosil republiški zdravstveni center, naj imcmije posebno komisijo, ki bo preučila smotrnost in nenamembnost psihiatričnih ka- pacitet v regiji, kajti dejstvo je, da je zlasti zdravljenje v sanatoriju Ravne pri Šoštanju izredno drago. Socialistične dejavnosti so področne bolnišnice že prevzele, medtem ko štejemo dispanzersko delo specialistov v os- novno zdravstveno varstvo in ostaja zato pri zdravstvenih domovih. v zvezi z integracijo zdravstvenih zavodov je bilo sprejeto načelo, po katerem naj bi se obratne ambulante združile v oddelek za me- dicino dela, zobna ambulanta pa v zdravstve- ni dom kot ekonomska enota. Zdravstveni center je še predlagal, naj bi se lekarne zdru- ževale med seboj, reševalno službo pa bi mo- rali reorganizirati tako, da bo to bolj služba prve i^moči kot pa prevozna organizacija. Zanimivi so tudi ukrepi, ki jih zdravstveni center predlaga neposredno zdravstvenim za- vodom. Gre za dosledno uveljavljanje sedem- urne delovne obveznosti, za omejitev nadur- nega dela, za omejitev administracije, izob- likovanje kriterijev pri delitvi osebnih do- hodkov in podobno. Predlagatelj akcijskega programa poudarja nujnost, da občinske skupščine in družbeno politične skupnosti podpro realizacijo pred- logov ter da pomagajo zdravstvenim delav- cem in zdravstvenim zavodom premostiti ovi- re, ki nastajajo zaradi tradicij, subjektivnih in drugih razlogov. To se bo prav gotovo zgo- dilo; menimo pa, da bi se. morali za uresni- čitve akcijskega programa zlasti zavzeti zdrav- stveni delavci in se s tem odločneje vključiti v gospodarsko reformo. L B. NOVOST: MOTORNA ŽAGA U SILAŽO »Tri motorne žage v eni« ponuja firma Bcaird — Poulan Inc., Am^tel- veen iz Holandije. Gre namreč za v ZDA sestavljeno VVright-motomo ža- go, ki je prikladna za dela v gozdu, za obrtniška dda in za razžagovanje si laže. Žage so grajene kompaktno in tehtajo 11,5 kg ter imajo 5 PS, manjše z 2 PS pa tehtajo le 8,5 kg. Te žage so listne in nimajo krožne verige, zato ne rabijo mazanja. Po- gon je direkten z enovaljnim dvo- taktnim motorjem, žagin list lahko menjamo čisto preprosto in ga prav tako tudi brusimo. ŠMARSKA SKUPŠČINA SPREJELA DRUŽBENI PLAN Zakasneli odioki? Na zadnji seji občinske skupšči ne v Šmarju se je pokazala pred- nost široke razprave, kajti prilog družbenega plana razvoja do leta 1970 so občani poznali že dokaj ča sa in so mogli o njem razpravljati na številnih zborih in sestankih. Za tegadelj je zdaj prečiščeno besedilo skupščina soglasno potrdila in s tem tudi zagotovila dejstvo, da ver- jetno ni občana, ki ne bi vedel vsaj v glavnih obrisih, kaj predvideva družbeni plan. Skupščina je na tej seji sprejela tudi nekaj novih odlokov: odlok o stopnjah prispevkov in davkov ob- čanov ter odlok o občinskem pro- metnem davku, odlok o ureditvi in zunanjem videzu nekaterih naselij, odlok o zdraviliškem redu v Roga- ški Slatini in odlok o mejah hidro- sistema. O odlokih so odborniki živahno razipravljali in hkratno sprožili tu- di mnoga pomembna vprašanja. Ta- ko jih je zanimala možnost o na- jetju kreditov za obnovo sadovnja- kov in vinogradov, kar jim je po- jasnil poslanec RUco Jerman, da je zelo verjetno in možno, v kolikor bi predlog takih kreditov zajemal kompleksne izračune, saj so banke vedno pripravljene vlagati denar tja, kjer kažejo čisti izračuni, da bi iwvečana proizvodnja vloge tudi prej ko slej vračala. Mnogi so povezovali vprašanje uspešnosti tudi s povezavo, kajti še vedno je dosti območij, ki nimajo ustreznih poti in cest. Sredstva ko- munalnega sklada so razmeroma majhna in iz poročila o koriščenju denarja iz siklada so odborniki spo- znali, da ni mogoče v prihodnje pričakovati kdo ve kohkih rešitev s tem denarjem. Prav zaradi tega so mnogi nakazovali možnost, da bi se posameznim naseljem omogočilo posojilo, kar bi kasneje vrač^ ob- čani s krajevnim samoprispevkom. O odlokih zunanjega videza ne- katerih naselij in o zdraviliškem re- du v Rogaški Slatini so sprožiH ne- kateri odborniki pomisleke, če ni to zdaj zamujeno, kajti ko so imeli goste, ni bilo odlokov, zdaj pa bo- do imeli odloke, a gostov ne bo. Ta- kim pripombam so se seveda mnogi nasmehnili, a vseeno je skupščina odločno vztrajala, da je potrebno urediti nekatere projekte, ki zdaj povzročajo onesnaženje okolice. Na koncu seje je skupščina sli- šala še izčrpno poročilo odseka za narodno obrambo in spet se je ogla- sil odbornik, ki je zatrdil, da narod- ni obrambi skupščina ni dajala do- volj podj^re, kar kažejo podatki, da je za civilno vzgojo in vojaška pre- davanja še vedno dosti premajhno zanimanje. — hs Dognojevanje ozimne pšenice z dušičnimi gnojili^ Za uvod naj povem, da razpoložljiva koli- čina dušika v zemlji ni konstantna. V začetku rasti pšenice je količina dušika zelo majhna, kar omogoča zadostno absorpcijo. Ce je du- šika preveč, ga mlada rastlina vsrka kolikor je mogoče. Zaradi tega lahko pride do prehit- re rasti, poleganja in do prevelike občutlji- vosti za bolezni. Iz tega je razvidno, kako važno je gnojiti z dušikom takrat, ko ga rastlina najbolj potrebuje. Pri pravočasnem gnojenju z dušikom mo- ramo upoštevati zemljišče. Plitka in porozna zemljišča (naplavine v Savinjski dolini) se hitro segrevajo, so zrač- na, nitrifikacija nastopi hitro in pšenica do- bi kmalu na razpolago ves dušik. V blagih in mokrih zimah, kot je letošnja, se na ta- kih zemljah dušik hitro izpira. Na teh zem- ljiščih bomo dodatno gnojili z dušikom kon- cem februarja in prve dni marca s 40 do 50 kg čistega dušika (to je 200 do 250 kg kal- kamona) na hektar. Drugič dognojujemo kon- cem marca ali v začetku aprila s 30 kg čiste- ga dušika (to je 150 kg kalkamona) na ha. Tako dognojujemo le takrat, če smo ob setvi gnojili na ha s 700 do 750 kg NPK 4 : 14 : 11. v tem primeru smo že v jeseni dali 28 do 30 kg čistega dušika na ha, ki ga je pšenica že delno porabila, delno pa se je spral v niž- je sloje in je postal pšenici nekoristen. Težja, globoka (pšenična) tla mislimo, so sposobna dati pšenici potrebno količino du- šika v času razraščanja, pa smo v zmoti. Ta- ka zemljišča dajejo rastlini dušik zelo poča- si, zaradi tega, ker se počasi ogrevajo, so v globini slabo zračna in je zaradi tega nitri- fikacija zelo slaba. Na takih zemljiščih gnojimo obratno kot na lahkih. Koncem februarja in prve dni marca vržemo 30 kg čistega dušika, kar je 150 kg kalkaniona na ha. Pri drugem dogno- jevanju pa damo toliko dušika, kolikor oceni- mo, da ga bo pšenica prenesla in da ne bo polegla, v naših razmerah gnojimo na teh zemljiščih z okrog 40 kg čistega dušika (to je do 200 kg kalkamona) na ha. Pri dognojevanju moramo upoštevati polj- ščino »predhodnico«. Ce je sledila pšenica leguminozi (detelja, lucerna), potem moramo biti zelo previdni, da ne vržemo preveč du- šika. y primeru, da se ne morete odločiti za čas in" količino gnojenja, vprašajte za svet stro- kovnjaka, ki vam bo rad pomagal. S. F. DIPLOMANTI V DRAMUAH V DRAMUAH RPI ŠENTJURJU SO MINULO SOBOTO PREJELI DIPLOME OB ZAKLJUČKU ŠOLANJA IZREDNI SLUŠATELJI DVO- LETNE KMETIJSKE ŠOLE, KI JO JE ORGANIZIRALA DELAVSKA UNIVERZA IZ ŠENTJURJA. ŠESTINDVAJSET MLADIH FANTOV IN DEKLET, KI SO DVE LETI POSLUŠALI PREDAVANJA, SO TOKRAT, OB ZAKUUCKU, PRIPRAVILI PREDAVATEUEM IN GOSTOM PRIJETEN VEČER. PO- DELITVE DIPLOM SE JE UDELEŽIL TUDI TOVARIŠ VREČKO, SE- KRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA. Posnetek prika- zuje direktorja debavske univerze med podeljeval njem diplom. (Fo- tor J. Sever). KRATKI NASVETI v tem mesecu morate razvoziti in zaorati gnoj ter posejati spomladan- ska žita. Pohitite s čiščenjem in brananjem travnikov in po njih razvozite gnoj- nico. V čebelnjaku preglejte matice, ugotovite zalego in po potrebi krmite čebele. Najboljši so piščanci izvaljeni v marcu ali v začetku aprila. 3.3.1967.St.8 4 CEZ MESEC DNI BO POGORIŠČE V ŠOŠTANJSKI USMJARNI OČIŠČENO Požar ni uničil volje POŽAR JE UNIČIL ZA VEČ KOT DESET ODSTOTKOV PROIZV VODNJE. USNJARJEM SO PRISKOČILI NA POMOČ NAJBLIŽJI KO- LEKTIVI IN POMAGALI POSTAVITI PROVIZORIJE, DA JE LAHKO PROIZVODNJA STEKLA. V PRIHODNJJH DNEH BO PRISPELA NOVA STROJNA OPREMA. škoda, ki jo je povzročil požar, je nujno vplivala na proizvodnjo in s tem na finančno stanje, ki je že vr- sto let v tem kolektivu povzročalo glavobol. Zasilna ureditev proizvodnje požaru, ki je uničili več obratov, je terjala postavitev raznih provizori- jev ter povečanje transportov. Sem sodijo predvsem paro in elektrovod- ne napeljave ter vodovod, s katerimi oskrbujejo obrate. EVoslej so že uspeli obnoviti odde- lek likainice; v kratkem bodo uvozili nove mezdrilne stroje, stroj za su- šenje usnja in stisikalnice. Kolikor bodo iimeii že letos dovolj sredstev, bodo Ogradili novo lužilnico, ki bo omogočila povečanje namakanja od 15 na 22 ton kož dnevno. Kolektiv je najbolj prizadelo, ker je požar uničil oddelek za proizvod- njo »maščenih vratov«, usnja, ki so- di med najzanimivejše proizvode za izvoz. Uprava tovarne se trudi, da bi z izdelavo novega investicijskega programa premostila vrzel, da bi na FKJgorišču zgradili nov, nadomestni proizvodni prostor. Takoj po požaru se je kolektiv od- povedal 42-umemu delavniku; skup- no s člana kolektiVov iz velenjskega rudnika, šoštanjske termoelektrar- ne in Gorenja, ki so brezplačno po- magali odstranjevati ruševine ter s ceneno kvalificirano delovno silo, ki jo je ponudil rudarski šolski center iz Velenja, je kolektivu šoštanjske tovarne usnja uspelo, da so že v ne- kaj dneh začeli s proizvodnjo, ki pa bo po predvidevanjih šele v aprilu dosegla lamSko raven. Vodstvo to- varne meni, da so najhuje že pre- brodili in da se proizvodnja počasi normalizira. Po dograditvi nel^erih novih obratov bo celo možnost zapo- slovanja novdih delavcev. -ez ŠENTJURSKI JUBILANT V Šentjurju živi priljubljen npokojenec, ki bo 10. marca do- polnil osemdeseto leto. Kdor iz- med Šentjurčanov ^a bo po sliki spoznal, naj mu k njegovemu visokemu jubileju iskreno .česti- ta! Čestitkam se pridružujejo tu- di njegovi številni prijatelji, ki živijo izven Šentjurja in mu že- lijo še mnogo zdravih in srečnih let! OPERNI VEČER OBČINSKI ODBOR SZDL CEUE IN SLOVENSKO UUDSKO GLE- DALIŠČE CELJE PRIREDITA NA PREDVEČER DNEVA ŽENA OPER- NI VEČER, ki bo v torek, 7. marca 1967. ob 19.30 v SLG Celje. SODELUJEJO: Vanda Gerlovičeva sopran. Morija Bitenc-Samčeva alt, Rajko Koritnik tenor in Jože Šta- bej bas. Pri klavirju Zdenka Luk- čeva. ZLATA POROKA. V Drobin- skem ob Slivnici pri Šentjur- ju sta pred dnevi praznovala zlato poroko KATARINA in FRANC RECKO. Ta skrbna kmetovalca sta na malem po- sestvu prehranila šest sinov in dve hčeri, ki so po končanem šolanju odšli v svet. Ob praz- novanju so se znova zbrali in v veselem vzdušju preživeli nekaj dni. miA- ANKtTA TOKRAT SMO NAMENILI MALO ANKETO TISTIM OBČANOM, KI SO SE ODLOČILI ZA GRADNJO INDIVIDUALNE HIŠE. REFORMNO OBDOBJE JE POSEGLO TUDI V STANO- DELOVNE ORGANIZACIJE ZAČELE IZVAJATI SMOTER- o^^^T^^^SkFri'^® SREDSTVI, KI SO JIH NAMENILE ZA REŠEVANJE STANOVANJ- OBČANI TOŽIJO, DA MORAJO DEL TEH SREDSTEV, KI JIH DOBE KOT KREDITE VRAČATI V OBLIKI NERAZUMUIVIH KOMUNALNIH IN DRUGIH PRI- KOMUNALI S LASTNIKOM ZEi^^^ KI DVIGAJO CENE. OBISKALI SMO SEST OBČANOV NA POLZELI, KI SO SE ODLO- ČILI ^ GRADNJO, DA BI NAM POVEDALI, KAKO JIM SIRšA SKUPNOST PRI TEM POMAGA. MARIJA KOROŠEC, Polzela 3: Je že tako, da nihče ne ponuja zemlje, zato jo težko dobiš. Dolgo smo jo iskali in kupili 452 kvadratnih metrov za 300.000 starih dinarjev, torej približno 658 dinar- jev za meter. V našem primeru pa še mo- ramo plačati komunalni prispevek 164.000 S-dinarjev. Zakajv'ne veii. Graditi cesto ne bo potrebno, vodovod je že, torej zakaj? če bi dobila še načrt in ostalo dokumenta- cijo, pa bi plačala komunalni prispevek. PETER BIZ- JAK, Požela 134: Interesentov je veliko, sam sem zemljo ku- pil lansko leto in mislim, da je letos še hu- je. Za kvadrat- ni meter sem plačal približ- no 400 starih dinarjev, ker je po načrtu to mestni okoliš in zemlja vred- na tu kot v mestu. Ne gredo pa mi v ra- čun vse te dajatve, ki jih nabijajo. Za cesto 98.000 S-dinarjev, režija stanovanj- skega podjetja 44.000 S-dinarjev, mislim, da je približno vsega skupaj okoli 170.000 S-dinarjev, tako da me bo vse skupaj — z zemljiščem vred — stalo od 600.000 do 640.000 S-dinarjev. Imam 10 arov, vendar dva ara odpadeta na cesto, eden na Sa- vinjo, tako da imam praktično 7 arov. Nikakor nisem navdušen nad vsemi temi dajatvami, ki gotovo ne pospešujejo grad- nje. Pravzaprav mnogim graditeljem one- mogoča gradnjo, vendar plačajo, ker na občini pravijo, da je cesta toliko stala in mora vsakdo prispevati zanjo. DARA RUDL, Polzela 72: Cesto smo občani sami uredili, zato nas seveda zanima, kaj plačujemo v vsoti 164.000 S-dinarjev, ki jo imenujemo ko- munalni prispevek. Zazidalni načrt so kar trikrat popravljali, ker je bilo premalo posvetovanj z občani in to gotovo stane, napake pa potem plačujejo delavci. Ljudje so se prav zaradi tega na občnem zboru ze- lo hudovali. Zanima me, kako bo z našim odcepom. Od ceste vodi k moji hiši osem metrov dolg odcep in ne vem, ga bo po- trebno še plačati, ali je že plačan. Torej glavno je, da premalo vemo o teh dajat- vah. Še to, načrti so zelo dragi kljub temu, da so hišice tipizirane. ANGELA VASLE, Polzela: Zemljo sem kupila poceni, bila je dr- žavna, po 40 dinarjev za kvadratni rneter, zato pa so dajatve toliko bolj drage. Prav vse so nam pobrali. Pomisite, komunalni prispevek 440.000 S-dinarjev. Kje je po- tem še denar za gradnjo samo? Pravili so, da je ta denar za cesto, vodovod, elektri- ko, vendar tu stoji v isti smeri že cela vrsta hišic. Sicer cesta res še ni gotova in verjetno že spet pobirajo zanjo. Ne ra- zumem pa dajatev. MARIJA BAS- LE, Kale 27: Kupila sem ob- činsko zemljo, 5 arov in 20 kvadratnih me- trov za 29.500 S-dinarjev. Ko- munalnega pri- spevka sem plačala samo 75.000 S-dinar- jev, ker se je zadeva z grad- njo oziroma na- kupom parcele vlekla že štiri leta. Najprej so nam zemljo dali, nato vzeli — čeprav smo jo plačali in zo- pet vrnili, če- prav smo imeli na parceli že navožene- ga materiala za pol hiše. No, škodo so povrnili, potrebna je bila tožba, da ne omenim še intervencije v Ljubljani. MARIJA DRO- BE2, Ločica 72: Kupila sem zemljo za 20.5U0 S-dinarjev, v isti vrsti kot Basletova. Pla- čala sem 75.000 S-dinarjev ko- munalnega pri- spevka, načrt 30.000 in zakoli- čen je. Točno se vseh računov ne spomnim, mislim pa, da je velik del sredstev za ko- munalno uredi- tev prispevala Tovarna noga- vic Polzela. z.aiaai tehničnih te- žav ostalih fotografij nismo mogli objaviti in sc anketirancem opravičujemo. v ZNAMENJU GOSPODARSKIH TEŽAV (Nadaljevanje s 4. strani) Konferenca je sprejela tudi sklep, da mo- ra izvršni odbor pripraviti "ustrezno gradivo in analize o tem, kako so se gospodarske in druge organizacije vključile v reformo. Poleg tega bi naj izvršni odbor in komisije pripravile gradivo o delu in problemih dru- štev in organizacij. Gradivo bi naj po pre- učitvi predložili skupščini, ki bi o njem razpravljala in sprejela določena stališča. Vsekakor sodi med zanimiv sklep tudi pre- pustitev članarine krajevnim organizacijam, da bi le-te lažje in uspešneje izvajale svoje delovne programe. Skupščina je izvolila tudi predstavnike za republiško in zvezno konferenco. Za predstav- nike republi.ške konference so bili izvoljeni FRANC LESKOŠEK-LUKA, HERMINA KLANČNIK, RUDI BAJC ter STANE RAV- LJEN; za zvezno konferenco pa so izvolili OLGO VRABIč in JANKA ŽEVARTA, ki sta predlagana za predstavnike celjske, laške in šentjurske občinske konference. -ez / »KOTALJKARICA« BO V CELJU Konec prejšnjega tedna so pred- stavniki HDK Celje podpisali z aka- demskim kiparjem profesorjem Vla- dimirjem Stovičkom pogodbo o pro- daji oziroma nakupu bronastega ki- pa »Kotaljkarica«, ki je bil razstav- ljen tudi na nedavni razstavi v Mu- zeju revolucije. Tako se bo števil- nim plaketam in reliefom, ki jUi hra- ni Muzej revolucije, pridružilo še eno delo pomembnega likovnega ustvarjalca. čeprav je pogodbo podpisala športna orgaiyzacija, je treba pove- dati, da ji je to omogočil kolektiv Aera, ki je pred kratkim prispeval precejšnja sredstva za nadaljnjo gradnjo umetnega drsališča. Na po- sebno željo predstavnikov Aera pa je HDK Celje izločil potrebna sred- stva za nakup kipa, ki bo stal brž- kone v parku blizu novega športne- ga in rekreacijskega objekta. Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu razpisuje JAVNO USTNO LICITACIJO za prodajo naslednjih rablje- nih osnovnih sredstev: 1. Komplet instrumentov za geodetske meritve, 2. več elektromotorjev, 3. razni laboratorijski inven- tar in oprema, 4. osebni avto L 4, 5. 3 motorna kolesa, 6. grelec »PEKALO«. Licitacija bo dne 11. 3. 1967 ob 8. uri na sedežu inštituta. Če ob napovedani uri ne bo interesentov iz družbenega sektorja, se licitacija ponovi za zasebni sektor 1 uro kasne- je. NASTOP AKADEMIKA V okviru Celjske DU bo v soboto, 11. tega meseca gostovala v Celju folklorna skupina Akademika. Pred- stavi bosta ob 17. in 20. uri v Slo- venskem ljudskem gledališču. (Nadaljevanje iz prejšnje številke) O ZAVAROVANJU ŽIVINE Kolektivna zavarovanja se vsako leto obnavljajo. Zastopnik obišče vse zavarc> vance in obnovi zavarovanja. Ob tej pri- liki se vrednost živali lahko po potrebi dvigne. Praviloma zavarovanec sam do- loča zavarovalno vrednost živali ali pa po nasvetu zastopnika. Tako plača zavarovanec, ki zavaruje govedo 7.a: 1.500 N-din zavarovalne vsote 69,37 N-din premije, 2.00 N-din zavaroval- ne vsote 84,00 N-din premije, 2.500 N-din zavarovalne vsote 98,62 N-din premije, 3.000 N-din zavarovalne vsote 113,25 N-din premije, 3.500 N-din zavarovalne vsote 127,87 N-din premije. Za navedeno ipremijo ima zavarovanec 1-letno jamstvo za pogiin ali zakol v sili, brezplatoo zdravljenje in zdravila. Zastop- nik izdela polico z vsemi potrebnimi po.' datki. Polica služi zavarovancu, kot zdrav- stvena izkaznica za zdravljenje zavarova- ne goveje živine in jo mora ob priliki zdravljenja pokazati veterinarju. Ko vete- rinar izvrši intervencijo napiše blok z vse- mi potrebnimi podatki ter stroške za nu- deno pomoč. V primeru, da je veterinar izdal recept za zdravila lahko zavarova- nec na račim zavarovalnice dvigne zdra- vila v katerikoli lekarni. II. POSTOPEK v SLUČAJU ŠKODNEGA PRIMERA Kadar govedo oboli ali se ji pripeti ne- sreča je zavarovanec dolžan takoj ,pokli- cati veterinarja za pomoč in se ravnati po njegovem nasvetu. V primeru neposredne nevarnosti za poginile zavar.dolžan izvršiti zakol v sdli, kadar mu to priporoča vete- rinar. v nujnih primerih pa tudi brez ve- terinarjevega priporočila v navzočnosti priče, v tistih primerih, kadar ni nepo- sredne nevarnosti za pogin, ampak je po- trebno odobrenje za zakol iz ekonomskih razlogov od zavarovalnice, se sme zakol iz ekonomskih razlogov izvršiti šele po odobritvi zavarovalnice. Prekršitev navedenih navodil ima za posledico izgubo pravice do odškodnine. Kadar pride do škode (pogin ali zakol v sili) je /.avarovanec dolžan takoj obve- stiti veterinarja in zastopnika zavaroval, niče. Zavarovahiici pa mora poslati pisme" no prijavo o škodi najpozneje v roku 3 dni. Zavarovanec je dolžan, da vse potrebne dokumente za likvidacijo škode čimprej preskrbi in jih dostavi zavarovalnici. III. IZPLAČILO ODŠKODNINE v primeru kadar žival pogine, prejme zavarovanec odškodnino do višine zava- rovalne vsote, v kolikor pa bi bila zava- rovalna vsota višja od vrednosti živali pa sprejme zavarovanec odškodnino do viši- ( ne vrednosti goveda. Kadar so izkoriščeni deli (meso, ko7.a) se isti odbijejo od vrednosti živali, ter se odškodnina obračuna: a) kadar je zavarovalna vsota enaka, vrednosti živali prejme zavarovanec razli-" ko med vrednostjo in Jzkoriščenimi deli, . b) kadar je zavarovmna vsota večja od vrednosti živali prejme zavarovanec od- škodnino kakor pod toč. a), če so bili izkoriščeni deli, v slučaju pogina, pa do višine vrednosti goveda oz. zavaro^^alne vsote, c) kadar je zavarovalna vsota manjša od vrednosti prejme zavarovanec odškod- nino v sorazmerju (proporcu). Odškodni- na se obračuna na ta način, da se de- janska škoda pomnoži z zavarovalno vsoto in deli z dejansko vrednostjo živali. S tem smo zaključili o zavarovanju ži- vine, v prihodnji številki pa bo tovariš Čop govoril o zavarovanju posevkov. Vse bralce, ki pošiljajo pismena vpra- šanja o zavarovanju avtomobilov in neka- tere, ki so poslali vpra.šanja v zvezi z za- varovanjem živine, obveščamo, da bomo pisma obravnavali po zaključku infor- macij o vseh treh zavarovanjih, Suficit brez haska KDAJ BO V RADEČAH UREJENO ZDRAVNIŠKO DEŽURSTVO? Na zadnji seji občinske skupščine v Laškem so obravnavali poročilo o problematiki zdravstva, ki ga je na seji dopolnil še dr. Dolanc. Od- borniki so bili s poročilom in dopol- nilom zadovoljni, vendar so spa^ žili dvoje vprašanj, ki bosta odvis- ni od nadaljnjih preučevanj in mož- nosti. Gre namreč za to, da je laška ob- čina ustvarila 56 milijonov sufioita v skladih socialnega zavarovanja, zdaj pa je prav tako prizadeta z do- datnimi obveznostmi, kakor vse ti- ste občine, ki so bile deficitne. Laščani se sicer zavedajo, da je na- men komunalne skupmosti v širši regiji medsebojno kritje stroškov, vendar se ne morejo spoprijazniti z mislijo, da jim zdaj ne bi omogo- gočili zobozci-avndka, ki so ga na- mensko štipendirali in ga bodo vse- kakor tudi potrebovali. Odbmiki iz Radeč pa so sprožili vnovič vprašanje dežurstva ali stal- ne zdravniške službe v Radečah, ki je že leto dni predmet številnih raz- prav. Odborniki so našteli nekaj primerov vnemarnosti ob pomoči bolnikom in terjali, da se v prihod- nje to vendarle reši. Predstavniki zdravstvenega doma so obljubili, da bodo do prihodnje seje pregledali vse možnosti in o tej /.ahtevi Rade- čanov poročali na seji skupščine. Medtem ko so odborniki sprejeli poročilo o delu občinske uprave in njen program dela za leto 1967, ne da bi sploh razpravljali, so se pre- cej razvneli v razpravi o odloku prispevkov , in davkov občanov, o dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku in o odloku o ob- činskem prometnem davku od ne- premičnin in pravic. Občanska skupščina je sicer sprejela vse od- loke, poleg teh pa še odlok o pri- spevku za uporabo gradbenih zem- ljišč in odlok o mejah hidrosiste- ima. Občinski odborniki so sprožili vrsto vprašanj v zvezi s spremem- bami o razdelitvi kmetskih okolišev v davčne skupine in o kvaliteti del, ki jih opravlja vodna skupnost Ce- lje ter o ob^včitvi obrtnikov, 'ki jih je vedno manj. Vsa ta vpraša- nja zahtevajo posebne podrobne obdelave in bo vredno o njih še spregovoriti. — sh Razgovor z dramatikom Janezom Žmavceni ,Podstrešje' - in še kaj Predprerrbiero D SLG Celje — Vaša prejšnja dela v Celju in drugod? Štiri uprizorjena v Celju in Ljubljani; to naj bi torej billo peto, vendar bi rajši rekel prvo, Ob^tek imam, da sem še vedno na začetku. — Kaj vas je spodbu- dilo, da ste napisali »Podstrešje«? Veselje do gledališča, do gleda- liškega dialoga. Vse drugo, ideja, konflikt in kar še spada zraven, je prišlo kasneje. Za dialog sem potre- boval najprej samo mlado dekle in fanta, kasneje sta se jima pridru- žila še moški in ženska. To je bila vsa vznemirljiva spodbuda, — Včem je bistveni konflikt »Podstrešja^? »Podstrešje« je sodobna igra na temo nekomimikativnosti med ljudmi. Vsebinsko bi jo bilo težko zaijeti v pripoved, če pa bi jo ven- darle hotel okarakterizirati z nasto- pajočimi osebami, pc^m gre v njej za mlajšo in starejšo generacijo. Igra nima didaktičnih namenov,, čeravno je v svoji konsekventnosti angažirana. Poskus nekonvencional- nega (miselno protimeščanskega), ne tradicionalnega gledališča. Koli- kor se mi je to, seveda, sploh po- srečilo. — Zakaj »Podstrešje«. ? Dogaja se na p^strešju. Lah- ko pa pomeni tudi kaj več kot sa- mo prizorišče dogajanja. — Kakšen odnos ima sodobna slovenska dra- ma do sodobnega doga- janja? Po mojem sega vse preveč po dnevno aktualnih snoveh. Do nedav- nega sem tudi sam tako delal. Stvar potem hitro zastari. Škoda tolikega truda. Stvari tako ali tako gredo svojo pot, večidel kontrolirano, na voljo je tisoč propagandnih sred- stev, dramatika pa bi morala segati globlje, v tiste premike, ki so sicer skriti v družbenem razvoju. — Kaj mislite, kako bo občinstvo sprejelo vaše delo? Upam, da bo igra vsakomur razumljiva. Kdor pa se ne bo zado- voljil s samim dogajanjem na odru, mairveč stopil v njegov svet z raz- mišljujočimi očmi, ^bo našel kaj več. Rekel sem — igra. Za mnoge bo tragikomedija. Pa tudi zabava, — Običajno pravimo za film, da je zabava? Sam sem namreč zac^e čase (ampak samo zase!) proti gledali- šču, ki bi me utrujalo. Rad gledam dobre filme in rad bi našel takšno gledališko podobo, ki bi bila hkrati zabava in še kaj več Za tisto nekaj več gre: za iztreznjenje, za spozna- nje, do katerega se mora vsak sam dokopati. Prodajanje nekih dokonč- nih resnic se mi upira. — Morebiti snujete kaj novega? Čakam na prve počitnice. Če nisem od zore do mraka ves in sce- la zraven, disciplinirano, nemoteno, breskrbno, potem je vsako pisanje jalovo. — Ste zadovoljni z uprizoritvijo? Zelo. Popolnoma adekvatna uprizoritev. In še nekaj več. Po za- slugi režiserja Mileta Komna, igrav- cev Marije Goršičeve, Minu Kjudrb- ve, Branka Grubarja in Sandija Krošla in drugih sodelavcev, ki jih ni minilo veselje do tega dela. Delavski oder odslej .Am^atersko gledališče Sprememba imena je bila nnjna Na nedavnem občnem zboru celjskega Delavskega odra so ob sicer skromni udeležbi sprejeli statut, ki pomeni ukinitev starega imena ustanove in ustanovitev novega Amaterskega gledališča Celje. Ali bo novo ime prineslo tudi novo vsebino? Kot je bilo rečeno v obrazložitvi, je bila sprememba imena nujna predvsem zaradi dejstva, ker si je bivši Delavski oder s svojimi dvom- ljivimi uprizoritvami zlasti v zad- njem času zapravil v javnosti vsak ugled, čeprav je v pretekli sezoni uprizoril 44 predstav, ki si jih je ogledalo nad 10 tisoč obiskovalcev, je bila vendar med njimi dolga vr- sta takih, ki ne sodijo niti na deske amaterske ustanove. To velja v prvi vrsti za vsestransko problematične- ga Guzaja, ki je zašel na prizorišče mimo kakšnih širših odločitev. Kot so menili v razpravi, je bil repertoar na sploh zelo slab, dramski sosvet ni bil aktiven, ni se sestajal in je obstajal dejansko le na papirju. Ker je oder životaril tudi v slabih mate- rialnih razmerah, je sicer razumlji- vo, nikakor pa opravičljivo, če se je pri posameznikih porodila misel o »komercialnih« predstavah. Takšne problematične težnje so razpihova- la še notranja nesoglasja, ki so pri- vedla do odpovedi delovnega raz- merja nekaterim delavcem. Tudi v poslovanju je vladala zmeda, vstop- nice so prodajali nekontrolirano itd. Udeleženci Občnega zbora so kri- tično obravnavali vse dosedanje sla- bosti in se z optimizmom zavzeli za novo ustanovo in njeno nadaljnje delovanje. Amatersko gledališče sprejema spričo takšne dediščine toliko zahtevnejše in odgovornejše naloge, saj bo moralo tako rekoč oričeti znova. Financiranje, ki teme- ji na plačevanju po delu, bo že sa- mo po sebi terjalo resnejši odnos do celotne dejavnosti, posebej reperio- arja. Na občnem zboru je prevlado- va'lo mnenje, da mora novi upravni odbor voditi politiko gostovanj, ki morajo biti kolikor se da rentabil- na, poskrbeti za solidno organizaci- jo dela in za poslovnik, iz katerega bo razvidno, kd'o kaj dela in kdo je za kaj odgovoren. Režiser ne more biti kdorsibodi^ četudi gre za ama- tersko ustanovo, Seveda pri tem ne bi mogli povsem zanikati nujnosti, da je tudi amatersko gledališče ma- terialno stimulirati — pač v okvi- ru danih možnosti. Na občnem zboru sicer niso po- drobneje obravanavali delovnega programa novega gledališča, ker ga bo moral najprej sestaviti umetni- ški svet, pač pa je znova oživela sta- ra misel o ustanovitvi lutkovnega odra kot ene izmed možnih dejav- nosti v okviru gledališča, ki postaja v Celju nujnost, saj bi s tem nare- dili našim najmlajšim neprecenljivo uslugo. Kolikor bodo ustrezno rešili kadrovski problem, smemo pričako- vati tudi reahzacijo te zamisli, dhr Razstava bratov Šiibicev Narodna galerija v Ljubljani je posodila petintrideset del Janeza in Jurija Šubica za celjsko razstavo. Kolekcijo sestavljajo risbe, kolori- rane risbe, akvareli in olja. Ker je kolekcija namenjena za kraje izven Ljubljane, gre naravno za manjše formate, ki se laže varujejo. To je tipična potovalna zbirka, obiskova- lec take razstave ne more dobiti celotnega vpogleda v delo bratov Šubicev. Dobi pa na podlagi origi- nalov vpogled v sektor, ki je bil za umetnika pomemben, to je v virtu- ozno moč grafike in sijaj skic v olju, v barvno izrazitost in bogast- vo slikarskih idej figuralnih skic, krajinarstva in portretov. Portreti velikih formatov in monumentalno slikarstvo ostane že zanj zaprt krog. Ustvarjalni razvoj bratov Šubicev je presenetljiv. Scene iz dnevnega življenja in zgodovine se menjava- jo, nista pozabila tudi prisluhniti zakladnici naše folkolre, zanimivi so zapisi iz popotne torbe po Kranj- ski ali Bosni in številnih tujih kra- jev. ielo pomembna je tudi^ lustra- cija za ta ustvarjalca. Zlasti že da- nes historično gledano sodelovanje za Stritarjev Dunajski Zvon. Janez in Jurij sta bila Wolfova učenca, ki je bil cerkveni slikar, freskant velikega formata. Od njega sta prevzela vso tehnično izročilo in seveda njegov slikarski nazor, ki je bil še idealistično zasidran v veliko dogajanje italijanske rene- sanse. V rodni očetovi hiši je bila podoharska delavnica, tako sta že v zgodnji mladosti vsrkala vase ele- mente in vzdušje delavnice. Oče ju je napotil k Wolfu, da bi prevzela delavnico iz njegovih rok in jo po- vzdignila v umetnostnem pogledu. Podobno kakor oče je Wolf napotil zrela umetnika v svet, da bi prido- bila lesk in blesk evropskega umet- nostnega življenja. Obiskala sta Du- naj, Prago, Rim in Pariz. Povsod sta prišla v stik z umetniki svetov- nega pomena, vsi pa so jih vključe- vali v svoj krog in jima priznavali enakopravnost. Wolf, Janez in Jurij šubic so tri- je velikani cerkvenega slikarstva v 19. stoletju. Ta trojica je zaključila umetnost te zvrsti, ki je bila na na- naših tleh skozi stoletja domala edina priča umetnostnega dogaja- nja. Poleg Wolfa sta napravila kre- pak korak v razvoju našega slikar- stva, med drugimi sta poglavitna reprezentata realizma, idejne sme- ri do nastopa naših impresionistov. Hkrati sta glavna opornika sloven- skega slikarstva na začetku moder- nega obdobja okoli leta 1900. Pričujočo razstavo je organiziral celjski odbor ZKPOS, obiskala pa bo še naslednje: štore, Vojnik in Dobrno. V načrtu je še Žalec, če bodo tam dani pogoji za razstavi- šče. Radi bi jo videli še v Šoštanju, Laškem in Slovenskih Konjicah. V teh krajih pa so še tehnične težave. V čem je pomemnbost te razstav ve? Naravno je, da velik odstotek mladine našega področja nima pri- ložnosti obiskati Narodno galerijo. Potovalno razstavo pa bodo videli tisoči, ki se bodo ob umetnosti Šu- bicev ogreli in s tem razširili ob- zorje po estetično-etični plati. Upravi Muzeja revolucije gre pri- znanje za širokogrudno razumeva- nje, njeni prostori so idelani okvir za razstave intimnega in kabinetne- ga značaja. A. S. 14. parada harmonikarjev V nedeljo 5. marca ob 18, uri bo v dvorani Narodnega doma 14, PA- RADA HARMONIKARJEV, ki jo prireja sekcija harmonikarjev DPD Svoboda Celje, Vstopnice, ki so bile prodane za odpovedano prireditev v mesecu januarju, ostanejo v veljaivi. Sodelovali bodo učenci harmoni- karske šole in člani-mladinci sekci- je DPD Svoboda Celje, Spored je pester, saj nastopajo solisti, dtieti, zbori in posebni harmonikarski or- kester pod vodstvom priznanega strokovnjaka Oskarja Leskovška, Vstopnice so v predprodaji pri ob- činskemu svetu ZKOPS Celje Gre- gorčičeva ul, 6 vsak dan od 8,—12. ure in dve uri pred pričetkom v Na- rodnem domu. LOJZE P02UN -J Y 7 7 II. grupa odredoD slovenskih partizanskih čet Ko bomo letos, ob petindvajseti obletnici slavili prve slovenske redne vojaške enote — brigade, naj se hkrati spomnimo II. grupe odredov slovenskih partizanskh čet. Ne le zato, ker se je tudi ta enota od ustanovitve konec marca do preimenovanja v začetku maja 1942 imenovala »I. štajerska partizanska brigada«, ampak predvsem zaradi tega, ker je bila za njenega delovanja na Dolenjskem pa v obdobju pohodov čez Notranjsko, Gorenjsko in Koroško ter končno na samem Štajerskem, v izredno težkih okoliščinah vsekakor vzorna predhodnica poznejših slovenskih udarnih enot. So posebej bonu) ob tej priložnosti počastili pomembno enoto II. grupe odre- dov — I. štajerski partizanski bataljon, ki si je kot edina večja partizanska sala na vsem širnem Štajerskem od aprila do septembra 1942 kljub krvavemu divjanju nemške okupacijske strahovlade, ob veliki sovražnikovi premoči in hudih lastnih izgu- bah ne samo uspel izsiliti svoj obstoj, ampak je mimo vojaških uspehov tudi v poli- tičnem in moralnem pogledu predstavljal dragoceno oporo narodnoosvobodilnemu gibanju na štajerskem. Septembra 1942 so se na petino skrčene enote II. grupe odredov končno prebile do štajerskih borcev, nato pa so oboji, združeni v Savinjskem, Moravškem in Kozjan- skem bataljonu ter Koroški četi z novim zagonom nadaljevali iz dneva v dan hujši osvobodilni boj. Druga grupa odredov je izpolnila nalogo Glavnega poveljstva sloven- skih partizanskih čet. V začetku leta 1943 se je preosnovala v IV. operativno zono. V tem novem obdobju pa so se začeli kazati že bolj jasni znaki tako težko pričakovanega propada nacifašističnega vojaškega stroja na svetovnih frontah kot tudi pri nas doma. Na predlog republiškega odbora zveze združenj borcev NOV Slovenije je pri- padla celjski občinski skupščini čast, da sprejme in v maju mesecu pred zborom pre- živelih borcev — drugogrupašev podeli domicil II. grupi odredov v Celju. NASTANEK SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ODREDOV V LETU 1942 Po številnih zmagah pa tudi izgubah v letu 1941 so se slovenske partizanske čete ponekod združile v bataljone ali pa so se razdelile v manjše skupine. Čeprav je nemškemu in italijanskemu okupatorju uspelo v zelo ostri zimi 1941/1942 začasno omejiti partizansko dejavnost, so bile vendar partizanske enote na pomlad 1942 po- membna žarišča, okrog katerih so nastajale vse večje in močnejše enote — bataljoni, odredi in grupe odredov. Na ozemlju, ki ga je bil zasedel nemški okupator, sta taki žarišči predstavljala dva bataljona. Cankarjev bataljon na Gorenjskem se je po znameniti dražgoški bitki razdelil na nekaj skupin, iz katerih so se spomladi 1942 razvile nove čete in nato ba- taljoni. Štajerski bataljon, ki je deloval od napada na Šoštanj v začetku oktobra 1941 v Savinjski dolini, se je po znanem brežiškem pohodu sredi novembra tudi razdelil na več skupin za prezimovanje; spomladi 1942 mu je sledil na novo ustanovljeni I. štajer- ski partizanski bataljon. Na sovenskem ozemlju pod italijansko okupacijo, v tako imenovani »Ljubljan- ski pokrajini«, so predstavljali osnovo za nadaljnji razvoj partizanstva trije bataljoni. Na Dolenjskem so sredi decembra 1941 ustanovili II. partizanski bataljon, imenovan tudi II. štajerski bataljon, da bi z njim okrepili narodnoosvobodilno gibanje na Štajer- skem. Vendar proboj čez Savo pri Litiji konec leta 1941 ni uspel niti temu bataljonu niti enotam, ki so se spomladi 1942 razvile iz njega, se pravi 11.-grupi odredov ob po- novnem poskusu v drugi poovioi maja preko Janč. Te pnote so vodili dotedanji koman- dant Štajerskega bataljona Franc Rozman-Stane ter štajerska partizanska voditelja Dušan Kveder-Tomaž in Peter Stante-Skala. V začetku marca 1942 so prav tako na Do- lenjskem ustanovili še V. partizanski ali Dolenjski bataljon, ki je kmalu nato napadel Žužemberk in se razrasel v nadaljnje enote. Na Notranjskem je v začetku leta 1942 nastal III. partizanski bataljon, imenovan tudi Krimski oziroma Šercerjev bataljon, vodil pa ga je štajerski revolucionar Miloš Zidanšek-Zdravko. V začetku februarja je napadel železniško postajo Verd, nato pa se je razdelil na dva polbataljona, katerih eden ie od^el nad Loško dolino, drugi pa na Mokrec. Ker je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji računalo z znatnim povečanjem svojih enot na pomlad 1942, je pričelo z načrti za pomladno splošno vstajo. Tako se je sredi marca 1942 Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet odločilo za uresničenje navodil Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije iz leta 1941, po katerih naj bi med drugim pregnali nemškega okupatorja z dela Gorenjskega in iz zasavskih rudarskih revirjev. Ob zapori mejnih predelov med biv.šo Avstrijo n Gorenj- skim in ob čiščenju ozemlja od italijansko-nemške meje proti Koroškemu in Štajerske- mu bi naj prešel z Dolenjskega na Štajersko močan partizanski oddelek in nato prodi- ral tako v smeri revirjev ter Savinjske doline kot proti Moravčam in Kamniku. Po drugi strani pa bi pregnali tialijanskega sovražnika tudi s Kočevskega v smeri proti Ribnici in Beli Krajini. Za uspešno izvedbo načrta je Glavno poveljstvo potrebovalo močnejšo oboroženo silo in je zato v začetku aprila 1942 ustanovilo nove in večje partizankse enote — odre- de. Da bi vskladili akcije odredov, naj bi se ustanovile še večje partizanske enote — štiri grupe odredov v posameznih pokrajinah. Tako naj bi I. grupa odredov zajela gorenjski, kokrški in koroški odred, II. gru- pa odredov savinjski, pohorski in dravski odred, III. grupa dolenjski, belokranjski, notranjski in pa primorski odred, medtem ko so za IV. grupo predvideli ptujski, ha- loški in kozjanski odred. Z ustanovitvijo grupnih odrednih štabov so prenehali obsto- jati tako imenovani pokrajinski štabi za Štajersko, Gorenjsko in Ljubljansko pokrajino, ki so nastali v začetku leta 1942. Tak štab oziroma pokrajinsko poveljstvo so npr. za štajersko predstavljali komandant Franc Rozman-Stane, njegov namestnik Peter Stante- Skala ter politkomisar Dušan Kveder-Tomaž, podrejene pa so mu bile vse partizanske enote na štajerskem ter one, ki so se razvile iz II. štajerskega bataljona na Dolenjskem in ki jim je bila glavna naloga, da se pripravijo na ponovni pohod na Štajersko. Ustanavljanje odredov se je zavleklo tja do junija 1942, nekateri v odredbi predvideni odredi in vsa IV. grupa odredov pa niso bili ustanovljeni. Iz skupin in čet prvotnega Cankarjevega bataljona so spomladi nastali Cankar- jev, Poljanski, Kamniški in Kokrški bataljon. Konec junija 1942 se je iz Cankarjevega bataljona razvil Gorenjski odred s tremi bataljoni. Kamniški in Kokrški bataljon sta se združila v Kokrški odred. Poljanski bataljon pa je bil neposredno podrejen štabu (Nadaljevanje) 3.3.1967-Št.8 6 OBVEŠČAMO VAS... CENE PROIZVODOV IZ KOVINSKE STROKE V CEUSKIH IN LJUBLJANSKIH TRGOVINAH DNE 20. FEBRUARJA kinemetogrefi Kinopodjetje Celje: UNION: Do 6. marca »Kleopatra«, amer. barvni nasl. dni »Angelika«, franc. barvni. METROPOL: Do 6. marca »Poroka po italijansko«, italij. 7. 3. »Volkulja«, bolg. barvni; 8. 3. do 10. 3. »Darling«, angl. barvni. DOM: Do 5. marca »Velika dirka«, amer. film, od 6. do 7. marca »Ana Karenina«, amer- od 8. do 10. marca »6 groznih noči«, nem- ški film. plošče Medtem ko se je poslovalnici Elektro Tehnomercatorja spremenil vrstni red najbolj priljubljenih plošč, je v ostalih prodajalnah gramofonskih plošč nespre- menjen. >V Elektru pa so zabeležili takle vrstni red: 1. Princ mojih sanj, Ivanka Krašovec; 2. Katerina, Slavko Perovič in Silvana Armenulič; 3. Michel, Hits of Beatles; 4. Larina Peson, Tereza Kesovija; , 5. Sezidal sem si vinski hram, Lojze' Slak. knjige S POLIC ŠT^UDIJSKE KNJIŽNICE 'Serres J.: Le protocole et les usages. Pariš 1961. S. 24714/963. Durand Bousingen R. de: La relaxation. Pariš 1961. S. 24714/929. Renaudie J.: Le vol des avions. Pariš 1959. S. 24714/827. Deniau J.—F.;' Le Marchč Commun. 4. .ed. Pariš 1961. S. ^4714/778. Celerier P.: Geopoliti^ue et geostrategie- „Paris 1955. S. 24714/693. Villiers A.: L'art du comčdien. 2. 6d. Pariš 1959. S. ,24714/600. Beaulieu M.: Les tissus d'art. Pariš 1953. S. 24714/566. Pradalie R.: L'art radiophonique. Pariš 1951. S. 24714/504. Borel £.: Probabilitč et certitude. 3. čd. Pari5 1961. S. 24714 445. Boli M.: L'exploitation du hasard. 4. ed. Pariš 1959. S. 24714,57. Thoorens L.: Honore de Balzac. Maribor 1964. S. 25638/8. Organizacija u američkim preduzečima. Beograd 1965. S. 28506. ' Džinič F.: Jugoslovensko javno mnenje i VIII. kongres SKJ. Beograd 1965. S. 28504/4. Jugoslovensko javno mnenje o privred- noj reformi. 1965. Beograd 1965. S. 28504/7. Vasic P.: Odelo i oružje. Beograd 1964. S. 28497. Jovič B. P.: Radno pravo umethika. Beograd 1963. S. 28496. CELJSKI TRG Preskrba na celjski tržnici je bila v pre- teklem tednu dokaj zadovoljiva. Gospo- dinje so lahko izbirale med zares kvali- tetno solato, nekoliko slabše pa je bilo takrat, ko so se odločale za sadje. Razen jabolk, ki so po 120 do 250 dinarjev in agrumov, ni namreč ničesar, kar bi lahko popestrilo jedilnik. Imajo pa že sveže in staro glavnato zelje, ki ga prodajajo po 130, 150 in 190 dinarjev, dalmatinsko so- lato po 600 do 700 dinarjev in uvoženo italijansko po 870 dinarjev kilogram. Mo- tovileč je po 1000 do 1200 dinarjev, re- grat pa po 800. Radiča in špinače ni, na tržnici pa si obetajo, da jo bodo kmalu dobili. Krompir je po 90 do 100 dinarjev kilogram, jajčka pa prodajajo po 50 do 55 dinarjev. giljbnje pMbivelstva OD 19. 2. 1967 DO 26. 2. 1967 V času od 19. do 26. 2. je bilo v Celju rojenih 35 dečkov in 33 deklic; ^poročil pa se je ei} par. Umrli so: Tanjšek Jožefa iz Vojnika, stara 39 let, Tofant Antonija iz Celja, stara 77 let, De- kleva Alojz iz Celja, star 62 let. Graf Ana iz Celja, stara 62 let, Krajner Anton iz Rečice, star 62 let, Štehamik Simona iz Velenja, stara 6 mesecev, Kališnik Leo- pold iz Velenja, star 67 let, Crnilogar Ivanka iz Laškega, stara 60 let, Pasar Ja- kob iz Celja, star 77 let, Sapušek Fran- čiška iz Gomilskega, stara 59 let, Koraži- ja Anton iz Celja, star 55 let, Kozmos Pavla iz Stražišča pri Sevnici, stara 65 let. Žrtve proicete PRITEKEL PRED AVTOMOBIL Iz Celja je vozil proti Vojniku K oseb- nim avtomobilom FRANJO TROJAK, ko je iz stranske Bežigrajske ceste z desne strani pritekel pred avtomobil pe^ec MI- HAEL ZABUKOVSEK. Voznik je pešca za- del in zbil 16 metrov po cestišču. ZABU- KOVSEK je pri tem dobil hud pretres možganov ter nekaj zlomov. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. NI ZASENČIL LUČI Voznik osebnega avtomobila IVAN FI- STER je peljal iz Celja proti Ostrožnem. Na blagem levem ovinku mu je pripeljal nasproti neznan voznik osebnega avtomo- bila, ki ni zasenčil luči. Voznika FISTER- JA je to zmedlo, da je zapeljal na rob cestišča in na travnik, kjer se je dvakrat obrnil m obstal na kolesih. Voznik je dobil lažje telesne poškodbe, škodo na avtomobilu pa so ocenili na 1.500 N-dinar- jev. VOZILO OBSTALO NA STREHI I Proti Arji vasi se je peljal po cesti II. reda z osebnim avtomobilom ^UŠAN RAŠČANIN. V Veliki Pirešici je 7.apeljal z neprimerno hitrostjo v ovinek, kjer ga je na poledeneli cesti -zaneslo na levo stran ceste. Ostro je .zavozil na desno, pri tom pa se je avtomobil prevrnil v ja- rek in obstal na strehi. Lažje poškodbe je dobila sopotnica ANTONIJA JAGNJA- NOVIč, na avtomobilu pa je škode za 2.500 N-dinArjev. VOZNIK PADEL IZ VOZILA Iz Solčave je vozil proti Ljubnemu s tovornim avtomobilom JOŽE PEČNIK približno s hitrostjo 30 km na uro, na- sproti pa mu je pripeljal z osebnim avto- mobilom FRANC 20HAR s 40 km na uro. Na nepreglednem ovinku v Primožu sta se voznika zagledala na zelo kratki razdalji, ŽOHAR pa je tudi zaviral. Cesta je bila močno poledenela, zato je osebni avtomo- bil zaneslo počez, da je bočno udaril v tovornjak. Pri tem je voznika ZOHARJA vrglo iz avtomobila skozi desna vrata in je dobil lažje poškodbe. Tovorjak je za- peljal s ceste na travnik in tam obstal. Osebni avtomobil je skoraj pojwlnoma uničen, saj je škode za 7.000 N-dinarjev, na tovornjaku pa 2.000 N-dinarjev. AVTOMOBIL V HUDOURNIK Voznik tovornega avtomobila MARTIN REMIC je na gozdni cesti v Mačkovem kotu postavil vozilo na nakladalno mesto, da bi ga delavcj naložili s hlodovino. Sam je odšel od vozila. Pri nakladanju se je avtomobil zaradi tresenja pričel pomikati oziroma drseti po strmini navzdol in se prevrnil v strugo hudournika. Nakladalec JOŽE LATINŠEK je padd z vozila in do- bil nekaj manjših prask. Škode na vozilu je za 1000 N-dinarjev. AVTOBUS NA DVORIŠČE Voznik avtobusa ZVONKO VUČAJK je vozil proti Dobovi in se pri srečavanju z nezjianim tovorjakom umaknil preveč na desno. Zavozil je na neutrjen del ban- kine ter preko nje zdrknil na dvorišče hiše št. 1, kjer je podrl plot in se zaletel v kostanj. V avtobusu so bili uslužbenci JLA, vendar ni bil nihče poškodovan. Ško- do na vozilu so ocenili na 4.000 N-dinarjev NEZNANI MOPEDIST Po desni strani ceste III. reda Brestani- ca—Senovo je šel peš JAKOB JANKOVIč. Do sedaj neznani mopedist ga je zadel in zbil po cesti, tako da je dobil lažji pre- tres možganov in odrgnine po glavi. Mo- pedist se je po nesreči odpeljal v nezna- no smer, vendar prometna milica še ved- no poizveduje za njim. SREČANJE AVTOBUSOV Voznik avtobusa MARTIN ZIDANŠEK je vozil iz Šentjurja proti Celju ter se sre- čaval z drugim avtobusom. Vendar je pri srečanju zavozil preveč v desno na ne- utrjeno bankino in zadel v obcestni smer- nik. Telesnih poškodb ni bilo, škode pa je za 3.000 N-dinarjev. TV od 5. III. do 11.111. Nedelja, 5. 3. 1967: 9.25 Poročila (Ljubljana); 9.30 Neznani kraji — poljudno-znanstveni film (Ljubljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd); 10.45 Ka- lejdoskop — ponovitev (Ljubljana); 11.00 Operna scena — ponovitev (Ljubljana); 11.35 Nenavadni konj Champion — serijski film ^Ljubljana); 15.00 Svetovno prvenstvo v umet- nostnem drsanju — revija najbojših (Evrovi- zija); 18.00 Dokumenti in čas (BeoCTad); 18.30 Ponavljamo za vas (Ljub Ijana); 19.10 Izgub- ljeni v vesolju — serijski film (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Cik Cak (Ljubljana); ,20.50 TV magazin (Zagreb); 21.50 T V dnevnik (Beograd); 22.05 Posnetek šport- nega dogodka (Skopje). Ponedeljek, 6. 3. 1967: 9.40 TV v šoli in ob 14.50 ponovitev (Zag- reb); 10.40 Ruščina in ob 15.50 ponovitev (Zagreb); 11.40 TV v šoli: Vodič po orkestru za mlade ljudi (Ljubljana); 17.20 Poročila (Zagreb); 17.25 Mali svet (Zagreb); 17.40 Ri- sanke (Beograd); 17.55 TV obzornik (Ljublja- na); 18.20 O našem govorjenju — 9. oddaja (Ljubljana); 18.45 Znanost in tehnika (Ljub- ljana); 19.05 Portreti (Ljubljana); 19.15 Te- denski športni pregled (Beograd); 19.40 Ce- ste v Sloveniji — aktualna tema (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV drama (Beograd); 21.30 Mali komorni koncert (Za- greb); 21.45 Knjige, gledališče, film (Beo- grad) . Torek, 7. 3. 1967: 18.35 Poročila (Ljubljana); 18.40 Celjani Celjanom — kulturna reportaža (Ljubljana); 18.50 Rezerviran čas (Ljubljana); 19.00 Ne- znani kraji — film (Ljubljana); 19.40 TV ob- zornik (Ljubljana); 20.00 »Mati korajža« — nemški film (Ljubljana); 22.30 Zadnja poroči- la (Ljubljana). Sreda, 8. 3. 1967: 9.40 TV v šoli in ob 14.50 ponovitev (Za- greb).; 10.35 Angleščina in ob 15.45 ponovitev (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobra2±)c (Beograd); 16.10 Prenos športnega dogodka (Zagreb); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Tisočkrat zakaj (Beograd); 19.00 Vitanje — reporfaža (Ljubljana); 19.30 Mozaik krat- kega filma (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik Cak (Ljubljana); 20.37 Koncert v počastitev Dneva žena (Beograd); 21.05 Slovenska žena v plesni upodobitvi (Ljutbljana); 21.35 Jazz festival na Bledu (Ljubljana); 22.00 Zadnja .poročila (Ljublja- na). četrtek, 9. 3. 1967: 9.40 TV v šoli in ob 14.50 ponovitev (Za- greb); 11.00 Angleščina {Be<^rad); 11.30 Glasbeni pouk n ob 16.40 ponovitev (Zagreb); 16.10 TV v šoli: Vodič po orkestru za mlade ljudi (Ljubljana); 17.05 Poročila (Ljubljana); 17.10 Zajček in vodnjak — oddaja Tik-tak (Ljubljana); 17.25 Slike sveta (Beograd); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Kalej- doskop (Ljubljana)r 18.25 Zabavno glasbeni zaslon (Beograd); 19.00 Dežurna služba — humoristična oddaja (Beograd); 19.40 Cak Cak (Ljubljana); 20.00' TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 Aktualni razgovori . (Beograd); 21.10'Končfert brkestfa RTV Zagreb (Zagreb); 22.00 T V dnevnk (Beograd). Petek, 10. 3. 1967: 9.40 TV v šoli in ob 14.50 ponovitev (Za- greb); 10.35 Angleščina in ob 15.45 ponovitev (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe in ob 16.10 ponovitev (Beograd); 17.05 Poročila (Ljubljana); 17.10 Mladinska igra (Ljublja- na); ll55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 TV tribuna — Elektrogospodarstvo (Ljubljana); 19.10 V. Hugo: »Nesrečniki« — 7. del (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik Cak (Ljubljana); 20.35 »Kruto morje« — celovečerni film (Ljubjana); 22.00 Zadnja po- ročila (Ljubljana). Sobota, 11. 3. 1967: , 9.40 TV v šoli in ob 14.50 ponovitev (Za- greb); 16.05 Poročila (Beograd); 16^10 Pre- nos športnega dogodka (Beograd); 17.55 TV •obz»rnik (Ljubljana); 18.15 Vsako soboto (Ljubljana); 18.30 Oživele kronike — Bled (Ljubljana); 19.15 Popularna baletna oddaja — Slavko Osttrc »Maska rdeče smrti« (Ljub- ljana); 19.40 Cik Ca> (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Humoreska Vase Po- poviča (Beograd); 21.30 Ben Casey — serijski film (Ljubljana); 22.20 Veseli klatež — glas- bena komedija v nadaljevanjih 4. del (Ljub- ljana); 23.25 Zadnja poročila (Ljubljana); 23.30 Smučarska FIS-A tekmovanja v Kranjski gori (Ljubljana). RADIO CELJ E Nedelja, 5. marca: 11.00 napoved časa in programa, 11.05 pogovor s poslušalci, 11.20 obvestila, 11.30 za nedeljsko razvedrilo, 11.45 naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 12.45 Stane Verbič, V ledenem oklepu iz obroča, 13.00 zaključek oddaje. V dneh od 6. do vključno 11. marca se bo lokalni program celjskega radia začel vsak dan ob 16.00 s posnetkom z nove Jugotonove plošče ter čestitkami poslušalcev. Vtem ko bo celjska kronika vsak dan ob 17.00, bodo obvestila ob 17.15. Razen tega bodo še na- slednje oddaje: • Ponedeljek, 6. marca: 17.25 športni pregled, 17.40 iz zakladnice resne glasbe; Torek, 7. marca: 17.25 mladinska oddaja, 17.40 za praznik osmega marca; Sreda, 8i marca: 17.25 iz dela celjske občin- ske skupščine, 17.35 za praznik osmega mar- ca. Četrtek, 9. marca: 17.25 radijski feljton, 17.40 od melodije do melodije; Petek, 10. marca: 17.25 turistična oddaja, 17.40 za sakogar nekaj; Sobota, 11. marca: 17.25 naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo, 17.40 za prijeten ko- nec tedna. Vse oddaje ob delavnikih se končujejo ob 18.00. TEflXO.MERCATOR CELJE TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO ČESTITA VSEM ŽENAM ZA PRAZNIK 8. MAREČ. HKRATI SPOROČA, DA NUDI- JO MOŠKIM IN KOLEKTIVOM OB TEJ PRILOŽNOSTI PREKO 100 VRST RAZLIČNIH VAZ IN DRUGA PRAKTIČNA DARILA — PRODAJALNE: »KRISTALIJA«, TRG V. KONGRESA 2, »ELEK- TRO«, GUBCEVA ULICA 2 — NA VELIKO: ENOTA »STEKLO«, STANETOVA 23. SE PRIPOROČA TEHNO-MER- CATOR. PREMALO UPOŠTEVAJE ^ 2E\E Na konferenci občinske organizacije SZDL v Slov. Konjicah so glavni del razprave posve- tili nalogam te organizacije v nadaljnjem razvoju samoupravljanja. Razlog za takšno odločitev je v tem, ker so v ospredju pripra- ve na volitve. Razen tega je ta organizacija " po številu članstva v občini najmočnejša, saj šteje 8.727 Članov ali dobrih 75 % vseli vo- '."^r livceV; ti šo Vključeni'V18 krajevnih o^^tlitH' zaoij, ki imajo v svojih vodstvih 208 odbor- nikov, med njimi pa le 37 članov ZK. V razpravi je bilo večkrat omenjeno sode- lovanje žena v družbenem življenju. Kljub temu, da tvorijo skoraj 40 % vsega članstva SZDL, ,je njihov delež v odborih le slabih 20 % ali 41 žena. Še vedno se dogaja, da na volitvah, kjer sta kandidata moški in ženska, v večini primerov zmaga moški, čeravno med Volivci po six)lu ni bistvene razlike. Nekateri mlajši člani konference so se za- vzeli za večjo aktivnost mladine. V nekaterih večjih krajih, kot npr. Vitanju in Ločah, spoh nimajo mladinske organizacije, čeprav je tam precej mladih ljudi. Razprava o izva- janju neposredne demokracije pa je posebej opozorila na referendum, kot zelo pomemb- no, toda na pbmočju občine še neuporabljeno obliko odločanja. V sklepih, ki so jih sprejeli na konferenci kot program bodočega dela, so zlasti pouda- rili pomen izobraževanja na vseh področjih, ki mora zajeti čim večje število občanov. V. L. V smučanju aktivni Celjani... Državnega prvenstva v smučanju So se udeležiili tudi trije predistaiv- niki celjskega smučarskega kluba. Rosina, Košič in Rom se tekmova-i nja v smuku na Zelenice zaradi de- lovnih in študijskih obveznosti si- cer niso mogli udeležiti, so pa zato tekmovali v slalomu in veleslalomu na Kimavcu. Moramo priznati, da smo z uvr- stitvami treh celjskih smučarjev v elitni jugoslovanski konkurenci kar ZMovoljni. Najboljši je bil Ro.sina, je v slalomu zavzel odlično 11. ^sto, medtem ko sta Košič im zasedla 21. in 22. mesto. Sled- 'ija dva sta dosegla podobni uvrstit- yi tudi v veleslalomu, medtem ko Js v tej disciplini Rosina kljub pad- zavzel 17. do 18. mesto. Brez teh treh tekmovalcev so se> celjski smučarji v nedeljo udeležili tudi (tradicionalnega dvoboja med celjskimi in trboveljskimi smučar- ji na Kumu. Na tem dvoboju je presenetil Pdžun, ki je zasedel 2. mesto, medtem ko sta bila Peter Cater in Peter Cetina tretji, ozirch ma četrti. Kljub temu pa je biJo to premalo za ekipno zmaigo, saj so ostali dosegli precej slabše uvrstit- ve. Uršič je imel sicer daleč najbolj- ši čas, vendar je ob- koncu spustil vratca in se ni plasiral, prav tako kot Kopi'tar zaradi padca. To pa je bili tudi vzrok za prvi celjski ekip- ni poraz v dvoboju s trboveljskimi smučarji. ...in Žalčani Tudi smučarji iz Žalca &o v minu- (lem tednu stopili na zadnje krpe snega pri Celjski koči in izvedli C tamkaj sindikalno in osnovnošolsko prvenstvo. Med 28 tekmovalci osmih sindikalnih podružnic je zmagal Vlado Veber (Prosveta) pred Lak- nerjem in Vinkom Catrom. V okvi- ru občinskega prvenstva osnovnih šol v veleslalomu je med fanti zma- gaila ekipa Žalca pred Preboldom in Grižami. Med dekleti pa eikipa iz Vranskega pred Preboldom in Žal- cem. DROBNE Z DRSALIŠČA v zadnjem času so imeli celjski hokejisti kar tri tekme, dve doma ter eno v Ljubljani. Dvakrat so se srečali z vevško Slavijo. Tekma na domačem igrišču se je končala z zmago gostov 2:1. Ce kdaj, so Celjani zlasti v tem srečanju dokazali lep napredek. Povratni dvoboj z istim moštvom v LJublja- ni pa se je končal z zmago Slavije 8:4. Celja- ni SQ bili enakovreden nasprotnik vse do ne- kaj minut pred koncem tekme, ko jim je po- šla sapa in tako dobili štiri gole. To je bil prvi nastop celjskih hokejistov v hali Tivoli. V torek zvečer so se srečali celjski vete- rani hokeja na ledu med seboj. Po »razburlji- vi« Igri, ki Je imela vse polno smešnih dogod- kov, so zmagali beli s 4:2. MLADI V EKIPI v okviru priprav za spomladanski del pr- venstva v zvezni rokometni ligi (pričel se bo 26. marca s tekmo Celje — Zagreb), so se celjski rokometaši udeležili zimskega prven- stva Sovenije v hali Tivoli v Ljubljani. Pr- venstvo sicer še ni končano, vendar rezultati Celjanov kažejo, da imajo kljub precejšnji oslabljenosti ekipe (brez Djakiča, Krelja in Korena) lepe možno^ za visok plasman. v predtekmovanju so dosegli naslednje re- zultate: Celje — Olimpija 22:9, Celje — Kranj 12:8, Celje — Tržič 15:6, Celje — Rib- nica 17:11, Celje — Old boys 16:10. Najboljši strelci v teh tekmah so bili Telič s 26 zadet- ki, Markovič 17, Levstik 12 itd. V kolikor bodo Celjani prvi v svoji skupini se bodo v finalni tekmi srečali s Slovenjgradcem, si- cer pa s Trboveljskim Rudarjem za tretje mesto. Važno Je, da se igralci, med katerimi Je našlo v ekipi mesto tudi nekaj mladih, čimlKtlj pripravijo za prvenstveno tekmova- nje. Na tekmah v Ljubljani so pokazali že kar zadovoljivo formo. Te dni bi se morali udeležiti tudi zimskega prvenstva Jugoslavije v Beogradu, vendar so morali sodelovanje zaradi finančnih težav tn zaradi igralcev, ki študirajo odpovedati. ATLETI V BEOGRADU V Beogradu je bil preteklo nedeljo doslej največji atletski miting v Jugoslaviji v po- kritih prostorih. V veliki sejmski športni dvorani se Je zbrala številna družba mnogih ev- ropskiit atletskih asov, ki so na odlično pripravljenem tekmovališču dosegli tudi odlične rezuhate, med njimi celo evropski rekord. K temu so dodali tudi Jugoslovanski aUeti nekaj nacionalnih rekordov, vendar med rekorderji tokrat ni bilo celjskih altetov, čeprav so neka- teri nastopili. S tem pa še ni rečeno, da so bili dosežki Celjanov slabi. Tako Je Lubejeva v teku na 60 metrov z odličnim časom 7,5 zasedla drugo mesto, VI- vod je v višino preskočil 203 cm, vendar je bila konkurenca huda in je zasedel peto mesto, isto mesto je zasedel tudi Vravnik v skoku ob palici s skokom 420 cm, medtem ko Je bU Kovač v teku na 3000 m z odličnim časom 8:11,4 tretji. OBČNI ZBOR TVD POLZELA. Premalo vključenih članstvo TVD Partizan na Polzeli je imelo minulo nedeljo svoj letni občni zbor, ki pa so se ga udeležili le člani nogometne sekcije, poleg njih pa še predstavniki družbeno poli- tičnih organizacij in predsednik celjske nogo- metne podzveze. Zanimivo je, da se zbora ni udeležil predsednik občinske zveze za telesno kulturo iz Žalca. Iz poročla predsednika društva Pukmajstra je bilo razvidno, da je bila v preteklem letu najbolj aktivna nogometna sekcija, ki v pr- vem delu podzveznega nogometnega tekmo- vanja zaseda peto mesto. Manj delovni pa sta bili namiznoteniška in telovadna sekcija, medtem ko ostale sploh niso delovale. Vseka- kor je to nekoliko žalostna bilanca za kraj v katerem telesne vzgoje željne mladine prav gotovo ne manjka pa tudi kakšen vaditelj bi se na.š*l. V letu 1967 so si pri društvu-zadali tele nalo- ge: povečati predvsem število in aktivnost članov, asfaltirati igrišče za rokomet in ko- šarko ter si sploh pri/.adevati za čimboljši- mi uspehi pri trekmovanjih. Izvolili so tudi novega predsednika A. Tavčarja. ' T. T. HOKEJ NA LEDU CELJE: KEUTSCHACH 4:0 v solK>to zvečer so celjski hoke- jisti na le iz Keiitschacha (Avstrija). RAZPIS Občinska zveza za telesno kulturo raz- pisuje šahovsko tekmovanje v okviru sin- dikalnih športnih iger. Ekipe bodo štele 4—6 tekmovalcev, ki bodo tekmovali po liga sistemu. Vse ekipe, ki bi rade sodelo- vale, naj se prijavijo na OZTK do ponede- ljka 6. marca. 3. 3.1967.št. 8 7 KOMPAS OBVEŠČA VABIMO VAS M IZLETE: 1. V času od 11. marca 1967 — 10-dnevno potovanje z avtobusom v LOURDES—AVIG- NON—MILANO—PADOVO. Prijave do 5. mar- ca 1967. 2. Z ladjo po ČRNEM MORJU v BOLGA- RIJO, SSSR in TURCJJO.v času od 24. aprila do 3. maja 1967. Prijave do 20. marca 1967. 3. 12-dnevno potovanje v AMSTERDAM— BRUXELLES—LUXEMBURG, v času od 16. do 27. aprila 1967. Prijave do 20. marca 1967. 4. 8-dnevno potovanje na AŽURNO OBALO in v CHAMONIX v času od 16.—23. aprila 1967. Prijave do 20. marca 1967. 5. 9-dnevno potovanje v PARIZ in na AŽUR- NO OBALO v času od 24. aprila do 2. maja 1967. Prijave do 20. marca 1967. f 6. 7-dnevno potovanje v PARIZ v času od 30. aprila do 6. maja 1%7. Prijave do konca marca 1967. 7. 4-dnevno potovanje v MILANO v času od 20. do 23. aprila 1967. Prijave do 1. aprila 1967. 8. 6-dnevno potovanje v PRAGO—BERLIN— NURNBERG v času od 1.-6. aprila 1967. Prijave do 30. aprila 1967. 9. 8-dnevno potovanje z letalom v MOSKVO in LENINGRAD. Prijave do 10. marca 1967. 10. 7-dnevno potovanje v ZURICH in ZER- MATT, v času od 10.—17. aprila 1967. Prijave do 10. marca 1967. 1.-MAJSKA POTOVANJA: 11. 7-dnevno potovanje v času od 26. aprila do 2. maja 1967 v ZORICH-rJUNGFRAUJOCH -INNSBRUCK. Prijave dol 20. aprila 1967. 12. 9-dnevno potovanje v LONDON v času od 26. aprila do 4. maja 1967. Prijave do 26. marca 1967. « 13. 8-dnevno potovanje v RIM—NAPOLI— CAPRI od 25. aprila do 2. maja 1967. Prijave do 25. marca 1967. NAPROŠAMO KOLEKTIVE IN INDIVI- DUALCE, DA ZAHTEVAJO V NASI POSLO- VALNICI BARVNI PROGRAM VSEH KOM- PASOVIH IZLETOV V LETU 1967. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO AVTOBUSNO PODJETJE KOMPAS CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TELEFON 23-50. mali oglasi PRODAM 400 kom. rabljenih hmeljevk prodam. Naslov v upravi lista. MANJŠE posestvo s takoj vseljivo hišo in električni motor 4 kV prodam. Naslov v upravi lista. 300 kom. železnih modelov za zarezno streš- no opeko prodam. Cementnine: Franc Bincl, Celje, Mariborska c. 44. ŽENSKI šivalni stroj »GRITZNER« prodam. Naslov v upravi lista. MOTORNO kolo MZ 66 prodam. Jakob Her- cog, Smrekarjeva 4 — Celje. HIŠO z vrtom v Smarjeti 70 p. škofja vas orodam. POSESTVO okrog 4 ha v okolici Šentjurja prodam. Naslov v upravi lista. KROMPIR do 8 centov proda: Marija Zago- ričnik, Podlog 11, Šempeter. OTROŠKI voziček proda: Suster, Cuprijska KRAVO 8 mesecev brejo prodam. Zagrad 127. RABLJENO .pohištvo, obleko in čevlje pro- dam. Informacije dobite: Mariborska c. 61/1. NOVEJŠO hišo z garažo ob glavni cesti Lat- kova vas 137 p. Prebold prodam. Ogled vsak dan od 15.—18. ure. POPOLNOMA novo, nerabljeno električno vod- no črpalko (Elektrokovina Maribor) 4,7 at- mosfer, s trofaznim motorjem z 2001 po- cinkanim tlačnim kotlom, popolnoma nov, opremljen z vsemi napravami prodam. Ivan Vrečer, Celje, Zagrad 3. NOV pralni stroj »Eka«, nov kabinet štedil- nik »Gorenje« električni kuhalnik na tri plošče in belo otroško posteljico prodam. Naslov ipri krojaču Hrovatu, Trg Svobode 7. DOBRO — vozno kobilo prodam. Alojz Jezov- šek, Vrhe, Teharje. KUHINJSKO kredenco prodam poceni. Kli- nar, Tkalska 12. DVOSOBNO stanovanje v bližini mestnega parka prodam. Selitev možna aprila. Na- slov v upravi lista. ZEMLJIŠČE, primerno za gradnjo ob cesti (30 arov), v naselju Lopata prodam. Naslov v upravi lista. HIŠO z vrtom, vseljivo v Začretu 1 b v Škof- ji vasi pri Celju v bližini opekarne Bukov- žlak prodam. Jranc Pevec. MLIN za žito prodam. Premer kamnov 22 col. Naslov v upravi lista. POPOLNOMA nov sekular in 140 lat 5 X 6 cm prodam. Ogled pri Mariji Kopitar, Ložnica 23, Velenje. DOMAČO svinjsko mast prodam. Marija Ko- rošec, Zagrad 19 Celje. MOTORNO kolo NSU Pretiš Maxi prodam ugodno. Prevoženih 20.000 km. Milan Oc- virk. Laško 155 (montažna hiša). OSEBNI avtomobil WARTBURG de LUX prodam. Milan Golavšek, Sešče 88 Prebold. GASILSKO društvo Kaplja vas — Prebold, proda voz za prevoz moštva. Ogled 5. in 12. marca 1967 v drušvteni orodjarni. POLOVICO hiše; soba, kuhinja, klet prodam. Melanšek, Celje, Ulica bratov Kresnikov 34. KUPLVI HIŠO ali posestvo v bližini Vojnika kilpim. Naslov v upravi lista. STANOVANJE MLAJŠI moški išče sobo v bližini mesta. Na- slov v upravi lista. DIJAKINJA išče sobo. Naslov v upravi lista. NOVO sobo in garažo oddam samskemu mo- škemu proti plačilu za 3 leta naprej. PIS- MENE ponudbe pod šifro »JUNIJ«. SOBO s posebnim vhodom v bližini Gaberja iščeta dva mlajša moška. Alojz Mastnak, Celje, Pokopališka 8. KOMFORTNO enoinpol sobno stanovanje od- dam tistemu, ki mi povrne stroške. PIS- MENE ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »5000«. DVOSOBNO komfortno stanovanje v Reki zamenjam za enako v Celju. Milan Stravs, Store pri Celju. KDOR bi odstopil bodočima zakocema s 1. majem večjo neopremljeno sobo za dobo 3 let dobi nagrado 100.000 S-din. Naslov v upravi lista. ENOSOBNO sončno stanovanje z velikim vr- tom v Celju zamenjam za nekaj večje brez vrta v okolici Celja. Informacije dobite pri Viktoriji Grosek, Otok 8 (Stolpič). Turistične objave PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je do- volj prostih mest v zdravllščlh Dobrna, Ro- gaška Slatina ter v hotelih Evropa in Celeia v Celju, Savinja v Laškem, Paka v Velenju, Fianinskcm domu v Logarski dolini in dru- gih. Rezervacije so potrebne samo za skupi- ne, ob sobotah. IZLET V UUBUANO Olepševalno in turistično društvo Celje pri- reja dne 5. marca izlet v Ljubljano, z ogle- dom Verdijeve opere Ples v maskah. Vstop- nice so še na razpolago v Turističnem uradu Stanetova 15, poleg kina Metropol. PRIREDITVE V Celju imajo ples vsako soboto v Samo- postrežni restavraciji v Rogaški Slatini in Dobrni pa vsako soboto in nedeljo. Slovensko ljudsko gledališče Celje Sobota, dne 4. marca ob 15.30 uri: I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Prvi šolski abonma in izven. Nedelja, dne 5. marca ob 10. uri: I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, Prvi mladinski dopoldanski in izven. Nedelja, dne 5, marca ob 16, uri: Žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Gosto- vanje v Topoišicl, Torek, dne 7, marca ob H, uri: J, Benavente: LA MALQUERIDA, Gostova- nje v .Murski Soboti, Torek, dne 7, marca ob 19.30 uri: J. Benavente: LA MALQUERIDA. Gostova- nje v .Murski Soboti. Četrtek, dne 9. marca ob 19, uri: J, 2mavc: PODSTREŠJE. Predpremiera za tretji mladinski abonma. Petek, dne 10. marca ob 19.30 uri: Janez žmavc: PODSTREŠJE, Premiera. Pre- mierski abonma in izven. KONCER TI Ponedeljek, 6, MARCA ob 11,30 in ob 17. uri: V. KONCERT ZA MLADINO Sodelujejo: Breda šmid, primaba- lerina ljubljanske opere, Nada Sevšek, mezzosopran, Dragiša Ognjanovič, bas, Breda Rajh-Divjak, klavir, Zdenka Lukec-Carjeva, klavir. Na popoldanskem koncertu ob 17. uri so sedeži na balkonu rezervirani za odrasle poslušalce po enotni ceni 3 N-din. Vstopnice so na razpolago v Glas- beni šoli. Kreditna banka, podružnica za kme- tijstvo Celje, Vrunčeva 1, pp. 38, razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: — 1 vveekend hišica v Biogradu n/m — 2 pisalna stroja znamke Optima — 1 računsko-seštevalni stroj Ocdner — 1 pisalna miza Licitacija bo dne 10, 3, 1967 ob 9, uri v prostorih podružnice. Pred- nost ima socialistični sektor. Zveza slepih Celje prireja 12. 3. 1967 ob 16. uri v veliki dvorani Na- rodnega doma v Celju pevsko — glasbeno revijo v počastitev dvajse- te obletnice formiranja ZS. Nastopajo: člani Zveze slepih iz Maribora, Murske Sobote, Ptuja in Celja. Vabimo ljubitelje petja in glasbe, da obiščejo našo prireditev v čim večjem številu in smo prepričani, da boste s programom zadovoljni. Predprodaja vstopnic je od 7. 3. — 8. dalje od 8.—11. ure dopoldne in popoldan od 15.—17, ure ter pri vho- du dvorane 2 uri pred pričetkom prireditve. Cena vstopnic 3 N-din. ZivinozdravniSka dežurna služba Od 4.—11. marca 1%7: CIRIL UMEK, veterinar, Celje, Kersnikova ulica 37 (vogal Kersnikove ul. ^ Dečkove c.) RAZGLAS Skiip.ščrna ol>čine Celje določa jK) določilih 58 in 42. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skiipščin območja zborov volivcev in območja zborov delovnih ljudi, ki so zapodo v času od 7, do 20, marca 1967: — zbori volivcev za predlaganje kandidatov za odbornike v občinski zbor v: 1., 3., 5„ 7., 9„ 11., 13., 15., 17., 19., 21., 23,, 25., 27., 2^)., 31., 33., 34,, 35., 37.. 39., občinski volilni enoti; — zbori delovnih ljudi za predlaganje kandidatov v ob- činski zbor delovnih skupnostd v: 1., 3., 5., 7,, 9., 11„ 13„ 15„ 17., 19., 21,, 23„ 25., 27., 29., 31., 33., 35,, 37,, 39,, občinski volilni enoti; — zlx>ri volivcev za predlaganje kandidafov za poslance v republiSkli zbor v: 14„ 15„ 16,, 17,, 18,, 20,, 21., 23,, 24., 25,, in 26. občinski voHlni enoti, ki predstavlja 4. republiško volilno enoto Celje II in v 31., 32., 33., 36., 37., 38., 39. in 40. volilni enoti, ki predstavlja 6, republiško volilno enoto Celje II; — zbori delovnih ljudi za predlaganje poslancev v repub- li.ški gosjKKlarski zbor v: 1,, 2„ 3., 7„ 8.. 9„ 10„ 12„ 15,, 16,, 17., 18, in 19. občinski vo- lilni enoti; — zbor delovnih ljudi za predlaganje poslancev v repub- liški prosvetno — kulturni zbor v: 31, občinski volilni enotti; — zbor delovnih ljudi za predlaganje poslancev v repub- liški socialno — zdravstveni zl>or v: ' 35. in 36, občinski volilni enofti; —zbori delovnih ljudi za predlaganje jloslancev v republi- ški organizacijsko politični zbor v: 39. in 40, oljčinski volilni enoti, Celje, dne 28. februarja 1967 Predsednik iSkiipščine občine Celje Zdravko T roga r 1, r. Upravni odbor Obrtnega gradbenega -podjetja »REMONT« Celje, Cesta na Ostrožno 8 razglaša prosta delovna mesta: 1. 10 ZIDARJEV 2. 2 MIZARJA - PARKETARJA 3. 1 PEČARJA 4. VEČ GRADBENIH DELAVCEV - TEŽAKOV Za mesta pod 1 do 3 se zahteva ustrezna kvalifikacija. PriČetek dela takoj. Stanovanja niso zagotovljena. Posebni ipogoj je: za KV delavce poskusna doba; za N,K delavce delo za določen čas. Komisija za delovna razmerja pri podjetju »OBRT—USLUGE« ŠTORE razpisuje prosti delovni mesti: ŠIVILJE — pogoj: mlajša KV moč KROJAŠKEGA POMOČNIKA - pogoj: mlajši KV de- lavec s 5-letno prakso. Osebni dohodek po Pravilniku OD, Razpis velja do zasedbe delovnega mosta. ZAPOSLITEV GOSPODINJSKA pomočnica dobi zaposlitev v Avstriji — Gradec. Naslov v upravi lista. SPREJMEM gospodinjsko pomočnico za 8 ur dnevno ali za stalno. Jagodic, Celje, Tkal- ska 3. SKROMNO pošteno kmečko dekle z delnim znanjem kuhe gre za gospodinjsko pomoč- nico k dvo ali tričlanski družini v Celju ali Žalcu. Naslov v upravi lista. NATAKARICO in kuharico — samski, iščemo za gostilno ob morju. Pojasnila: Pepel, Mo- zirje 27. UPOKOJENKO za varstvo otrok iščem. Nu- dim sobo. Tovornik, Celje, Trnovlje 237. RAZNO OTROKA vzamem v varstvo na dom. Repič, Celje, Mariborska c. 32 B — dvorišče. VSA sedlarska dela opravlja: MIHA Cizej, Celje, Savinova 9 — bližina tržnice. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža, našega očeta in starega očeta IGNACA IJIJBEJA se v globoki hvaležnosti zahvaljuje, mo terenskemu odboru ZB NOV Planina pri Sevnici, lovski družini in vsem ostalim njegovim prijate- ljem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in se poslovili od njega s cvetjem, venci, besedami ter nam izrazili globoko in tolažeče sožalje. Žalujoči: žena in otroci z družinami najlepše darilo za vaše znance, sorodnike in prijatelje V tujini je CELJSKI TEDNIK IZIETMK CELJE L IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete po ožji in šir. ši domovini. Za šolsko mladino da 31 ,3, le popust. AKCIJA SLOVENJ GRADEC! VSI IZ VSEH SOL NA RAZSTAVO »Mir humanost in pri- jateljstvo med narodi«. Pouk ne bo trpel. Za popoldanske razrede orga- niziramo prevoz in povratek dopol- ine, za dopoldanske popoldne. Ce- na prevoza v obe smeri iz Celja je samo 260 S-din, vstopnina 100 S-din. Skupni ogled razstave le 360 S-din. 2. IZLETI PO TUJINI — PUTNIK NAJCENEJŠI IZLETNIKOVI ZIM- SKI IZLETI V TUJINO IZ CEUA: TRST — preko Sežane za 41 N-din, preko Gorice za 46 N-din. VIDEM (UDINE) — TRST za 51 N-din. BENETKE dvodnevni izlet za 125 N-din, V GRADEC ali CELOVEC za sa- mo 33 N-din. DAUŠI IZLETI V ODLIČNEM ARANŽMANU: CORTINA D'AMPEZZO za tri dni od 8, do 10. 4, za samo 197 N-din, idealna smuka, številne vlečnice — nizka cona. Prijave do 20. 3., Spre- jemamo prijave posameznikov ter organiziranih skupin, LOURDES za deset dni. Cena je samo 890 N-din. Prijave sprejema- mo do zaključenega števila. Za or- ganizirane 'S!kupine ipopust. RIM za šest dni od 3.-8. aprila za 589 N-din. Prijave do 10. 3. IZLETI ZA PRVOMAJSKE PRAZ- NIKE: številni programi so že v vseh po- slovalnicah Izletnika. Za 7 dni na Azumo obalo Francije ali v Švico. Tri-dnevni izleti v Dolomite ali na Cehoslovaško, V Italijo, na Madžar- sko in kombinirano po domovini in tujini ZA ORGANIZIRANE SKU- PINE POSEBEN POPUST! ZA OR- GANIZIRANE SKUPINE PROGRA- MI PO ŽEUI! ZA ORGANIZATOR. JE POPUST! 3. OSTALE TURISTIČNE USLUGE Posredujemo nabavo potnih listov ter vizumov, vozne karte za avione, spalnike ter vlak. Posredujemo rezervacije na šir- šem celjskem področju (zlasti še za Gornje Savinjsko dolino) ter po- vsod po Jugoslaviji in tujini. 4. VSE lURlSTlCNE USLUGE V TURISTIČNIH POSLOVALNICAH IZLETNIKA CELJE — nasproti kolodvoru, VE- LENJE, MOZIRJE, KRŠKO, HRAST- NIK, KRAPINA, IZLETI^IK CELJE BRIVCI - FRIZERJI! Strokovno brušenje vašega pribora po ceni za: britev 5 N-din frizerskih škarij 4 N-din manikir škarjic 3 N-din s trojčke za striženje 6 N-din Zaupajte in pošljite na na- slov: OŠTRACKA RADNJA STEVAN KRSTIC SREMSKI KARLOVCI Ljenjinova 34, kjer Vam bodo usluge kvali- tetno izvršili. OGIAŠUJTEY CEIJSKI TEDNIK! Fran Jaklič Zgodovinska povest — 9 - Vse to mu je živo stopilo pred oči, mu stiskalo srce m ga sililo: »Reši jo! Reši jo!« Zopet se je pognal, podrl nekaj ljudi in jih celo vrsto pustil za seboj, pa je padel in kopica ljudi je navalila nanj. Obupni ženini klici so ga spravili zopet na noge. A vse zastonj. Na kamnu so jo držali, a on ni mogel do nje. Klicala ga je na pomoč, a on ji ni mogel pomagati. — Usmilite se je! Saj ste ljudje! Obupano je zrl po ljudeh lin oni so zrli vanj brez- srčno in topo. — Pusti babo, boš pa drugo dobil! mu je rekel nek- do in kakih sto se jih je odurno zasmejalo. — Otrok se usmilite! — Za njo naj jih pomečejo v ogenj! Zatre naj se coprniški zarod! Ko vse prošnje niso nič zalegle, je Gregor pričel kli- cati na pomoč pekel. Odpre naj se in požre vse, ki so brez srca. Potlej pa je obrnil oči proti nebu in obupno klical: — Usmili se me! Reši jo! Ti jo reši! Ti veš, da ni copmica! Reši jo! Reši! Na trgu je prenehalo sleherno barantanje. Sejmarji so pritiskali od vseh strani, da bi videli, kaj se dogaja. Prodajalci so pustili štante in prišli bliže, okna so se odpirala, iz gostiln so prihajali radovedneži. Gledalcev je bilo toliko, da je bila glava pri glavi. Množica je valo- vila sem in tja kakor morje. Obupni klici moža in žene so tonili v kričanju in krohotanju razbesnelih preganjal- cev. Tuji sejmarji so mislili, da so zalotili tatove, ki so izmikali mošnjičke in odpirali pasove. Ženskam se je smilila žena na kamnu, vsa razmršena in obupana v ro- kah trdosrčnih surovih biričev. — 10 - — Reva! Kaj pa je naredila! Pustite jo, saj ima du- šo! Psi! Na prag svoje hiše, ki je bila najbliže prizorišču, je stopil gostilničar Miklovc. Bil je, sosed tedaj vsemogoč- nega gradu. Gostje so pustili pijačo in tiščali glave v okna ali pa šli past svojo radovednost pred hišo. Tedaj je Miklovc stopil za njimi, da bi videl, kaj se godi. ženske na kamnu ni mogel spoznati, pač pa je pre- poznal glas lončarja Gregorja. — Kaj pa je ta naredil? je vprašal osupel. — Ali je tat? Nato je prisluhnil. In ko je zaslišal posamezne vzkli- ke iz množice, in celo spoznal po glasu one, ki so vzkli- kali, je srdito zavpil: — Sramota! Na semanji dan vlačite v ječo nedolž- ne ženske! Pred vsem svetom razkazujete našo zaslep- ljenost! Miklovc je bil presenečen. Bil je že večkrat priča, ka- ko so biriči mimo vogala njegove hiše prignali kako žensko, ki so jo obdolžili copranja, in jo vlekli v grad. In za njimi je drvela besneča drhal in klicala: — Smrt coprnici! Na grmado z njo! Videl je tudi, kako so ljudje sami privlekli nesrečno žrtev v -grad, kjer jo je čakala natezalnita in obsodba. Ko je na sramotnem kamnu opazil nesrečnico, ki še ni bila obsojena, se je pognal med ljudi in se z vso silo prerinil do kamna. — Ali je to pravica? je vzikliknil. — Ta še ni bila so- jena, pa ste jo postavili na kamen. Za hip je divjanje pre- nehalo in biriči so osuplo zrli vanj. Ko je nesrečnica na kamnu zaslišala znani glas in zagledala Miklovca, je iztegnila roke proti njemu in pro- seče zaklicala: — Oče Miklovi! Rešite me! Rešite me! — Ne delate po postavi! je zagrozil Miklovc biričem. — 11 — — Kdo vam jo je ukazal postaviti na kamen? Kdaj je bila obsojena? Biriči so se spogledali in njihov poveljnik ga je za- vrnil: t — Cesarski sodnik jo je ukazal prijeti. — Pa ne postaviti na kamen! ga je srdito zavrnil Miklovc. Roke biričev so omahnile. — Mi smo jo obsodili! Coprnica je! so vpili ljudje okrog njega. — Sodba je taka, da pride na grmado vsaka, ki je cqprnica! je zavpil Kovač, ki se je bil prerinil do kamna in nadaljeval: — In njen prah naj se razprši v vse vetro- ve, Meni jo naj dado na nakovalo! Množica je pričela tuliti, kar je dalo Kovaču pogum, da je še sam vpil: — Tudi tisti naj bodo obsojeni, ki zagovarjajo in po- magajo coprnicam! V zvezi so z njimi! Coprniki so! Tudi tebe bi bilo treba prijeti! Miklovc je spoznal nevarnost, vendar je še dejal bi- ričem: — Zatožil vas bom, da delate proti postavi! Peljite jo tja, kamor je ukazano! Biriči so jo potegnili s kamna. — Norec! Ti bi lastno mater na grmado spravil! je rekel Miklovc Kovaču. — Sodba mora biti za vse enaka, je odvrnil Kovač. — Pa tudi tebi ne uide! Miklovc se je razburjen obrnil in vrnil skozi gnečo v hišo, za njim pa so žugali in grozili: — Coprnik! S hudičem si v zvezi! Tega primite! Biriči so vlekli Krzničevko v grad. Zastonj se je upi- rala, zastonj klicala na pomoč; nikjer ni bilo usmiljenega srca, nikjer pomoči. Množica se je razmikala. Privlekli - 12 — so jo do grajskega mostu in ker ni bilo nobene gneče več in so imeli biriči dovolj prostora, so jo dvignili in nesli. Jetniški čuvaj je odprl vrata in biriči so pahnili Lu- cijo Krzničevo med druge nesrečne žrtve, ki so že v strahu in obupu čakale ma sodbo. Tudi Gregor je hotel za njo, toda na mostu so ga ustavili biriči. — Ženo mi dajte nazaj! Vrnite mater otrokom! je klical in prosJI, otroci pa so jokali in vpili: — O mati, mati! Kje so naša mati! Toda biriči so bili možje postave, mrki in neizprosni. Ko ni Gregor ničesar opravil s silo, se je vrgel prednje na kolena, dvignil roke in pričel znova prositi: — Oh, usmilite se me! Vrnite mi ženo, dajte nam mater! Kakor boga vas prosimo! Pustite me k ženi! Zaprite me z njo v ječo! Slišite? V ječo me vrzite! Pred gospoda rihtarja me peljite, da mu pKJvem, da j'e moja žena, moja Lucija, mati teh otrok, nedolžna! Slišite? Nedolžna je! Toda biriči so bili gluhi in trdi. Samo birič Šamut je obrnil oči proč, pogledal na Bistrico in potem tja v grajska okna, kakor bi od tam pričakoval kakšnega uka- za. Pa se ni nič zganilo. ' Tedaj je žazvonilo poldne. Najprej v zvoniku sv. Šte- fana, potem je zapel zvon pri cerkvi sv. Rožnega venca in nato se je oglasil še v grajski kapeli s svojim drobnim bim—bim—bim. Sejmišče se je nekako umirilo. Moški so se odkrili ib v sikupinah pričeli moliti. Posebno glasno je »naprej« molil Kovač; ko je nehal in želel svojim so- molilcem srečno popoldne, je pogledal še enkrat Gre- gorja pred vrati in rekel: — Sedaj pa lahko gremo po opravkih. Kogar enkrat zgrabi pravica, ta ji zlepa ne uide. A če že pravici uide, pod moje kladivo pride. Coprnice ne bomo trpeli v vasi. — Tako je! Na grmado z njo! - 13 - Množica se je razkropila in Gregor je ostal sam s svo- jimi otroki pred mostom. Nihče več se ni zmenil zanj, nihče ni sočustvoval z njegovo mesrečo, nihče ni pokaži trohico usmiljenja, zakaj on je mož coprnice in otroci so coprniški zarod. Tudi Gregor se je preikrižal in molil z otroki. Od ih- tenja se je tresel po vsem telesu in besede so prihajale sunkoma iz ust: — Zgodi se tvoja volja ... Iskreno je ponavljal besede očenaša in obšel ga je nekakšen mir. Tod^ vmes se je tako vsiljivo oglašal grajski zvonček s svojim bim, bim, bim. Gregor se je spomnil, da poje tudi tistim, ki jih peljejo na morišče pod »stare gavge« in nekaj mu je reklo: — Le j, tudi tvoji ženi bo zapel ta zvonček. Mraz ga je spreletel po vsem telesu. Povzdignil je roke, pogledal kvišku in klical: — Jezus! Jezus! Jezus! Naslonil se je na mostno ograjo in bridko jokal. 2. PETROVA POLONCA Pri Miklovih je na semanji dan pomagala v gostilni in kuhinji Petrova Polonca, ženska pri štiridesetih letih, usmiljenega srca, samska, pridna in pojtrpežljiva. Stano- vanje je imela pri svojem bratu v Goričji vasi, toda pre- bivala je večinoma v trgu. Zjutraj je hodila k maši, spo- torna nazaj se je ustavljala kakor je pač naneslo, zakaj bila je vedno pripravljena pomagati. Najraje je seveda pomagala pri »gospodih«, tako pri »gnadljivemu gospodu respresterju« kakor tudi pri gospodih beneficiatih in ka- planih. V splošnem je imela rada vse gospode, vendar, če bi jo kdt> vprašal, katerega ima najraje, bi bila gotovo odgovorila, da ima rada vse gospode, da pa ji je najbolj všeč gospod iz Nove Štifte, gospod Mihel, ki imajo krh- ko besedo in ki vsakomur povedo, kar je treba. Tudi se tako angelsko lepo drže pri povzdigovanju in imajo sploh še sto drugih lepih čednosti. Polonca je pomagala - 14 - olepševati oltarje v cerkvi sv. Štefana, zlasti pa je skr- bela za oltar v cerkvi sv. Rožnega venca, ki ga je cerkov- nik kar preveč zanemarjal. Na ta oltar je prinašala rože z vsega trga, in če je zvedela, da ima njena znanka v Ma- košah lepe, cvetoče rože, jo je ucvrla tja dol, samo da bi jih prinesla na dltar roženvenške matere božje. Polonca je znala tudi šivati. Kadar so potrebovali v trških hišah kakšne krparice, so vedno prosili njo. Pri Miklovih je ni- so prosili samo,, da bi jim krpala, ampak tudi pomagala v kuhinji in gostilni, še zlasti ob semanjih dnevih in tudi sicer, kadar so pričakovali večji obisk gostov. Miklov oče so Polonco najbolj cenili. V gostilni je takoj videla, komu je treba postreoi, in je hitro pobrisala mize, če so jih gosti polili. Za sladke besede moških ni marala. Vse račune je imela takoj v glavi; v kuhinji pa ni samo gle- dala, kje bi kaj polizala, ampak je prijela za vsako delo, da materi ni bilo treba opozarjti: to in to naredi. Polonca je opazila vse sama. Poleg tega so jo imeli radi tudi otro- ci, saj jim je ob večerih ob postelji prepevala pesmi in pripovedovala pravljice, jim bajala o angelčkih in nebe- škem veselju, da so otroci vso noč sanjali o nebesih in venomer spraševali, kdaj bo zopet prišla Polonca. Miklovi bi bili radi Polonco zadržali pri hiši, toda ni se hotela navezati na nobeno stalno službo, saj tako ne bi mogla živeti in delati po svoje. Miklovc se je bil torej vrnil ves nejevoljen in razbur- jen v hišo, ki je bila skoraj prazna. Ozrl se je po redkih gostih, kakor da bi se hotel prepričati, če sme govoriti naravnost. — Zlodi vzemi graščino in vse, kar je tam notri z biriči in rihtarjem vred! je vzkliknil. — Spet so privlekli eno, da ji bodo z natezalnico dopovedali, da je copmica! Naj vrag vzame postavo, ki to dovoljujel — 15 — •« — Nesrečni človek! Molči no! ga je ustavila žena. — Naj sliši kdo te tvoje besede, pa boš tudi ti tam! Kaj boš imel od tega? — O križani, usmili se je! O nesrečna ženska! Kdo jo bo rešil! so Vzklikale ženske in jokale. — Čigava pa je? je vprašala Polonca, ko je brisala skledo. Stala je tako, da je imela eno nogo v veži, drugo pa v kuhinji. — Kaj vem. ženska je ženski podobna, kadar je raz- mrščena kakor tista, ki sem jo videl na kamnu. Saj me je klicala, naj ji pomagam, ko me je videla. Pa kje bi spoznal glas, ki je bil ves iz sebe! Najbrž bo Krzničeva iz Nemške vasi. — Čigava? je vprašala Polonca, kakor da ne verjame svojiim ušesom. Prenehala je brisati. — Krzniča sem spoznal po glasu. Držali so ga, da ni mogel do kamna. Bo že njegova, kajti za drugo žensko se najbrž ne bi tako gnal! — Krzničevka? Gregorjeva? je ponovila Polonca s strahom. — Ta bo. Nemški Kovač je bil zraven. Ta norec! Ta jo je dvignil na kamen! Ves semenj nam je zmešal! Pa ni bilo nikogar, ki bi jo rešil? je vzkliknila Po- lonca. — Kup otrok ima! Odložila je posodo in cunjo, stopila v vežo in vpra- šala: — Kje pa je? Pojdimo jo rešit! — Je ne moreš! Jo že imajo biriči! Pa kaj biriči! Kovač in drugi taki norci so hujši od biričev! Ne rešiš je! je ugovarjal Miklovc. — Pa Gregor? Kje je? Kaj pravi? — Kar na prag stopi pa poglej! In pri miru bodi, da še tebe ne zgrabijo! — Polonca! se je oglasila gospodinja! — Varuj se! Nikar se ne kaži! - 16 - — Raje ne! Naj Kovač blekne eno samo besedo, pa te zavihte čez most, je dejal Miklovc. — Ljudje so kakor obsedeni. Ko je odzvonilo poldne, so pričeli ljudje prihajati v gostilno. — Pogledat grem, je rekla Polonca. — Pomagat grem. Glas se ji je tresel. — Žena v ječi! Otroci brez matere! O, usmiljeni ljudje! O, nesrečni Gregor! Popravila si je lase in predpasnik ter stopila na prag. Pogledala je čez množico ljudi, ki je vrvela po trgu pred hišo proti gradu. Na mostu je opazila oborožene biriče, pred njimi pa je na ograji slonel možak. Z rokami si je pokrival obraz in otroci so se stiskali k njemu. Med bi- riči je spoznala šamuta. — Tudi ta je med preganjalci! Trdosrčnež! je sikni- la nejevoljna predse. Nato je šla med štanti proti mostu in razmišljala, kaj bi naredila. »Marija, pomagaj!« je zdi- hovala v mislih in čez nekaj trenutkov je bila pred mo- stom, pred biriči, pri Gregorju in njegovih otrokih. — Kaj ste mu naredili? — Ne izprašuj, ker veš, je odvrnil prvi birič in ša- mut je dodal: — Kar nam je bilo ukazano! Ta pa se naj spravi s poti, če hoče sebi dobro! — Gregor! je poklicala Krzniča, in ker se ni takoj odzval, mu je položila roko na ramo, ga stresla in so- čutno vprašala: — Gregor! Gregor! Kaj ti je? Okrenil se je in ko jo je ugledal, je vzkliknil ves obu- pan: — Polonca! Ti si? ... Lej, kaj se je zgodilo! Znova so se mu ulile solze iz oči in otroci so zajokali. Polonca si je brisala solze in očitajoče pogledovala Ša- muta, ki ji je umikal pogled. Domača drobna avtomatizacija OD PRADAVNIM ISTI REFREN: — Mene pa nikoli ne pelješ ven! no in še majčkeno natrijevega klora... — Toi ariš kapitan! Vsa po sadka je nared za proslavo praz nika! Vsevidna inšpekcija iz uprave Njegove in njene misli Moderna beatniška ljubezen Milo za drago POHUJSEVALNO POTOVANJE: — Mama, zelo sva ga polomili, da sva silili očeta na potovanje v te kraje... Ljubezen, politika in vohunstvo Preden je Andrej našel pot do poroke, so ga po- klicali v Potsdam. —Morda bi se lahko takof pozani- mal za poročtio dovoljenje,je rekla Helga. V Potsdamu je ostal tri dni in ko se je vrnil, je bil slabe volje. — Kaj, je Andrej? So odklonili? je s strahom vprašala Helga. — O tem, je rekel, — sploh nismo govorili in tudi ne bomo več govorili. — Povej vendar, kaj je? — Slabo kaže. Jelena. V Potsdamu so dobili po- ročilo o meni, ki me dolži, da živim z Nemko in imam zveze z Američani. — Kaj? Midva vendar ne živiva skupaj! In zveza z Američani? Kaj mislijo Boha? — Da, Boba. Ce bom imel srečo, je to dovolj, da men ustrelijo. — Čigavo je poročilo? — še vprašaš? Jačukovo vendar! — Toda Jačuk je major, ti pa si podpolkovnik! — Lki, NKVD. Njihova funkcija je drugačna in to si boš morala zapomniti za vse čase. — Ne moreš nič zoper Jačuka? Odkimal je ,potem pa jo poljubil. — Počajkava, morda bo vse v redu. In vendar ni bilo v redu. Štiri dni kasneje je pri- šlo povelje, da mora Andrej v dvanajstih urah odpo- tovati v Sovjetsko zvezo. Njegov naslednik bo major Jačuk. V delovnem kabinetu sta se poslovila. — Andrej, mi boš pisal? — To ne bo mogoče. — Se ne bova nikoli več videla? — Ah, Jelena, kdo bi to vedel! Poskušal bom vse, da se vriiem, ampak ne bo preprosto. Stala je ob oknu, ko je stopal v avto. Major Ja<- čiik ga je pospremil in salutiral, ko se je Andrej od- peljal. Ni mu odzdravil; izgubil se je v meglenem no- vembrskem dnevu. Helga je jokala vso noč.. Zjutraj je prišla k Ja- čiiku v službo. — Zelo škoda, je rekel ta ljubeznivo. — Vi ste pametna tolmačka. Kaj si ne bi raj^ premislili? — Ne. — Zakaj ne? — To vam je znano, je odvrnila in odšla. Hotela may mac neer ZLATA MRZLICA - 49 - XIII. HANGTOWN — MESTO VISLIC Kolona voz je ropotala in posikakova'la v Placervi'Ue. Nekdo v koloni je prepeval znano pesem »Betsey in Ike«, ki opeva ta kraj kot mesto visilic — Hangtown. Popotniki so bili dobre volje, saj so končno prispeli v kraj, kamor so biili namenjeni. Tu so se njiho- ve poti razšle. Dolgo in naporno potovanje je bilo pri kraju. Studenbalker, tako je bilo ime mladcu, ki je prepeval, je bil star šele devetnajst let, toda razganjalo ga je od zdravja in moči, zllata mrzlica pa ga je okužila vse do zadnje koščice. Studenbaker je prihajal iz South Benda v državi Indiana. Bil je potomec holand- skih priseljencev, kar se mu je poznalo tudi v njego^^em naglasu. Bil je tesar, zato so bile njegove lopataste roke čvrste kot primež. Mladi mož je na poti prišel ob vse. Imel je le tisto v kar je bil ob- - 50 - lačen in obut, v žepu pa petdeset centov. Čeprav je bilo pravo ime mesteca Placerville ni nihče izgo- varjal tega imena. Vsak je govoril o Hangtovvnu — mestu vislic. Bilo je to živahno in hrupno mestece, ona sama zmešnjava šotorov in barak na obeh bregovih divje reke, ki je sekala ozko dolino. Placerville je ležal ob deželni cesti, zato je bila glavna cesta skozi kraj vedno polna vozov, vpreg in jezdnih konj. Kadar je v naselje priropotala poštna ikočija, je bil to za kraj vc^no razburljiv dogo- dek. John Studenbaker je bil sicer opravUjcn za zlatoslcdca, vendar ni imel nobenega orodja razen svojih močnih rok, pa tudi nobene- ga denarja, da bi si orodje kupil. John se je oziral za priložnostnim zaslužkom in tako prišel do ko\'aškc delavnice. Bila je to brunarica, ki je do polovice bila de- lavnica, druga polovica pa je služila za stanovanje. V delavnici je udarjal po nakovalu možak in ves zaskrbljen ogledoval celo grma- do polomljenih voz in koles. Ko je nekaj časa gledal mladeniča pred vrati je vzkliknil: — Hej, mladi mož! Vzibujate videz, da se razumete v obrt. Ste morda celo kovač ali tesar? — Poslednje bi ustrezalo, se je zasmejal Jolin, pri čemer so se duri zatresle pod težo njegovih ramen. — Ste zmožni spraviti takšnele FKxlrtije v red, da bi jih spet lahko imenovali vozovi? —Mislim, da sem. — Znate morda popraviti os poštne kočije, krpati ponve zlato- kopom, nasajati na krampe in lopate nove držaje, podikovati ko- nja? — Tudi to znam. — Znate izdelati samokolnico? — Seveda. — Potem ste sprejeti. Kar notri, mladi mož! Jaz sem Hinds! Tako je John Studebaker dobil delo. Delal je pridno, stanoval je skupaj z mojstrom v zadnjem delu brunarice, kjer sta bili dve »prični« kot postelji in nekaj sodov kot miza in stoli, edino hištvo, no, peč sta tudi še premogla. John je spočetka pc^ravljal vozove in kočije. Njegova prva samokolnica, ki jo je naredil je bila takšna, da se je mojster Hinds zvijal od smeha. Toda hitro je John dobil izikušnje in čez nekaj tednov so ga povsod klicali Johnny-sa- mokolnica. Ljudje so se naravnost trgali za njegove izdelke. Kmalu se je John udomačjl v Hangtovvnu. Zvečer, ko se je po delu sprehodil po mestu, je vedno zavil v majhno mesarijo, ki jo je vodil Philiph Armour. Tudi ta je bili mlad fant, ki je prišel ko- pat 2ilato, pa se je raje lotil svoje obrti. Pogosto se je John ustavil - 51 - tudi na vogalu, kjer je dolgin Mark Hopkins imel svojo zelenjav- no branjarijo. Hopkins je zelenjavo vozil na vozu iz Šacramenta, kjer je Wizu reke imel vrtnarijo. Ta vrt je bil tako ploden, da je prinašal lastniku veliko več, kot če bi kopal po hribih in iskal zla- to. Zlatokopi so se pač hitro prenajedli mehikanskega fižo'la, slani- ne in carskega praženca, zato so radi plačevali Hopkinsu zajetne vsote za pravtako zajetno in bujno zelenjavo ter sočivje. Nekega večera Johnu ni bilo do potepanja, zato je stegnil svoje dolge noge po »prični« iu vprašal mojstra Hindsa: — Zakaj pravzprav pravijo temu mestecu Hangtovvn — mesto vislic? — če ti naj razložim, moram seči daleč nazaj, mladi prijatelj, je začel kovač Hinds: — Preden so ob Sacramento river našli zlato, sta zemljo tu v okolici Goloma dbdciovala Bili Daylor in Pcrry McCoon. Ko je tisti Marshall, bil jie tesar kot ste vi, našel zlato, sta oba moža šla na lov za zlatom. Najela sta nekaj Indijianceiv za pomoč in začela ko- pati prav Lu, v tej dolini. V breznu, ki ga še danes imenujejo »revir suhega zlata,« sta moža s svojimi delavci v pičlem tednu nabrala zlata za sedemnajst tisoč dolarjev. Zlatokopi so kot hudournik pri- hrumeli semkaj. Leta 1850 so v tej dolini spravili iz zemlje zlata za petdeset milijonov dolarjev ... — Zanimivo. Vendar bi rad vedel odTcod ime Hangtown? — Le potrpitc, mladec. Pustite me pripovedovati... Leta 1849 se je v gozdovih tod okoli naselila roparska banda, ki je ropala zlatosledce in karavane na cestah. Falotje so si nadeli ime »sove«. Ta dežela je bila do leta 1845 mehikanska, potlej pa jc pripadla združenim državam. O kakšnem redu in zalkonitosti v teh 'krajih skoraj ni bilo govora. Mchikanci so imeli 'kaj malo smisla in še manj potrebe po zaikonitosti, zato je zakon kot hromo Mjuse cap- jal za dohodki, ki jih je prinesel viharni naval, >4ovcp na srečo ...« Zlatokopi so si morali ustvariti zasilno zakonodajo. Ti nepisani zakoni pa so bili trdi in neizprosni. Ce se je kdo le malo pregrešil je zasramovan in opsovan moral zapustiti kraj, ali pa so mu jih po golih plečih naložili tudi po petdeset z bičem polnim vozlov. Kdor pa je ukradel konja, mulo, osla, kdor je umoril človeka, ta je bil nemudoma obešen. Vrv je bila namenjena tudi vsafkemu, ki bi se polastil tujega mošnjička zlata ali denarja... »Sove« so ne- koč napadli nekega Francoza, nekega trgovca Caillouxa ter ga olaj- šali za petdeset unč zlata. Že drugo jutro so tri bandite ujeli. Dob- ro uro po tistem so že vsi trije viseli na debelih vej^ah velikega hra- sta sredi naselja. Pozneje je zlatokopsko sodišče obsodilo še več nepridipravov na vrv. Tako se je kraja prijelo ime Hngtown. To ima sicer dobro stran, saj se banditi in dolgoprstneži premislijo - 52 - preden pridejo v naš kraj. Je pa tudi slaba stran, saj ime res ni privlačno. Zato se naš spoštovani poštar tasko zavzema, da bi ljud- je uporabljali ime Placerville. Eno je neizpodbitno, nepoštenja'ki se našega naselja izogibajo, kot bi tu bilo gnezdišče strupenih kač. kega Francoza, nekega trgovca Cainouxa ter ga olajšali za petde- set unč zlata. Že drugo jutro so tri bandite ujeli. Dobro uro po ti- stem so-že vsi trije vise'li na de'be'lih vejah velikega hrasta sredi na- selja. Pozneje je zlatokopsko sodišče obsodilo še več nepridipra- vov na vrv. Tako se je kraja prijelo ime Hangtown. To ima sicer dobro stran, saj se banditi in dolgoprstneži premislijo preden pri- dejo v naš kraj. Je pa tudi slaba stran, saj ime res ni privlačno. Zato se naš spoštovani poštar tako zavzema, da bi ljudje uporab- ljali ime Placerville. Eno je neizpodbitno, nepoštenjaki se našega nasel ja izogibajo, 'kot bi tu bilo gnezdišče strupenih klopotač. db ndki priložnosti je John omenil svojemu gospodarju, da misli poizkusiti svojo srečo z zlatom, čim bo imel dovolj denarja. Hinds mu je razumevajoče pritrjeval: — Seveda morate poskusiti, mladi mož. Toda če vam bo šlo po zlu, pri meni boste vedno našli odprta vrata, delo in zanesljiv kruh. Studenbaker se je oskrbel s pripravami za kopanje in izpira- nje ter se nekega dne napotil z mnogimi zlatokopi v notranjost dežele. Daleč proč od mesta je Studonlbaker dohitel kolono voz, ki so bili i postavljeni v krog za nočno taborjenje. John se je pridružil in prisluhnil ženskam, iki so pripravljale večerjo in hkrati obujale spomine na domač kraj, kjer so lahko pričarale vse kaj boljšega na mrzo kot tu v divjini. Malo je manjkalo, da ni bušnil v smeh, ko se je oglasila visokorasla in tršata deklina: — Ha, sita sem že vaših sirovih štrukljev, breskovih želejev in tistih vaših pletenin in vezenj. Jaz sem izrezana iz tršega lesa. Vse, česar sem se naučila v gozdovih Missourija, je vzreja konj, toda to znam bolje kot vsak dedec. John Studenbaker je dolge tedne potoval po deželi, kopal in spiral zemljo ter prod. Delal je pri »dolgih lulačih«, ko so rekli dolgim koritom iz desk, po katerih je tekla voda, kopači pa so vanje metali zemljo in spirali zlato. Studenbaker je okusil vse. Kopal je v rovih, kjer se mu je kamenje vsipavalo na glavo, gazil je do pasu v močvirnati zemlji in grabil blato iz njega, nosil je vreče zemlje in peska k potokom, spiral in strmel v dno ponve od jutra do noči. Fant ni imel sreče, komaj da je nabral toliko zlata, da se je lahko vrnil v Hangtown k mojstru Hindsu. Spet je John izdeloval samokolnice, popravljal kočije, vozove, sem in tja pa tudi izdelal kakšno kočijo za bogatega zlatokopa. dokamentarnl podlistek .•«1 Veliko gladovanje Samo nekaj dni po zaključku blokade SO lahko v boljših leningraj^skih restavra- cijah še stregli izbrana jedila in v proda- jalnah so ljudje kupovali še nekatere kon- zerve na prosto. Toda 12. septembra je tretja omejitev dokončno odpravila vso prosto trgovino. Vse je bilo na karte. Od- tlej je bilo določeno 500 gr kruha dnevno za delavce, 3l)0 gr za uradnike in otroke in 250 gr za vse druge. Da bi varčevali z moko, so si prizade- vali z raznimi mešanicami. Kruh so pekli 20. oktobra iz 63 % ržcne moke, 4 "/o lanc- nega zdroba, 4 "/o otrobov, 8 "/o debclozrna- te moke, 4 % soja moke, 12 sladu in 5 ® o plesnive moke. V nekem pristaniškem skladišču so odkrili 2000 ton ovčjih črev, ki so jih predelali v želatino in s primes- jo raznih začimb uničili zadah ter s tem zamenjali mesne izdelke. Ljudje so zelo pogosto »izgubljali« ži- vilske karte. Oktobra so prijavili 5000 iz- gubljenih kari:, novem'bra 13000 in decem- bra celo 24000. Prijavitelji so običajno na- vajali za vzrok izgube bombne napade, toda ko so se oblasti odločile, da ne bodo nadomeščali izgubljenih kart, je izgub- ljanje hitro ,prenehalo, V novembru in decembru so bili obro- ki tako nizki, da niso več zadoščali za ob- stanek. Vsega je bilo v Leningradu pred- pisanih pet omejitev obrokov. Četrtega so uvedli 13., zadnjega pa 20. novembra, že pri četrti omejitvi so začeli ljudje umi- rati od lakote. Novembra jih je umrlo 11000, decembra 52000, kar je bilo približ- no leto povprečje umrljivosti v Leningra- du, januarja 1942 pa je umrlo povprečno 3500 ljudi dnevno. Ljudje pa niso umirali samo zaradi po- manjkanje hrane, temveč tudi zaradi hu- dega mraza. Z vsega preostalega ozemlja so zbrali les, a tega je kmalu zmanjkalo in potem so morali kuriti pohištvo, knjige in sploh vse, kar je gorelo, da so se mogli nekoliko ogreti. Tovarne, v kolikor so sploh delovale, so morale delati z ome- jitvami zaradi pomanjkanja energije, si- cer pa je bilo povsod drugod dosledno prepovedano uporabljanje električnega toka. Pavlov piše v svojih zapiskih: »Da bi si utešili občutek lakote, so ljudje lovili vrane, mačke in pse, kolikor jih je še osta- lo pri življenju. Brskali so po predalih in uživali stara zdravila, olje za lase, vazeli- no, glicerin. Ljiudi je zatekala smrt povsod: zgrudi- li so se na cesti in niso več vstali, zaspa- li v posteljah in se niso več prebudili, omahnili med delom pri strojih. Prevoz- nih sredstev ni bilo in običajno so položi- li pokojne na ponjave in jih vlekli na vrvici na pokopališče. Mnogi so spotoma omagali in se pridružili pokojnim.« Karascv piše v knjigi »Lenlngrajčani v letih blokade«: »Nemogoče if bilo n. jti krste in številni mrliči so ležali na poko- pališčih ali v bližini, zaviti samo v ponja- vo. Oblasti so si prizadevale, da bi prepre- čile epidemije, zato so organizirali pO; grobne delovne skupine, ki so kopale sWu- pi'nske grobove z eksplozivom, n'.',o imdi moči, da bi kopali obirajne grobove v zamrzlo zemljo. Kasneje so mQr.':1o lake skupine preiskati vse mesto, da so šo pra- vxičasno odstranili mrliče, ki so ostali vsepovsod.« Ko so aorila pred nastopom nomladi še enkrat preiskali mesio, so odkrili še ti- soče trupel, ki so ležala v zapuščenih za- kloniščih, jarkih, ali jih je dotlej prekri- val sneg. Bolnišnice niso mogle pomagati umirajočim, saj so zdravniki in sestre trpeli prav takšno lakoto kot drugo prebi- valstvo. V decembru in januarju je mraz po- vzročil zmrznjenje vodovoda. Ljudje so morali prebiti led, da so prišli do vode iz Neve in drugih leningrajskih potokov. Vo- da seveda ni ibila pitna. Februarja so ce- pili milijon in pol ljudi proti griži. Kljub tolik.šni lakoti niso zabeležili očilnčjših primerov neredov m surovosti. Tu in tam so se sicer primerile napake, a kazni so bile hude, saj so za pol kilograma kruha tatu ustrelili. Pavlov opisuje primer, ko je granata zadela tovorni voz, ki je peljal kruh iz pekarne. Voznik je bil mrtev, hlebci svežega kruha pa so ležali na- sflani naokrog po cesti. Okoli voza se jc hitro zbrala skupina ljudi, toda nihče se ni dotaknil niti koščka kruha. Stali so in čakali, dokler ni prišel drug voznik in preložil kruh ter ga odpeljal v prodajalno. Premagovanje je moralo biti veliko, toda ljudje so se zavedali: če bi tu w,eli, bi drugje vzeli njim. S takšnim odiiX)vedovanjem .se je samo čvrstila skupna volja za obstimok in zmago. Neverjetno pomoč in podporo so nudili ostarelim ljudem komso- molci. Posebne skupine so obiskovale te ljudi, jih umivale, hranile, jim nasekale drva in jim zakurile, prinašale vodo iz Neve in podobno. Vse to pa so te skupine komsomolcev, večidel dekleta, opravile še kot svoj doda- tek k dnevnim obvezam. Njihove roke st) bile otekle in razpokanc od m: a- zu, a volja je bila velika. ' Komsomolci so imeli tudi nalogo, da so preseljevali ostarele ljudi in otroke v posebne domove. Od januarja'do maja 1942 so tako preselili 30.000 sirot v 85 otročkih domov. Tudi obroki za. vojake na bojišču .so bili majhni. Od novembra 1941 do februarja 1942 so dobivali vojaki na bojišču 2593 kalorij, oskrbovalne enote v zaledju pa samo 1605 kalorij. Na bojišču je to bilo pol kilograma kruha in 130 gramov mesa in še nekaj drugih malenkosti. Takšna prehra- na v hudem mrazu je bila vsekakor obsojena na kratkotrajno zdr/ljivost. Prihodnjič: JAČUKOVO OBLEGANJE je zapustili komandanturo, zapustiti Jačuka in Gil- sten, kjer jo je vse spominjalo na Andreja. Odšla je v Alsleben, kjer je delala v lekarni tamkajšnje bolniš- nice. štirinajst dni, potem pa je prišel brat Jossi. — Moraš se takoj vrniti, je rekel, — očeta so zaprli. — Za božjo voljo, zakaj? — Jačuk je rekel, da si pobegnila na Zahod. — Tega vendar ne verjame! Vrnila se je z bratom in se takoj javila Jačuku. Spet je bil poln ljubeznivosti. — Glej no, tu ste? Jaz pa sem mislil, da ste po- begnili! — In zato ste zaprli mojega očeta? — Moral sem izvedeti, kje ste, saj ste dolgo delali pri nas in hi bilo nevarno, če bi pobegnili na Zahod. ' — Delala sem v lekarni v bolnišnici, lahko se pre- pričate. Boste zdaj izpustili mojega očeta? — Razumljivo, je rekel Jačuk in se nasmehnil. —- Predlagam vam, da se zopet vrnete k nam kot tol- mačka. Bolje bo za vas, za nas in za očeta. Delajmo zopet skupaj in vse bo v redu. — Da, je rekla. Zopet je delala v komandanturi. Šlo je bolje kot je mislila, kajti Jačuk je bil nadvse prijazen in dober, ^c celo bolj kot Andrej. Cas velike lakote pozimi 1945/46 Wannenmacher- jevi niso občutili. Dobili so vse, celo pijačo, blago in čevlje. In na veliko presenečenje Jačuk Helge ni sku- šal zopet poljubiti. Helga se je zopet čutila varno. Nemški komunisti niso mirovali in na Jačukovi mizi so bili vedno novi spisi. Pričela je s staro igro. Zapomnila si je določena imena in jih posredovala očetu. Včasih je uspelo, vča- sih ne, toda nihče ji ni mogel nič dokazati. Nekoč je na takšnem spisu prebrala ime gospo- dične Petzold. To je bila starejša šivilja, ki ji je v zad- njih mesecih naredila marsikakšno obleko. Gospodič- no Petzold je treba takoj rešiti. — Tovariš komandant, je rekla Helga, — ta žen- ska je nedolžna, jamčim. — Tako? Ženske nikoli niso nedolžne, če na pri- nter pogledam samo tebe. Zelo duhovito, jc pomislila Helga in se nasmeh- nila.— Gospodična Petzold sploh nima pojma, kaj je fašist. — Res? — Res, tovariš komandant. Položil ji je roke na rame in jo počasi vlekel k se- bi. Poljubil jo je na obe lici; ni se upirala. Potlej se je zasmejal, vzel svinčik in prečrtal ime Petzold. — Hvala, tovariš komandant. — Ni za kaj, Jelena, zaupam ti. Morda bova po- stala še zelo dobra prijatelja, kaj meniš? Prihodnjič: OUE POD MORJEM TRGOVSKO PODJETJE S TEHNI|!NIM BLAGOM NA VELIKO IN MALO CELJE. SE PRIPOROČA ZA NAKUP IN VAS TEDENSKO OBVEŠČA Ob pestrem asortimanu in konkurenčnih cenah je odločitev za nakup najlažja, zato vas vabimo, da si ogledate naše zaloge: — kompletno opremo za kopal- —keramične obložne ploščice v niče; vseh barvah; — plastične obložne plošče; — kompleten asortiman vodo- — alkaten cevi, svinčene in tlačne vodno instalacijskega materi- cevi; ala itd. Vse to vam nudimo v poslovalnici LABOD, Stanetova ul. 31 kriminalni roman 3 Umor v grobnici Prepričan sem, da so se oči Cabota Sweeneya močneje zasvetile, ko naju je vodil proti vogalni pisarni, od koder smo slišali glasove nesoglasja, v trenutku, ko smo prišli do vrat, je privihral skoznje ženski del prepira in odhitel po stranskem hodniku. Gibala se je preveč naglo, da bi jo mogel natanko oceniti, a prvi vtis je dovoljeval prepričanje, da sem videl nenavadno čeden komet. Gledal sem /a njo po hodniku in odkril nekaj podrobnosti: svojevrstno nališpanost, moško krojena oblačila, okrasno mig- Ijanje mehkih kožuščkov majhnih rjavih živalic okoli vratu in ramen ter enega izmed tistih klobučkov, ki so videti kakor sveženj trakastih pentelj vrh glave, ovitih v kopreno zelene tančice. Menim, da sem se domislil kometa zavoljo odvečnih pramenov tančice, ki so plapolali za njo zaradi nagle hoje. Cabot Sweeney nmna je pokazal vrata, od koder je bila ravnokar planila ženska prikazen, nato pa se je izgubil nazaj po hodniku. Vsakdo je že slišal o Mussolinijevi pisarni, ki je bila tako dolga kakor kakšen z vejami obokan drevored z II Ducejevo pisalno mizo na skrajnem koncu, da so morali obiskovalci prenesti grozljivo doživetje dolgotrajne hoje, medtem ko so se bližali slovitemu državniku. Pisarna Garricka Islingtona IV. je čisto takšna. Dolga, ozka soba — obarvana mrtvaško belo, ker je na južni strani hodnika — je bolj podobna direktorjevi sobi kakor delovnemu prostoru. Ce bi rekli samo to, da je opremljena s pisalno mizo in ravnimi stoli, ne bi zadeli bistva. Mizo je potrebno opisati, če hočemo razumeti pisarno, in bojim se, da bi jo morali videti, če bi hoteli, verjetij To pi navadna pisalna miza, kakršnih ste videli že dosti. Podobna je jedilni mizi v eni izmed tistih hiš, kjer se gospoda- rica pri popoldanskem napitku domisli in namigne strežaju, če bi povedal kuharju, da jih bo pri večerji sedelo za mizo štiriindvajset. Prav tako dolga je in ob obeh stranicah so stoli. Le ob skrajnem koncu je nekoliko podobna pisalni mizi, kjer so nagneteni dva telefona, kup belega papirja, steklenica za vodo, kozarec, žlica na pladnju, kakšnih sedem ali osem stekleničk z zdraviliNn čm držalnik s pisanim šopom svinč- nikov — rdeči svinčniki, modri svinčniki, zeleni svinčniki, oranžni svmč- niki in mehki črni svinčniki. Če razmislimo, ne bi ravno rekli, da je to ustrezna pisarniška ropo- tija, toda takšen je bil delovni kotiček Garricka Islingtona IV. In za vso to šaro — če ne omenimo dveh pladnjev iz pletene žice, koša za odpadke, napolnjenega z zmečkanim papirjem in razmetanih svinčnikov — je sedel veliki mož osebno. Svet je poln ljudi, ki niso videli nikoli česa drugega, razen sence Garricka Islingtona IV. Ko pridete v njegovo pnisarno, sedi na koncu svoje dolge mize in svetloba sije v prostor skozi široko okno izza njegovega hrbta, medtem ko so okna ob strani sobe zagrnjena z beneškimi rebrasti- mi navojnicami. Vidite lahko samo obris velike gmote moža z razmršeni- mi lasmi, ki se odčrtujejo v koničastih šopih v blišču svetlobe, sicer pa buljite vanj, medtem ko se vam svetloba zadira v oči, in ne vidite ničesar. Prav tako ste še vedno zaslepljeni, četudi sedite v katerem izmed stolov ob mizi. Ko sva vstopila, je jemal tableto. Skozi svetlobo je zarezala roka in nama ponudila stole. Sedla sva, on pa je splaknil tableto z vodo iz kozarca. »Inšpektor Schmidt,« je spregovoril in njegov glas, zdaj umirjen, je bil topel, z zvenečim trepetom izurjenega govornika, »Samo eno željo ima- mo pri NOVICAH. 2elimo samo dejstva, dejstva in vnovič dejstva — skrat- ka vsa dejstva.« »Potem želimo isto,« je odvrnil Schmitty. »Gospod Bagby,« me je ogovoril Islington, »Prav je, če se sporazu- memo že v samem začetku. Karkoli bo kdo zapisal o tei zadevi, bodo prve objavile NOVICE.« Mežikal sem v ostro svetlobo in si prizadeval, da bi se dostojanstveno poklonil. »Nikar se me ne bojte, Islington,« sem ga potolažil. »Ce bodo do- godki dokazali, da so vredni podrobne analize, jih bom nedvomno ob pravem času tudi sam opisal. Toda ker se ne zanimam za površinske sinte- ze naglega časnikarstva, so NOVICE po(vsem varne. Ne bom tekmoval.« Islington je pohvalno zamrmral iri da bi si spočil oči od blišča, sem pogledal inšpektorja. Smehljal se mi je. »Potem,« je nadaljeval Islington, »lahko govorim sproščeno.« »Ja,« je potrdil Schmitty. Vsa čast Garricku Islingtonu IV. Do dna je uresničeval načelo jedr. natosti, jasnost in živahnosti. Svojo zgodbo je povedal hitro in izkušeno tec prekinil pripoved samo enkrat, da je vzel tableto. Celo ko je stopil Cabot Sweeney copatami za Schmittyja — čisto prave velikosti — je ne- moteno pripovedoval dalje, niti ga ni zmotilo, ko si je inšpektor z vzdihi olajšcmja sezul čevlje in si nataknil udobne copate. V resnici tudi ni imel dosti povedati. Poklicali so naju, da bi raziska- la smrt nekega Harolda Quimbyja, poslednjo pridobitev uredništva NOVIC. Islington je sprejel Quiinbyja pred štirimi dnevi in ga odtlej ni več videl. Pravzaprav ga nihče v uredništvu ni videl, dokler ga kakšno uro pred naji- nim prihodom niso našli. Bil je mrtev. »Vse kaže,« je pripovedoval Islington, »da je umrl po nesreči, toda — kakor sem že rekel — NOVICE se zanimajo za dejstva in upam, da nam boste vi oskrbeli vsa dejstva.« »Seveda,« je pritrdil inšpektor. »Toda prej jih moram zbrati. Kje Je truplo?« »V grobnici.« »Po čigavem nalogu?« »Mojem.« »Ce bi vas resnično zanimala vsa dejstva, ne bi bili smeli premakniti trupla, dokler si ga nisem ogledal.« »Saj ga ni nihče premaknil.« »Ce pravite, da je v grobnici.« »Oh,« se je oglasil Islington in zvenelo je, kakor da bi se smehljal. Tega pa ne morem potrditi, ker nisem videl ničesar drugega razen obrisa njegovega ušesa v svetlobi. »Drobec iz časnikarskega slovarja. Ne mislim prave grobnice, temveč našo uredniško grobnico.« V tem trenutku je storil inšpektor eno izmed tistih svojih potez, ki so ga proslavile kot moža dejanj. Vstal je, obšel košek za odpadke poleg stola Islingtona IV. in potegnil za vrvico beneške rebraste navojnice in tako zastrl svetlobo, ki je sijala v sobo skozi okno izza Islingtonovega hrbta. Potem je stopil k najbližjemu oknu v stranski steni in razprl rebra navoj- nice. Svetloba je zalila čvrst, a nenavadno bled Islingtonov obraz. Svetloba nama je prihajala zdaj izza hrbta in najina obraza sta bila v udobni senci. Po tem opravku je inšpektor spet sedel. »Tako,« je dejal. »Zdaj se lahko pogovarjamo sproščeno.« Islington, ki je mežikal bolj zaradi prese- nečenja kot zaradi svetlobe — kajti prepričan sem, da mu tega ni upal storiti še nihče poprej — je molčal. nadaljevanje MOTORNE SANI SO PREBOLELE OTROŠTVO. V AMERIKI SO JIH LETOS PRODALI 90.000 (ZDA .IN KANADA), NA NORVEŠKEM JIH JE ŽE 4.000, V VSEJ OSTALI EVROPI PA 3.500. SANI ZMORE- JO SNEŽNE STRMINE S 45 ODSTOTNIM NAGIBOM. UPORABLJAJO JIH ZA ŠPORT IN ZA OPRAVLJANJE POKLICEV. V KA- NADI JE BILA PRVA ŽENSKA, KI JE KUPILA SANI, NEKA PODEŽELSKA BA- BICA. BOB KENNEDV IMA VELIKO DRUŽINO, SAJ IMATA S SOPROGO ETHEL DEVET OTROK (NA NAŠI SLIKI JIH JE SAMO ŠEST). PO ENI STRANI JE TO ZELO PRIVLAČNO ZA AMERIČANE, PO DRUGI STRANI PA AMERIČANKE BLEDIJO OD ZAVISTI, KAJTI ETHEL IMA KLJUB VSEMU POSTAVO MANEKENKE. PRA- VIJO NAMREČ; DENAR JE TREBA IME- TI ZA DEVET OTROK IN VITKO LINI- JO PRI DEVETIH OTROKIH. VSAK DAN MU PROFESORJI NA IN- ŠTITUTU V TBILISU (SZ) PRIŽIGAJO CI- GARETE. NAJPREJ SE JIH JE BRANIL, PA SO MU IZDELALI POSEBNO MASKO. DOLGOUŠEC SKADI POVPREČNO DE- VET RUSKIH MAHORK NA DAN. DVE LETI ŽE »KADI«, TODA ZAENKRAT ŠE NOBENEGA ZNAKA RAKA ALI TUMOR- JA. PAC PA JE DOLGOUHEC POSTAL STR.ASTEN KADILEC, CE NE DOBI CI- GARETE PRED ZAJTRKOM, JE VES NERVOZEN. ROSANNA BENCI JE BILA STARA 13 LET, KO JE NENADOMA ZBOLELA ZA PARALIZO. OD TAKRAT DO DANES, KO JE STARA 18 LET, JE NEPRENEHOMA LEŽALA V DVA METRA DOLGI »CEVI«, KI SO NJENA UMETNA PLJUČA. ZDAJ PA SO SPECIALISTI IZ GENOVSKE BOL- NIŠNICE IZDELALI PRENOSNA UMET- NA PLJUČA, S KATERIMI ROSANNA PO TRI URE NA DAN LAHKO ZAPUSTI »ŽE- LEZNO J ECO« IN POSEDI NA PREVOZ- NEM STOLU. MALA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. kozje oglašanje, 6. nasled- nik, 8. grški pripovednik iz Male Azije, ka- teremu pripisujejo kakih 400 basni, 9. tuj dvoglasnik, 10. okrajšava za našo denarno enoto, 11. veličasten koničasti vrh nad zgor- njo Soško dolino, 12. ploskovna mora, 13 eden od Sokratovih tožilcev, 14. vas pri Mo- zirju, ki ima majhno tovarno barv in lese- nih izdelkov, 16. rimska naselbina na ozem- lju današnje LJubljane. NAVPIČNO: 1. trg v Zgornji Savinjski do- lini, ki se je uveljavljal v dobi narodnega preporoda, 2. angle.ško univerzitetno mesto, 3. rudarsko opravilo, 4. ime črke, 5. nauk, na katerem sloni praktično izvajanje, 6. del kole- sa, nogalnik, 7. slovenski pevec zabavno glas- be (Frenk), 11. mesto v scv. Dalmaciji, ki je bilo nekaj časa središče srednjeveške Hrvat- ske, 13. finska luka (Turku), 15. pamet. M.AGICNI LIK Vodoravno in navpično: 1. poravnava, 2. konkretna ponazoritev, 3. reka na Primorskem, 4. profesionalni šport- nik, 5. po velikosti drugi planet našega pla- netarnega sistema, 6. najvišja gora v Turčiji. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovU okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik (1950- 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pn Jelšah m Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod ra informativno glužbo Celje. TISK IN KLISEJI: .Celjski tisk«. — CENA: posamezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2.000) din, polletna 10 (I.OOO) din. Tujina 40 (400). TEKOČI RAČUN: SOT-a-ZM TELEFONI; EPP 30-85; NOVINARJI: 22-34 , 23-32, MALI OGLASI IN NAROČNINE 31-05, RA DIO: 204)9. .