45331

45331

Duhovni sinovi

slavne n.ad.ž-a.pnije TšZonjižlre-

(Življenjepisne črtice. Nabral M. Slekovec.)

f\ ef ^ ar se  prikaže na nočnem nebu nova veličastna zvezda,
zanimajo se za njo več ali manj vsi ljudje. Hitijo jo gledat
¥ in gledajo jo vedno in vedno ter ugibajo in pozvedujejo,

'i kako ji je ime in zakaj neki se je prikazala. Največje

zanimanje pa se polasti zvezdoslovcev, ki sedaj z mnogim
trudom rešujejo zanimivo nalogo, ter opisujejo lego in pot nove
zvezde. Pri tem pa se ne ozirajo le na novo svetlo zvezdo,
marveč opazujejo pred vsem tudi tiste zvezdice, ki so v obližju
njenem ali ki so v kaki krajevni ali zvezdoslovni zvezi z ono
krasno novinko. Zavoljo te nove luči na nebu postale so zname¬
nitejše še one, doslej morebiti prav malo imenovane ali celo
neznane.

Prav tako godi se marsikrat zgodovinarju. — Kaj je pač
pisatelja teh vrstic napotilo, da se je lotil mudnega in mučnega
nabiranja podatkov za te-le skromne životopisne črtice? Kaj
druga nego zvezda krasna in svetla, ki se je veličastno prika¬
zala na zgodovinskem obnebju slovenskem.

Konjice, prijazen trg ob vznožju Konjiške Gore, veličastne
panoge košatega Pohorja, so v zgodovini naše domovine od
nekdaj slovele, a njih starodavna slava je v novejši dobi
zažarela v prekrasnem svitu, ki jim je zagotovil za vsikdar
preslavno ime. Odkar je namreč ta prijazni, v divnem zatišju
ležeči kraj bila sreča doletela, da je jeden njegovih sinov po
previdnosti božji dospel celo na škofijski prestol, so Konjice
Priloga „Voditelju“ št. 2. 1

2 -S*

zaslovele čez meje naše domovine; kot rojstni kraj premilost-
Ijivega lavantinskega kneza in škofa dr. Mihaela Napotnika bodo
se zanaprej povsod častno imenovale.

Toda z zanimanjem za osebo in rojstni kraj našega vse-
Ijubljenega vladike raste tudi zanimanje za njegove rojake,
pred vsem pa za tiste, ki so v nekaki duhovni zvezi ž njim.
To so duhovni sinovi slavne Konjiške nadžupnije, — Konjičani
duhovskega stanu. Kakor zvezdice krog svoje nepremienice,
tako postali so po preslavnem svojem rojaku znameniti ter bodo
bolje poznati odslej tudi oni.

Bodi nam torej dovoljeno v naslednjem po kronologičnem
redu našteti nekatere že pokojne duhovnike, rojake našega
premilostljivega kneza in škofa dr. Mihaela Napotnika, katere
nam je bilo mogoče zaslediti. Cvetice so z vrta Konjiške nad¬
župnije, katere so od smrtne sape poparjene že zdavnej ovenele,
a tukaj jih skrbno nabrane podajamo v proslavo Konjic in njih
najodličnejšega rojaka.

1. Nikolaj Konjiški, prijor dominikancev v Ptuju,
potrjuje z listino, pisano v Ptuju dne 30. novembra 1357. 1.,
da je grof Friderik Celjski v cerkvi dominikancev v Ptuju s
50 markami graških vinarjev ustanovil obletnico s 24 mašami,
ki se ima vsako leto dne 9. avgusta za-nj, njegove otroke,
njegovo soprogo Diemuth in za pokojnega grofa Andreja
Giissingenskega opravljati. 1

2. Herman, sin Hermana iz Konjic, je bil dne
11. marcija 1391.1. od Henrika Wildensteinskega, škofa tržaškega,
v Cevdadu posvečen v dijakona. Mašnik postal je na Veliko
soboto (25. marcija) t. 1. „ad titulum ecclesiae sancti Nicolai“.
Priporočil in škofu predstavil gaje Peter, višji dijakon v Savinjski
dolini in župnik v Konjicah. 2

1  Dr. Alb. Mucliar, Gescli. Steierm., VI., 340 in 341; Dr. Fr. Krones,
Die Freien von Saneck, L, 173, št. 212.

2  Beitrage z. K. steierm. Gesch., VIL, 115 in 116.

-g- 3 -A-

3. Wolfuingus (Wlfingus) „quondam Bidonis de Gon-
wicz“ je prejel dne 11. marcija 1391.1. od Henrika Wildenstein-
skega, škofa tržaškega, v Cevdadu tonzuro in manjše redove,
na Veliko soboto (25. marcija) t. 1. pa subdijakonat „presentatus
per dilectum Petnim archidiaconum Saunie, plebanum in Gonwicz
ad titulum filialis ecclesie sancte Crucis“. V mašnika posvetil
ga je dne 30. marcija 1392.1. v Ogleju isti tržaški škof Henrik. 1

Nek Wlfingus je bil 1392. 1. „perpetuus vicarius sancti
Pauli prope Liebenstein 11  (Sv. Pavel pri Prevoljskem gradu) ter
je dne 30. marcija dal „titulum mensae" Juriju „de sancto
Ruperte prope Vrazla“ (Braslovče). 2

4. Močnik Primož iz Konjic, bakalavrej svobodnih
utemeljnostij, je bil na Veliko soboto 1466. 1. od sekovskega
škofa Jurija Ueberacker-ja posvečen v mašnika. „Titulum mensae“
dal mu je Nikolaj, prijor v Žičah. 3

5. Gregorij, sin Stefana, lončarja v Konjicah, sve¬
tovni duhovnik, proda v soboto pred godom sv. Elizabete 1483.
leta svoj travnik, njive in vinograd bratovščini žalostne Matere
božje na Dravskem polju. 4  Dotična listina se glasi: _lch Gregor
Lay-Priester defs Stepban Hatfner zu Gonowiz Suhn bekhenne,
dafs wir verkhaufft haben vnser Wisen, Ackher vnd Weingarten,
die Wisen gelegen in dem Scbeifspach. Die Ackher auf dem
Mofs. Item der Weingarten der liegt in dem Rasenpach, dauon
Man Jahrlichen dient der Kiirchen St. Jiirgen 3 Wasser-Eimer
Most, vnd Herrn Balthasar zu Lempach oder seiner Kaplaney
daselbst zu Lempach nachkommen Caplan ein Wasser-Eimer

1  L. c., 115, 116 in 119.

2  L. c., 118 in J. Orožen, Das Bisthum und die Diozese Lavant,
IV., a, 164.

3  Ordinacijski zapisnik v Gradcu.

4  Ta je imela v začetku svoj sedež v Konjicah, kjer se nahaja njen
sloviti „Copialbuch“ iz 1. 1737. Pozneje se je preselila v Celje v kapelo
žal. M. B. (Orož. IIL, 221.)

1*

zur Perkrecbt, dem Ehrsamen Herrn Probst vnd brudern der
Ellenden Bruederschafft in Tragfeld.

Geben 1483. Jahr defs Sambstags vor Elisabetha.“

Listino sta pečatila Bernard Lichtenberški in Urban, mesar
v Konjicah. 1

Gregorij je župnikoval 1497. 1. v Vitanju. 2

6. Smolnik Rupert, sin pokojnega kovača Mihaela
Smolnika iz Konjic (Smolnich de Gonobicz), akolit oglejske ško¬
fije je postal 27. febr. 1496. 1. v Čevdadu subdijakon na naslov
gospoda Frančiška Perger-ja „de Siamnich“ ali v Jamnah, kjer
so bili v 18. veku Juvančiči, 19. marcija 1496. 1. dijakon in
2. aprila t. 1. v Ogleju mašnik. 3

7. Klemen, sin pokojnega Simona iz Konjic, je
dobil 31. marcija 1498. 1. v Beljaku subdijakonat na naslov
gospoda Valentina, in 9. junija t. 1. v Čevdadu dijakonat. 4

8. Meric ni k Jurij, sin Ivana Meričnika (Meritschneck
— Merieznich) iz Konjic, je postal 14. aprila 1498. 1. v Ogleju
subdijakon na naslov gospoda Krištofa Lamperger-ja, vojnika
v Boštanjskem gradu (militis Castri Savvstain), 9. junija 1498.
leta v Čevdadu dijakon in 23. febr. 1499. 1. ondi mašnik. 5

9. Meričnik Andrej, brat prejšnjega, je postal 23. febr.
1499. 1. dijakon in 16. marcija t. 1. mašnik. 6

10. Jakob, Andrejev sin iz Konjic, je prejel v Čevdadu
dne 30. marcija 1499. 1. tonzuro in manjše redove. 7

11. Golčaj Jakob iz Konjic je prejel meseca septembra
na kvaterno soboto („Venite adoremus") 1510. 1. od lavantin¬
skega škofa Lenarta tonzuro in manjše redove. Kot „plebanus
ecclesie parochialis beate Marie virginis in Kirchstettn“ je postal
v adventu, kvaterno soboto („Veni et ostende") 1510. 1. sub-

1  in 2  J. Orožen, III., 232 in VIII., 423.

3 , 4 , ", 8  in 7  Ant. Koblar, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko,

VI., 107.

5  —f*

dijakon, v postu na kvaterno soboto („Intret“) 1511. 1. dijakon,
na tiho soboto („Sicientes“) t. 1. pa mašnik. 1

1'1. Pawngartner Gregorij, sin Petra iz Konjic, je
prejel na kvaterno soboto („ Venite adoremus®) 1510. 1. od lavan¬
tinskega škofa Lenarta tonzuro in manjše redove. V soboto
(„Veni et ostende®) 1511. 1. je postal subdijakon, v soboto
(„lntret“) 1512. 1. dijakon, v soboto („Sicientes“) 1.1. pa mašnik.
/Titulam mensae® mu je dala Uršula Vnderbein, prednica v
Studenicah. 2

13. Lamberšek Martin iz Konjic je bil od ljubljan¬
skega škofa Tomaža Hrena dne 12. marcija 1604. 1. v mašnika
posvečen. 3  Prišel je za kaplana v svoj rojstni kraj Konjice, kjer
je v krstni knjigi naveden še 1611. 1., semtertja kot „capellanus“
v Zrečah. 4 5

14. Sumar(Sumer— Somer) Daniel, „FiliusMathiae
Sumer, civis Gonovicensis et matris Margarethae leg. natus,
presbyter ordinartus Utini 22. Decembris 1607“°, kaplanoval
je do 1609. 1. v Konjicah. Potem je postal župnik v Ivniku,
kjer je služboval še 1. 1617. o priliki škofovske vizitacije.

15. Obrič(Obriz— Obrizius) Martin, Konjičan, je
prišel ob Jurijevem 1609.1. za kaplana v Konjice. Že julija 1.1.
je naveden v krstni matici kot „cooperator in Tshadram". Po¬
zneje je bil beneficijat v Slov. Bistrici, kjer je 1628. 1. postal
župnik. Služboval je onde še 1639. I. 6

16. Viertziger (Vierzig) Adam, „Styrus, Gonobicensis,
annorum 28, Ferdinandista® je bil v Gradcu 1612. 1. posvečen,
in sicer na kvaterno soboto („Intret oratio®) v subdijakona, na

1  in 2  Ordinacijski zapisnik v Mariboru.

8  Ordinacijski zapisnik škofa Hrena v kapitulski knjižnici v Zagrebu.

4  Krstna knjiga v Konjicah.

5  Vizitacijski zapisnik sekovskega škofa Jak. Eberleina v Gradcu.

6  Protocollum conventus Vaistricensis ord. Min. conv. pri minoritih

v Ptuju.

tiho soboto („Sicientes“) v dijakona in na Veliko soboto v
mašnika. 1  L. 1619. dne 11. aprila se je kot vikanj v Vojniku
udeležil zbora bratovščine sedem žalostij v Celju. 2  Ob Jurijevem
1. 1632. je prišel iz Vuzenic, kjer je nekaj časa kaplanoval, za
župnika na Muto. Umrl je onde marcija 1637. I. 3 4

17. Lamberšek Adam, „Gonobicensis, Dioecesis Aqui-
leyensis, commendatus a R. Dno. Balthasaro Tautscher Archi-
diacono Patriarchali“ je postal dne 13. junija 1615.1. subdijakon.
Posvetil ga je ljubljanski škof Tomaž Hren v Gradcu.* Prva
tri leta (1615—1618) je služboval v Laškem trgu 5 , od aprila
1627 do konca maja 1637 pa v Čadramu. 6

18. Gerič (Gerris) Martin. Porojen okoli 1. 1600. v
Konjicah je bil posvečen v mašnika 1. 1628. 7  Kje je prva leta
služboval, nam ni znano. L. 1634. je bil župnik pri Sv. Marjeti
niže Ptuja. Od tam je v naslednjem letu na tihem odšel v
Laški trg za duhovnega pomočnika 8 , a 1. 1636. se je vrnil k
Sv. Marjeti ter onde povzročil velik nemir. Takratni marjetinski
župnik Janez Lambert Trojer je dne 4. aprila 1636 poročal v
tej zadevi sekovskemu škofu: „. . , qualiter antecessor ipsius
Martinus Gerris, qui praeterito anno insalutato bospite Parochiam
dereliquerat, redierit et secreto se detenuerit cum ... in domo
aeditui, postmodum ibidem času inventus et eiectus sequenti die
cum vitricis seditionem šibi adscitis et concitatis claves templi
et domus Parochialis ad se acceperit eamque spoliaverit, pecora
abegerit, familiaresque suos misere verberibus tractaverit ipseque
Troyer vix salvus Bettovium usque effugerit.“ 9  — Kako se je

1  Ordinacijski zapisnik škofa Mart. Brenner-ja v Gradcu.

2  J. Orožen, VIII., 255.

3  Tisti, I., 119.

4  Ordinacijski zapisnik v Gradcu in Ljubljani.

6  J. Orožen, IV., b,  147.

6  Krstna knjiga v Konjicah.

7  Vizitacijski zapisnik v Gradcu.

8  J. Orožen, IV., b,  148.

9  Kn.-šk. arhiv v Gradcu.

ta neljuba zadeva poravnala, nismo nikjer zasledili, le toliko
nam je znano, da je Gerič pozneje pristopil k nemškemu redu
ter nekaj časa župnikoval pri Sv. Miklavžu v Ljutomerskih
goricah. Ko je potem v jeseui 1645. 1. za kugo umrl Središki
župnik Matija Terčelj, pisal je deželni komtur Središčanom, da
bodo za župnika dobili miklavževskega župnika Martina Geriča.
In vkljub temu, da so tržani zaporedoma ugovarjali in prosili,
naj jim viteški red da drugega župnika, prišel je Gerič o
Veliki noči 1. 1646. v Središče. Ker pa je kmalu spoznal, da
tam za-nj nikdo ne mara, odšel je čez pol leta za kaplana v
Ormož. 1

19. K r a m e r š a k Simon. Zakonski sin Lukeža „Gramar-
sheka 11 , tržana v Konjicah in Lucije, se je narodil dne 18. okt.
1604. L 2  ter je bil 1631. 1. posvečen v mašnika. Nekaj časa
je kaplanoval v Radgoni 3 , od koder je 1. 1637. prišel za bene-
ficijata v Negovo. Tu je umrl koncem septembra 1642. L 4  V
svoji dne 17. septembra 1642 pisani oporoki je volil 1. kapu¬
cinom v Radgoni svoj vinograd v Ivanjševskem vrhu (Eybers-
torfberg), katerega je bil v tistem letu kupil; — 2. „Mein aigen-
thumbliches Regali sambt seiner Zugehbr verschaff ich zu der
hi. Dreyfaltigkheit“; — 3. „Mein groše Pasgeigen sambt der
khlein geigen vund auch clavicordium verschaff ich zu St. Johannes
Pfarrkhirchen auf Radkherspurg, auf dafs Chor zu Exercierung
der Jugent“; — 4. Njemu lastne albe, humerale in drugo mašno
obleko dobi cerkev v Negovi; — 5. 24 obrisač in ravno toliko
namiznih prtičev, rudeče obšitih voli kapucinom v Radgoni; —
6. Posteljo z zglavniki, 3 pare prtov, kravo s krmo, 2 svinji
dobi vrhu navadne plače kuharica Katarina. Tudi žganje, kar
ga je, ima se njej dati. Nekaj je dobil fant „Tbomerl“, nekaj

* Izvirne listine v središkem in velikonedeljskem arhivu.

2  Krstna knjiga v Konjicah, iz katere so posneti rojstveni podatki
tudi za naslednje Konjičane.

3  Kn.-šk. arhiv v Gradcu.

4  J. Orožen, I., 259.

njegova sestra, omožena Piškovič v Radgoni, ostalo pa se je
imelo na sv. maše obrniti.

Oporoko so podpisali Martin Eberlein, dekan v Radgoni,
Janez Jacominus, vikar pri Sv. Petru, in Matija Piškovič, meščan
v Radgoni. 1

20. Presinger Adam. Narodil se je v Konjicah dne
12. avgusta 1605. 1. kot zakonski sin Primoža in Katarine
Presinger ter je bil 1. 1629. v mašnika posvečen. L 1630. ga
zasledimo kot vikarja v Konjicah, 1. 1634. kot kaplana v
Laškem trgu 2 , 1. 1638. in 1639. kot vikarja v Celju. 3  L. 1645.
je bil vikarij pri Sv. Lovrencu na Bizeljskem, kjer je že drugo
leto umrl za kugo, zapustivši sod vina in nekaj denarja. 4

21. Oglešek Pankracij. Porojen v Konjicah 1. 1614. 5 ,
kaplanoval je od aprila 1639. 1. v Celju 6 , od koder je junija
1641. 1. prišel v Konjice. Do novembra 1. 1644. opravljal je
dušno pastirstvo v Zrečah, potem pa do februvarija 1. 1647. kot
vikarij v Konjicah. Bil je „Magister Theologiae“.

22. Sušnik Martin. Porodil se je v Konjicah 1. 1619.
in bil v duhovnika posrečen dne 25. marcija 1. 1644. Kot
»Theol. Baccal. Formatus" prišel je za kaplana v Konjice, kjer
je julija 1. 1651. postal vikarij. Čez 11 let (1. maja 1662. 1.)
izročil mu je župnik Matija Roringer plem. Rbrinberg beneficij
Sv. Andreja, katerega je oskrboval in je v dušnem pastirstvu
pomagal do 1. 1686. 7  Potem se je preselil v Studenice ter je
bil 8 let prednik slavnoznani bratovščini sv. rožnega venca in
spovednik dominikank. Početkom februvarija 1. 1694. je postal

1  Izvirna listina v kn.-šk. arhivu v Mariboru.

2  J. Orožen, IV., b,  148.

3  Celjska kronika, 240.

4  J. Orožen, VI., 435.

6  Dotični zvezek krstne knjige (1611 —1627) manjka.

6  Celjska kronika, 240.

7  Krstna knjiga v Konjicah.

9

župnik v Slivnici 1 , a že dne 2. aprila t. 1. zaspal je v Gospodu.
V zapisniku bratovščine sv. rožnega venca v Studenicah nahaja
se o njem in njegovi smrti sledeča beležka: „. . . qui 8 annis
praefuit confraternitati; — 25. Martii 1694 sacerdotii sui 50. annum
aet. complens, suas tamen (ut solent dici) secundas primitias
distulit in diem 9. Maii, qua die concursus hic maximus solet
haberi, ut eo magis et maiori applausu gratias Deo ter optimo
eiusque sine labe cone. B. M. reddere possit, venim mors prae-
scidit terminum, 2 da  enim Aprilis huius 1694 anni tamquam
vir plenus meritorum et Apostolicae vitae exemplar totius Cleri
animam suam cantando litanias Lauretanas Creatori suo reddidit.“

23. P. Richardus Gonovicensis, pridgar kapucin¬
skega reda, je bil 41 let redovnik in je umrl v Ptuju dne
8. oktobra 1686. 2

24. Ž e 1 e z n i k G r e g o r i j, rojen v Konjicah okoli L1626.,
je 1. 1655. služboval kot kaplan v Studenicah. 3  Od 1. 1668.
ga najdemo v Konjicah, kjer se kot „presbyter“ omenja še
1. 1680. Bil je brat duhovnika Andreja Železnika starejšega.

25. Jerovšek Janez, Konjičan, je bil L 1658. posvečen
v mašnika. Dne 13. decembra 1663. 1. prevzel je duhovnijo v
Črešnjicah in podpisal inventar 4 , a že 1. maja 1666. 1. je odšel
za kaplana v Konjice, kjer je služboval do 1674. I. 5

26. Moše Jakob. Porojen v Konjicah dne 18. julija
1. 1631. kot zakonski sin Lukeža Mošeta, tržana in Urše, je bil
1. 1655. posvečen v mašnika. Decembra t. 1, začel je pastirovati
v Konjicah, a že maja sledečega leta bilo mu je izročeno dušno
pastirstvo „ad S. Spiritum" v Ločah. Čez tri leta vrnil se je
zopet v Konjice, kjer je služboval do 1. 1661. 6

1  J. Orožen, L, 460.

2  Imenik umrlih kapucinov v Celju.

3  Krstna knjiga v Slov. Bistrici.

4  J. Orožen, VIII., 580.

5  Krstna knjiga v Konjicah.

6  Krstna knjiga v Konjicah.

10 —>

27. Salzer Lukež. Bilje zakonski sin Blaža in Marjete
Salzer, tržanov v Konjicah, ter se je narodil oktobra 1. 1632.
Mizni naslov mu je dal samostan kartuzijanov v Žičah dne
24. marcija 1656. 1  Posvečen v mašnika prišel je maja 1658. 1.
v Konjice ter je onde kaplanil 19 let. Bil je brat duhovnika
Stefana Salzer-ja.

28. P. Paulinus, Gonovicensis, pridigar kapucin¬
skega reda, je po 53 letih redovniškega delovanja umrl v
Novemmestu dne 18. januvarija 1711. I. 2

29. ŽeleznikAndrej, brat zgoraj navedenega Gregorija,
je luč sveta zagledal v Konjicah dne 3. novembra 1. 1636.
Stariši so mu bili Janez in Urša Železnik. Mašnik je postal
1. 1662. L. 1666. je prišel za vikarja v Crešnjice, kjer je
služboval še 1. 1669. 3

30. Hauptmanič Jurij. Bil je zakonski sin Adama
Hauptmaniča, tržana in krojača v Konjicah, in njegove soproge
Rozine, ter se je narodil dne 13. aprila 1. 1641. L. 1664.
posvečen v mašnika, primiciral je v Rušah dne 15. junija 1.1.
Po dovršenih študijah začel je maja 1666. leta pastirovati v
Konjicah, od koder je v letu potem prišel v Ruše. Tukaj je
bil 4 leta kaplan in inštruktor ali učitelj na tamošnji učilnici,
julija 1671. 1. pa je postal župnik ter je služboval do 15. aprila
1676. 1. Potem je nekaj čez jedno leto živel deloma v Hočah,
deloma pa v Konjicah, a koncem junija 1677. 1. mu je hočki
nadžupnik Anton Rainier podelil župnijo Sv. Martina na Hajdini,
katero je nastopil dne 1. julija t. 1. Dne 5. t. m. vpisal je v
krstno knjigo nastopno beležko: „Quod felix, faustum, fortuna-
tumque sit, ego Georgius Haubtmanitsch factus Vicarius in Haidin,
primum baptismum habui“. 4  Za njegovega službovanja na Hajdini

1  Kn.-šk. arhiv v Gradcu.

2  Imenik umrlih kapucinov v Celju.

3  J. Orožen, VIII., 580. Omenimo tukaj, da 1. 1692. ni bil on vikar
v Crešnjicah, nego njegov sorodnik Andrej Železnik.

4  J. Orožen, I., 380 in 389 in Ruška kronika.

-S- 11 -s*

davila je v Ptuju in okolici strašna kuga, katere razsajanje je
v klasični, latinščini opisal:

Apologus Carminicus de liorrenda contagione Pettoviensi.

Magnus, ubi lato decurrit gurgite Dravus,
Pettovii ad muros rorans conflnia circum :
Dravus Styriacae non ultima gloria. terrae,
Hic morbi et pestes et funera mille sequuntur.
Non hic, si calami centum sint, oraque centum
Moeroris minimam possent describere partem.
Clausi onnies aditus, clausi pontesque, viaeque,
Clausae res propriae, commercia clausa per urbem.
Excubitore fero, qui vultu, hastaque minaci
Accessum prohibet, lateque a iinibus arcet,
Ni bonae monstretur subscriptae syngrapha chartae,
Quin imo in biviis positi baculique, crucesque
Perpetuusque vigil. Quo non potuere locari
Excubiae, injectis arsere suburbia flammis.

Quot non sunt gemitus ?. quot non suspiria plebis ?
Frustra se Christi clamabant esse fldeles,
Frustra confessos, frustra baptismate tinctos,
Si modo sub sacra nequeant requiescere terra!

Sed seram hanc poenam, virgasque has fecimus ipsi,
Dum male vivendo pestem fere traximus ad nos
Amentes in fata nimis. Licet armiger argus
Excubet ante fores, monstretque flagella satelles,
Congressumque vetet, nil terret cura salutis.
Conveniunt, potantque simul mensisque repletis.
Fatales mandunt epulas mortemque propinant.
Non secus, ac parices posita capiuntur ab esca.
Multos in coenis, multos in potibus ipsis
Abstulit atra lues. Quosdam carbunculus ardens,
Ulcus hians quosdam mensis exstinxit in ipsis.
Non pauci in sylvis passim, campisque reperti
Exanimes, turpi sanie, taboque fluentes,
Qui vix invento sunt vespillone sepulti.

Ipsi sanorum, podalirica turba, magistri
Horrent attoniti, vim vique repellere tentant.
Sed cuncta incassum. Nulla hic discretio sexus
Aetatisque fuit: tenet ubera mortua matris
Parvulus, et vacuas sicco trahit ore papillas

-sH 12

Defunctam inclamans matrem, quaerensque, gemensque,
Sed laetis, victusque loco trahit ore venenum.

Quid dicam, ut strictis teneat amplexibus uxor
Infectum moritura virum ? Stringatque precando
Avelli impatiens morientis pendet ab ore?

Quid ? quos, et uxorem redamaus in fata maritus

Invocet? extremis dans oscula posthuma labris
Oecidit: in času tali sunt ambo reperti,
Digni, qui tumulo pariter tumulentur in uno.
Sed satis, o Superi! coelestes sensimus iras!
Parce, precor, bone Jesu ! urbi falcemgue reconde
Sanguineam, multoque hominum sudore madentem !

Vosque, o cura, quibus nostrae est commissa salutis

Aeternae in coelis animae, geniique fideles

Annuite, et pestem procul hinc ex urbe fugate!

Haec sic composuit, scripsitque Georgius Hauptmann. 1 2

Spisal je tudi precej obširno zgodovino Ptuja (»Chronicon
seu commentarius historiae Pettoviensis"), ki pa ni zanesljiva,
kakor dokazuje dr. Fr. Krones v knjigi: „Die Freien von Saneck"
(II., 13). — Na Hajdini je služboval do druge polovice julija
1692. 1., potem pa se je podal v Konjice, kjer je kot »sacerdos
subdelegatus" v krstni knjigi do leta 1700. večkrat naveden.
»Ruška kronika" sicer trdi, da je bil rodom Rušanec; a ta
njena trditev je ravno tako neutemeljena in neresnična, kakor
marsikatera druga. 3

31. Salzer Stefan, brat Lukeža, se je narodil v
Konjicah dne 23. decembra 1. 1642. L. 1667. „ad titulum
Ferdinandaei Graecensis" posvečen v mašnika, kaplanoval je
10 let v Strassgangu pri Gradcu, a 1. 1677. je postal župnik v
Schvvanbergu, kjer je služboval do maja 1. 1707., ko je umrl.
Vizitacijski zapisnik iz 1. 1698. poroča o njem: „Styrus Gono-
vicensis, Dioec. Aquil., agit. anuum aetatis 56, sacerdotii 31.

1  Glej: »Škofija in nadduhovnija v Ptuji“. Spisal Matej Slekovec,
župnik pri Sv. Marku. Maribor, 1889, str. 124, kjer je tudi slovenski prevod
te pesmi.

2  J. Orožen, I., 388 in 389, in IV., 6, 162.

13

Theologiam speculativam absolvit, sed inde gradum nullum
accepit. Ordinatus ad titulam Ferdinandaei Graecensis. Condi-
tionatus in cura animarum ut Capelianus in Strasgang penes
Graecium 10 annis, deinde ad bane Parocliiam (S. loannis Bapt.
in oppido Schwambergensi) promotus, cui praeest 21 annis. Vir
insignis et omni exceptione major. 111

32. Mejovšek Andrej. Zakonski sin Gašparja in Marine
Mejovšek naredil se je v Konjicah dne 20. novembra 1. 1643.
Prvo sv. mašo je služil dne 3. junija 1. 1668. v Rušah, kjer je
potem od 1. 1671. dve leti bil za kaplana in inštruktorja. Ruška
kronika, ki ga imenuje rojenega Rušanca, trdi potem, da je
tudi v letih 1683 do 1688 v Rušah kaplanova! 1 2 , kar pa ne
ne more biti resnično, ker je že dne 5. januvarija 1. 1686. v
Ptuju umrl. 3

33. P. Cajetanus Gonovicensis, duhovnik kapucin¬
skega reda, je kot „Definitor, Magister Novit.“ umrl v Ljubljani
dne 10. februvarija 1. 1697. Redovnik je bil 27 let. 4

34. Kodrič Matija. Porojen v Konjicah dne 26. janu¬
varija 1. 1647. kot zakonski sin Matjaša in Ane Kodrič, je
postal duhovnik 1. 1673. Kot ^Magister Philosophiae, Styrus
Gonobicensis“ dobil je 1. 1685. župnijo „S. loannis in Saggen-
tholl prope Arnfells". Od tam se je 1. 1690. preselil v Ivnico,
kjer je župnikoval do 9. junija 1695. 1., ko je odšel v Gomilico.
Čez 10 let (4. apila 1705. 1.) odšel je za župnika v Cmurek,
kjer je kmalu potem umrl. 5

35. Bezenšek Matej, zakonski sin Martina in Marjete
Bezenšek, je bil v Konjicah krščen dne 14. septembra 1. 1649.

1  Kn.-šk. arhiv v Mariboru.

2  Ruška kronika in J Orožen, L, 389.

3  Mrtvaška knjiga v Ptuju.

4  Imenik umrlih kapucinov v Celju.

5  Kn.-šk. arhiv v Gradcu.

14

ter je postal 1. 1675. duhovnik. L. 1679. je kaplanova! drugo
leto v Slivnici pri Mariboru. 1

36. Streichenberger P. Leopold, minorit. Narodi!
se je dne 29. maja I. 1651. v Konjicah kot zakonski sin tržan-
skih starišev, Antona in Katarine Streichenberger ter je bil dne
30. t. m. krščen na ime Erazem. Boter mu je bil takratni
konjiški župnik Ivan Pavel Baseli „Canonicus Olomucensis,
Theologiae Doctor. Prothonot. apost.“ L. 1668. je stopil v red
minoritov v Slov. Bistrici. Ti so ga poslali v Gradec, kjer so
ga po dovršenih študijah 1. 1675. posvetili v mašnika. Bil je
pozneje več let gvardijan v Slov. Bistrici in do 1. 1695. v Trstu,
kjer je umrl dne 4. oktobra 1. 1699. Kot dediščino so mu
stariši dali vinograd v Tinjah, katerega je samostan dne 5. mar-
cija 1. 1768. prodal Blažu Schnerichu, bivšemu najemniku Rogaške
graščine. 2

37. G r a š i č J a n e z J u r i j. Rojen v Konjicah dne 23. aprila
1. 1652. kot zakonski sin Matjaša in Marije Grašič, je postal
mašnik 1. 1678. Maja t. 1. poslal ga je veledijakon Sebastijan
Partb za kaplana v Ivnico, kjer je služboval tri leta. Potem
je odšel za vojaškega kaplana, a 1. 1686. je zapustil vojaško
službo ter je šel kaplanit v Ljutomer. Marcija 1687. 1. je postal
vikarij pri Malinedelji ter je tam deloval do 7. decembra leta
1691., ko ga je sekovški škof Rudolf Jožef imenoval župnikom
pri Sv. Juriju na Ščavnici. Onde je župnikova! do novembra
1. 1700, potem pa je menjal z Matijo Tavčerjem, župnikom pri
Sv. Lovrencu v Slov. Goricah. Ker ga je Ptujski dekan Andrej
Doringer bil pri škofijstvu („certis de causis“) tožil, odpovedal
se je početkom maja 1. 1705. župniji. 3

38. S t er m š ek Janez Krst. Ta znameniti Konjičan je
zagledal svet dne 13. novembra 1. 1654. Od 1. 1666. do leta

1  Župnijski arhiv v Slivnici.

2  Arhiv minoritov v Ptuju.

3  Kn.-šk. arhiv v Gradcu.

15

1672. je študiral v Rušah, kjer je dne 23. junija 1. 1680. tudi
primiciral. 1  L. 1688. je prišel za kaplana v Celje, kjer je čez
poldrugo leto postal vikarij. Februvarija 1. 1698. je šel za žup¬
nijskega upravitelja v Laški trg, a ker je tamošnja nadarbina
bila zelo zadolžena, ni maral za njo, nego se je decembra leta
1699. vrnil zopet v Celje ter je ondi kot vikarij deloval do
decembra 1. 1702. 2  Takrat je postal župnik v Slov. Bistrici. 3
Toda že čez četrt leta (15. marcija 1703) preselil se je v Celje,
kjer je kot „s. Theolog. Doctor, Protonot. Apostol., Praepositus
mitratus in Maigg, Strigonensis Dioecesis, Praepositus anti-
quissimae et celeberrinae confraternitatis M. 7 Dolorum, Arehi-
diaconus et in spiritualibus Vicarius Generalis vallis Savinae et
Čampi Dravi “ blagonosno posloval do 11. aprila 1.1724., ko je umrl. 4

39. Kronvogl — tudi Kronobetvogl Jurij Andrej.
Bil je zakonski sin Adama in Marije Kronobetvogl ter se narodi!
dne 18. aprila 1. 1658. Krstni boter mu je bil nesrečni grof
Janez Erazem Tattenbach, katerega so zaradi zarote proti
cesarju dne 1. decembra I. 1671. v Gradcu ob glavo djali. V
mašnika posvetil ga je v Sekavi dne 4. aprila 1. 1683. sekovski
škof Janez Ernest grof Thun. 5 *  — Maja 1708. 1. je postal mestni
župnik in višji duhoven za borovsko okrožje (Viertl Voran) v
Gradcu, kjer je umrl dne 30. marcija 1722. 1. Bil je doktor
bogoslovja in „Caes. Apost. Majest. Consiliarius, necnon Revdissimi
Princ. Archi-Epi. Salisb. Consiliarius 11 .

40. Moše Janez, rojen v Konjicah dne 29. decembra
1. 1659. kot zakonski sin Jurija in Urše Moše. Krstni boter mu

1  Ruška kronika.

2  J. Orožen, III., 290 in IV., b,  141 in 142; Celjska kronika, 233 in 243.

3  V tamošnjo krstno knjigo je po 1. decembru 1702. 1. vpisana sledeča
beležka: „In Nomine Ss. Trinitatis sub Adm. Rdo. ac Doctissimo Dno. loanne
Bapt. Stermscheg, Ss. Theol. Bacc. pro tune Paroclio Veistricensi".

4  J. Orožen, III., 290.

5  Ordinacijski zapisnik v Gradcu.

G  Kn.-šk. arhiv Gradcu.

-I- 16 -S-

je bil takratni konjiški vikar „Mgr.“ Jurij Keršin. L. 1689.
je kaplanoval v Spodnji Polskavi. 1

41. Železnik Andrej. Zakonski sin Blaža in Marjete
Železnik se je narodil v Konjicah dne 15. novembra 1. 1661.
Od 1. 1672. je študiral v Rušah. 2  L. 1692. je bil vikar v Čreš-
njicah. 3  Od tam je 1. maja 1693. 1. odšel za župnika k
Sv. Lovrencu na Dravskem polju, kjer je umrl dne 4. aprila
1. 1699. Tamošnja mrtvaška knjiga poroča o njem: „1699, die
4. Aprilis obiit in Dno. Adm. Rdus. Nobilis ac Doctissimis D.
Andreas Zelesnik, Parochus ad S. Laurentium, qui ibidem 6 annis
Parochiale munus exercuit, aetatis suae 39 annorutn. Cui Deus
sit propitius. Amen. Requiescat in pace. Amen. “ 4

42. Orlandi Ludvik. Bil je sin Adama in Regine
Marije Orlandi ter se je kot dvojček z Magdaleno narodil v
Konjicah dne 5. septembra 1. 1661. L. 1697. je kot imenovan
vikar pri Sv. Martinu v Šaleški dolini podpisal običajni reverz,
a v matičnih knjigah se njegovo ime ne nahaja. 5

43. Andorfer Andrej. Narodil se je v Konjicah dne
7. oktobra 1. 1664. kot zakonski sin Ožbalda in Helene Andorfer
ter je od 1. 1677. študiral v Rušah. 6  L. 1690. posvečen v
mašnika, prišel je za kaplana v Vitanje, od tam pa dne
23. aprila 1. 1692. za vikarja v Konjice. 7  Čez jedno leto
(23. aprila 1693. 1.) odšel je za kaplana v Laški trg, kjer je
služil dve leti. 8  Od junija 1698. 1. do srede maja 1699. leta
kaplanil je v Slivnici, od 26. decembra 1710. 1. do avgusta
1714. 1. v Cirkovcah 9 , potem pa v Črešnjevcu.

1  Matice v Spodnji Polskavi.

2  Ruška kronika.

3  J. Orožen, VIII., 580.

4  Župnija Sv. Lovrenca, 81.

5  J. Orožen, V., 283.

6  Ruška kronika.

’ Matice v Konjicah.

8  J. Orožen, IV., b,  149.

8  Matice dotičnih župnij.

n

44. Krasnik Janez Jurij. Narodil se je v Konjicah
dne 25. marcija 1667. leta kot zakonski sin Janeza Jakoba
„Kraistnika“, oskrbnika gradu (praefecti Areis), in Marije Sabine
ter je študiral pri jezvitih v Gradcu, kjer je kot magister ume-
teljnostij in modroslovja že leta 1690. objavil učeno knjigo:
n Philosophia polemica secundum aphorismos Aristotelis.“ 1  Po-
četkom 1. 1694. je prišel za kaplana v Slivnico, kjer je 29. aprila
t. 1. postal župnik. Dne 25. junija 1702. 1. je stopil v pokoj. 2

45. Ferbega Franc. Zakonski sin Jurja in Helene
Ferbega se je narodil v Konjicah dne 20. junija 1.1670. Avgusta
1. 1702. je prišel v Konjice kot „cooperator ad S. Spiritum"
v Ločah, junija 1. 1703. pa v Zreče, kjer je služboval do junija
1. 1715.

46. Schneller Mihael. Bil je sin Janeza Jurija „Celerii“
in Marije ter se je narodil v Konjicah dne 14. septembra leta
1671. Botra sta mu bila „Rdus. Dominus loannes Bellio et
Perillustr. Domicella Theresia ab Ekin“. Februvarija 1701. 1.
je prišel za kaplana v Zreče, od tam pa 23. aprila 1702.1. za
vikarja v Konjice. Julija 1705. 1. je postal vikarij v Črešnjicah,
kjer je služboval do 1. 1730.

47. Adamič Mihael, zakonski sin Matjaža in Marije
Adamič, se je narodil v Konjicah dne 15. februvarija 1. 1673.
ter je bil 1. 1701. v mašnika posvečen. Decembra 1. 1702. je
bil nameščen kot kaplan v Konjicah, kjer se 1. 1703. navaja
kot n cooperator Reverendissimi“. 3  L. 1730. je postal vikarij v
Črešnjicah. 4

48. Schneller Matija Ferdinand, brat Mihaela,
rojen 10. februvarija 1. 1674. je kot „Magister“ kaplanoval leta

1  J. B. VVinklern, Biograph. u. litt. Nachrichten, 108; J. Macun,
Književna zgodovina Sl. Štaj., 24 in C. Schmutz, Lexicon, II., 277.

2  J. Orožen, I., 460 in matice v Slivnici.

3  Konjiške matice.

4  J. Orožen, VIII., 581.

Priloga „Voditelju“ št. 3.

2

1701. v Konjicah. Od tod je odšel 23. aprila 1702 na bratovo
mesto v Zreče, junija 1703. leta pa na Ferbeg-ovo mesto k
Sv. Duhu, kjer je kaplanil do septembra t. L 1

49. Jereb Gregorij, Urbana in Marjete sin, se je na-
rodil v Konjicah dne 1. marcija 1. 1674. 2  ter je 1. 1697. postal
mašnih „babens Titulum ad arcem Kolitsch (Golič) in comitatu
Cileensi Dni. a Reffinger“. Naj pred je kaplanoval pri Sv. Martinu
na Pohorju, od aprila leta 1706. do oktobra leta 1720. pa v
Mariboru. 3

50. B e r n e k a r (W e r n e k h e r) Andr e j. Rojen v Konjicah
dne 17. novembra 1. 1675. kot zakonski sin Janeza in Marine
Bernekar. je bil 1. 1700. v Vidmu „ad tit. Dominii Wurzenegg
Dni. Danielis L. B. a Freund“ v mašnika posvečen. 4  Od aprila
1. 1702. do aprila 1. 1705. kaplanoval je pri Sv. Jurju na Ščav¬
nici. 5  L. 1711. je prišel za kaplana k Sv. Lovrencu v Slov, gor.,
kjer je služboval 37 let. Umrl je onde dne 12. oktobra 1. 1748. 6 *
Vizitacijski zapisnik iz 1. 1742, poroča o njem, da je bil „vir
pius ac zelosissimus et magnae praxeos et undequaque per ana-
thomasiam Pater Cleri. Providet hic (Sv. Lovrenc v Slov, gor.)
Cooperator Ecclesiam filialem ad S. Andream. Inhabitat propriam
Ecclesiae domum ibidem ad S. Laurentium ac šibi ipsi victum
praestare debet. Proventus suos habet ex stola, collectura et
sacris liberisV

51. P. Cajetanus, Gonovicensis, roj. 1. 1676. je bil
1. 1727.—1730. gvardijan kapucinov v Celju 8  ter je onde kot
„Concionator, Professus jubilatus“ umrl dne 29. decembra leta
1751. 9

1  in 2  Konjiške matice.

3  Vizitacijski zapisnik v kn.-šk. arhivu v Mariboru in tamošnje matice.

4  Vizitacijski zapisnik v kn.-šk. arhivu v Mariboru.

6  in 6  Matice dotičnih župnij.

’ Kn.-šk. arhiv v Mariboru.

8  J. Orožen, III., 91.

9  Imenik umrlih kapucinov v Celju.

--- 19

52. Andorfer Janez Krst., brat zgoraj navedenega
Andreja, se je narodil v Konjicah dne 27. maja 1. 1678. Od
I. 1693. je študiral v Rušah 1  ter je bil 1. 1707. posvečen v
mašnika. Mizni naslov dala mu je baronica Teuffenbach. 2  V
dušno pastirstvo je stopil po novem letu 1708. kot supernumeracij
pri Mali nedelji 3 , od koder je 1. maja t. 1. šel kaplanit k
Sv. Križu na Murskem polju. 4  Od tam se je oktobra 1. 1711.
preselil k Sv. Urbanu pri Ptuju ter je ondi kaplanil do maja
1. 1712. 5  L. 1715. je bil kaplan v Kamci 6 * , od 1. 1726. pa
vikar v Celju.’ Decembra 1. 1727. je postal župnik v Ribnici,
kjer je služboval do 1. 1737. Potem je stopil v pokoj ter je
umrl kot beneficijat v Ribnici dne 25. marca 1. 1748. Bil je
goreč duhoven. 8

53. Ham el (Ham bi) Janez Jožef. Bil je zakonski
sin Janeza Hamela, lončarja v Konjicah, in njegove soproge
Marije ter se je narodil dne 19. oktobra 1. 1678. L. 1706. po¬
svečen v mašnika, začel je pastirovati septembra 1. 1707. kot
duhovni pomočnik v Konjicah. 9  Že čez četrt leta je odšel od
od tam, a kam, ne vemo. Od maja 1712. do julija 1716. 1.
kaplanoval je v Spodnji Polskavi. Ondi je krščeval kot „subsi-
diarius" tudi v letih 1723—1725. 10

54. Jenko Lukež, rojen kot dvojček z Martinom v
Konjicah dne 1. oktobra 1. 1680. Mateju in Geri Jenko. Obema
je kumoval Nikolaj Franc Glavinič pl. Glamoč, bližnji sorodnik
takratnega konjiškega župnika Sebastijana Glaviniča. Oba sta
prišla 1. 1690. v Ruše na tamošnjo učilnico, a le Lukež se na-

1  Ruška kronika.

2  Vizitacijski zapisnik v kn.-šk. arhivu v Mariboru.

3 , 4  in 5  Matice dotičnih župnij.

6  Kn.-šk. arhiv v Mariboru.

’ Celjska kronika, 245.

8  Spominska knjiga v Ribnici.

9  Krstna Knjiga v Konjicah.

‘° Matice župnije Sv. Štefana v Spodnji Polskavi.

2*

20

vaja med učenci ondi še 1. 1695. Bil je potem 1715. in 1716.
kaplan in inštruktor v Rušah \ 1722. — 1730.1. vikar pri Sv. Vidu
blizu Ptuja 1 2 3 , 1730.—1732. 1. pa beneficijat sv. Dizma v Ptuju.
Sematizem ptujske nadžupnije trdi, da je 1. 1732. odšel v svojo
domovino.

55. L e sičnik Martin Ignacij, „Styrus, Gonabizensis“,
posvečen 1. 1707. „ad Titulum arcis Anderburg, spect. ad Illu-
striss. Comitem Franciscum Leopoldum a Gaysruck“ je od oktobra
1707. 1. kaplanil pri Mali nedelji 3 , od koder se je koncem
oktobra 1709. 1. preselil v Ljutomer. 4  Od tam je prišel decembra
1713. 1. za kaplana v Radgono ter je ondi služboval 13 me¬
secev. 5 6  Potem so ga poslali k bližnjemu Sv. Petru, kjer je
kaplanil še 1. 1715."

56. Perko Anton Jožef. Zakonski sin Matjaša Perka,
tržana in klobučarja v Konjicah, in njegove soproge Marije, se
je narodil dne 28. februvarija 1. 1681. Krstni boter mu je bil
takratni župan Janez Krstnik Sušnik. L. 1705. v mašnika po¬
svečen, krstil je 6. septembra v Konjicah kot „neosacerdos“.
L. 1712. do 1715. je kaplanil v Vitanju. 7  L. 1748. je postal
župnik v Kostrivnici, kjer je služboval do 1. 1765. Umrl je kot
zlatomašnik v Rogatcu dne 21. avgusta 1. 1765. star 84 let ter
je bil v tamošnji cerkvi pokopan. 8  Ruška kronika ga imenuje
Celjana, kar pa ni res.

57. Fidler Matija. Narodil se je dne 18. septembra
1. 1685. v Konjicah kot zakonski sin Urbana in Gere Fidler
ter je od 1. 1700. študiral v Rušah. 9  L. 1720. je služboval pri

1  Ruška kronika.

2  Matice župnije Sv. Vida.

3  Vizitacijski zapisnik v kn.-šk. arhivu v Gradcu.

4  Krstna knjiga v Ljutomeru.

6  Matice v Radgoni.

6  Vizitacijski zapisnik iz 1. 1715. v kn.-šk. arhivu v Mariboru.

7  J. Orožen, VIII., 445.

8  J. Orožen, VIL, 230.

9  Ruška kronika.

-S- 21 -S-

Sv. Lenartu v Slov, gor. 1 , od koder je 23. aprila 1. 1721. odšel
kaplanit v Slivnico. 2  Od tam se je preselil januvarija 1726. 1.
k Sv. Marjeti niže Ptuja ter je ondi kaplanil do junija leta
1729. 3 , ko je odšel v Ormož. Aprila 1. 1732. je šel kaplanit k
Veliki nedelji 4 , a že avgusta t. 1. je dobil službo grajskega
duhovnika v Braneku, kjer je 50 let star 1. 1736. naglo umrl.
Pokopali so ga v Ljutomeru dne 31. marcija t. I. 3

58. Reffinger P. Ludvik, minorit. Janez Žiga, za¬
konski sin Karola Žige Reffinger, lastnika Goliča, in njegove
soproge Marije Terezije, se je narodil dne .18. aprila 1. 1688.
Boter mu je bil Janez Jakob Conti de Comissano s soprogo
Marijo Elizabeto. L. 1709. je postal minorit z redovnim imenom
Ludvik ter je bil dne 12. oktobra 1. 1712. v mašnika posvečen.
Kot „A. A. L. L. et Phiae Mgr. et Ss. Theologiae Doctor“ je bil
potem nekaj časa profesor bogoslovja v Gradcu, 1. 1735.—1738.,
L 1741.—1744., 1. 1748,—1750. gvardijan, 1. 1732,—1735. pa
provincijal minoritov v Ptuju. Umrl je ondi kot „Discretus per-
petuus ac Provincialis emeritus" dne 24. oktobra 1. 1754. 6

59. P. Theodorus, Gon o vi cen si s, duhovnik kapu¬
cinskega reda, rojen 1. 1688. je umrl v Ptuju od strele zadet
dne 30. avgusta 1. 1717. Redovnik je bil 6 let. 7

60. Se vše k Janez Krst. Zakonski sin Jurija, grajščin-
skega vratarja (janitoris arcis) in Urše, se je narodil dne
6. novembra J. 1688. Od 1. 1700. je študiral v Rušah 8  ter je
bil 1. 1712. v mašnika posvečen. O novem letu 1713. je začel
pastirovati kot kaplan na Hajdini, a že aprila t. 1. moral je v
Tinje, od tam pa čez pol leta k Sv. Martinu na Pohorju.
Septembra 1. 1714. odšel je v Ruše, kjer je kaplanil blizu tri
leta. Potem je bil tri leta drugi kaplan v Hočah, a 1. 1719. je

2 , s , 4  in 5  Matrike dotičnih župnij.

6  Arhiv minoritov v Ptuju.

7  Imenik umrlih kapucinov v Celju.

8  Ruška kronika.

22 -8-

postal ondi prvi kaplan ter je deloval do aprila 1. 1724., ko
je prevzel župnijo na Hajdini. V spomladi 1. 1726. se je pre¬
selil v Lembah, kjer mu je že čez 4 mesece smrt ugonobila
mlado življenje. Umrl je, star 38 let, dne 30. avgusta 1. 1726.
ob 9. uri dopoldne. Tamošnja mrtvaška knjiga poroča o njem:
„1726, 31. Augusti sepultus est Adm. Rdus. ac zelosissimus Dom.
Joannes Bapt. Seuschek, Parochus Lempacensis, aetatis suae 38,
qui accepto S. Presbyteratus ordine se statim curae animarum
tribuit, cujus tyroeinium in Haidin exercuit medio, in Teinach
et ad s. Martinam in Pachern ubique integro anno, in Raest
vero tribus, posthinc Archiparochia Kbtschensi ut Secundarius
tribus, ut primarius quinque annis, seque sedulum ac praeclarum
in vinca Domini probavit operatorem, quare ob merita curato
dignissima in Parochum Haidinensem promotus, quem duobus
annis, Lempacensem vero quatuor rexit mensibus — tandem
die veneris 30. Augusti Apostemate laborans — discessit hora
nona matutina/ 1

61. Vidmajer Matej, sin Andreja in Agate Vidmar,
se je narodil v Konjicah dne 18. februvarija 1. 1689. L. 1717.
posvečen v mašnika kaplanoval je 1. 1719. in 1. 1724. — 1725.
v Vitanju 2 , leta 1729. pa pri Sv. Martinu na Pohorju. 3 4  Mizni
naslov je imel od bolnišnice v Celju? Izprosil mu ga je najbrž
njegov rojak,- takratni celjski župnik Janez Krst. Stermšek.

62. P. Hyacinthus, Gonovicensis, pridigar kapu¬
cinskega reda. Rojen 1. 1689. je postal 1. 1705. kapucin ter je
bil od ljubljanskega škofa Franca grofa Kavnica posvečen
19. marcija 1. 1713. v dijakona, 21. t. m. pa v mašnika. 5  Umrl
je v Ptuju dne 19. novembra 1. 1743. Redovnik je bil 38 let. 6

» J. Orožen, I., 357, 358 in 390.

2  J. Orožen, VIII., 545.

3  Krstna knjiga v Spodnji Polskavi.

4  Celjska kronika, 154; J. Orožen, III., 143.

5  Ordinacijski zapisnik v Ljubljani.

5  Imenik umrlih kapucinov v Celju.

63. P. Valericus, Gonovicensis, rojen 1.1690., je
umrl kot kapucinski pridigar in vikar v Celju dne 21. septembra
1. 1750. Redovnik je bil 41 let. 1  Dijakonat je prejel v Ljub¬
ljani dne 22. decembra 1. 1714. 2

64. P. Leonardus, Gonovicensis, pridigar kapucin¬
skega reda. Rojen 1. 1692. je postal v Ljubljani dne 18. no¬
vembra 1. 1715. subdijakon, 28. marcija 1. 1716. pa dijakon. 3
Umrl je v Celju dne 20. avgusta 1. 1747. Redovnik je bil
38 let. 4

65. Kvas Maksimilijan Anton. Narodil se je v
Konjicah dne 12. oktobra 1. 1692. kot zakonski sin Gašparja in
Marije Kvas (Quas). Krstni boter mu je bil grof Rudolf Anton
Coronini, župnik v Konjicah, s Klaro pl. Fiernberg. L. 1717.
posvečen v mašnika prišel je za duhovnega pomočnika v Tinje,
od tam pa 1. 1719. v Vojnik, kjer je kaplanil do septembra
1. 1732., ko je postal vikarij na Doberni. Čez 7 let (1. 1739.)
je odšel za vikarja v Vojnik ter je onde 50 let star, umrl dne
9. aprila 1. 1751. 5

66. Andorfer Jožef. Zakonski sin Franca in Marije
Andorfer se je narodil dne 15. marca 1. 1695. Od septembra
1. 1727. do 10. novembra 1. 1729. je kaplanil v Cirkovcah. 6

67. Reffinger P. Polikarp, minorit, brat zgoraj nave¬
denega P. Ludvika. Narodivsi se dne 2. maja 1. 1695. dobil je
pri krstu ime: Franc Ignacij, katero je kot celjski minorit
zamenil z redovnim imenom: Polikarp. Slovesne obljube je
napravil dne 28. oktobra 1. 1724., mašnik pa je postal dne
14. februvarija 1. 1725. L. 1744. — 1747.. potem 1. 1750. — 1753.
je bil gvardijan v Ptuju, 1. 1758.— 1761. pa gvardijan v Gradcu

* Imenik umrlih kapucinov v Celju.

2  in 3  Ordinacijski zapisnik v Ljubljani.

4  Imenik umrlih kapucinov v Celju.

5  J. Orožen, VIII., 256, 257 in 330.

6  Matice v Cirkovcah.

-g- 24 -fr-

ter je umrl kot „Discretus perpet.“ v Celju dne 9. decembra
1. 1765. 1

68. JagerMatija. Bil je sin grajščinskega lovca Mihaela
(odtod njegov priimek „Jager“) in njegove soproge Gere ter se
je narodil dne 19. februvarija 1. 1696. L. 1726. v mašnika
posvečen prišel je početkom julija t. 1. za supernumerarja v
Konjice. Čez tri leta je postal kaplan v Zrečah, februvarija
1. 1732. pa vikarij v Konjicah. Dne 25. aprila 1. 1743. je prevzel
duhovnijo v Črešnjicah, katero je vodil do 1. 1776. 2

69. Pintar Mihael. Rojen dne 15. septembra 1. 1696.
kot zakonski sin Sebastijana in Apolonije Pintar, je kaplanoval
od junija 1. 1735. do maja 1. 1737. v Slivnici 3 , potem pa do
junija 1. 1746. v Spodnji Polskavi. 4  Iz Polskave moral je leta
1741. iti za dva meseca (februvarija in marcija) v Cirkovce v
pomoč. 5  L. 1750. je postal mestni župnik v Slov. Bistrici, kjer
je služboval do 1. 1761. 6

70. P. Andreas, Gonovicensis, duhovnik kapucin¬
skega reda. Rojen 1. 1697. je postal 1. 1716. kapucin, katerega
je ljubljanski škof Viljem grof Leslie dne 2. februvarija 1. 1721.
posvetil v dijakona. 7  Umrl je v Kranju dne 20. julija 1. 1723. 8

71. P. Casparus, Gonovicensis, kapucin. Rojen leta
1699., je kot mariborski kapucin dobil 11. marcija leta 1723.
manjše redove od lavantinskega škofa Leopolda Antona barona
Firmiana. Isti škof ga je potem posvetil 13. t. m. v subdijakona,
27. t. m. v dijakona, 22. maja t. 1. pa v mašnika. 9  Umrl je v
Radgoni dne 14. aprila 1. 1751. Redovnik je bil 33 let. 10

1  Minoritski arhiv v Ptuju.

2  Konjiške matice in J. Orožen, VIII., 581.

8 , 4  in 5  Matice dotičnih župnij.

6  Janisch, Top. stat. Les. v. Steierm., III., 1316.

’ Ordinacijski zapisnik v Ljubljani.

8  Imenik umrlih kapucinov v Celju.

9  Ordinacijski zapisnik v Mariboru.

10  Imenik umrlih kapucinov v Celju.

■t— 25 -J~

72. Bartholoti Franc Anton, zakonski sin Baltazarja
in Marije Barbare Bartholoti, se je narodil v Konjicah dne
10. januvarija 1. 1700. Boter mu je bil „Illustriss. Dnus. Sigis-
mundus Fridericus a Reffinger“. Od 1. 1729. je bil super-
numerarij pri Sv. Križu tik Slatine, kjer je v cvetu svoje
mladosti — še le 32 in pol leta star —-, preminol dne 24. julija
1. 1732.1

73. Andorfer Leopold. Ta odličnjak je luč sveta
vgledal dne 6. januvarija 1. 1700 kot zakonski sin Jožefa in
Ane Marte Andorfer. Kumoval mu je pri krstu dne 7. t. m.
zrečki kaplan Jurij Hudnik. Od 1. 1710. je študiral v Rušah 1 2
ter je prvo sv. mašo služil dne 25. decembra 1. 1724. Po do¬
vršenih bogoslovskih študijah bil je nameščen v Rušah kot
kaplan in inštruktor, od koder je početkom 1. 1727. prišel za
vikarja v Vuzenico. L. 1729. je bil premeščen v Celje, kjer je
kot mestni kaplan koncem julija 1. 1731. poslal doktor bogo¬
slovja. Komaj je bil 1. 1733. imenovan vikarjem, ukradel mu
je nek lopov dne 17. junija t. 1. med obedom „aperta vi porta
et fracta fornace“, kakor je sam v krstno knjigo zabeležil, okoli
100 gld. Dne 29. oktobra 1. 1738. imenovan nadžupnikom v
Hočah je blizu 13 let uspešno in blagonosno deloval v obširni
nadžupniji ter si zaslužil častni naslov apostolskega protonotarja,
s katerim je bil odlikovan. Umrl je poln zaslug dne 25. aprila
1. 1751., sporočivši župnijski cerkvi sv. Jurija 1034 gld., po¬
družnici sv. Jožefa 500 gld. in kapeli sv. Križa v Glivniku
424 gld. V mrtvaški knjigi hočke nadžupnije nahaja se o njem
sledeče: „1751, 28. Aprilis sepultus est ad cryptam Rdnius. ac
Clmus. Dnus. Leopoldus Andorffer, SS. Theologiae Doctor, Proto-
notarius Aplicus. Natus Gonobicii 6. Jan. 1700, primitias Deo
obtulit 25. Decembris 1724, finitis studiis curatus ad Tbauma-
turgam Virginem in Rast Ao. 1726 ex post vicarius in Caes.
Arch. Parochia in Saldenhoffen, dein per integrum deeenium

1  J. Orožen, VIL, 71.

2  Ruška kronika.

capellanus tuni vicarius nec non consistorialis et officii Archi
Diaconalis Notarius Cilliae. Tandem Caesareus Archiparochus
hic ad s. Georgium et Benef. Ss. Erasmi et Sebastiani ab Ao. 1738
meritornim affluens in Dno. obiit 25. Aprilis Ao. 1751. Requiescat
in Pace. “ 1

74. Kropej Andrej. Narodil se je dne 21. oktobra
1.1701. v Konjicah kot zakonski sin Primoža in Helene Kropej
ter je od 1. 1716. študiral v Rušah. 2 3 4 5 * 7 8  Kaplanil je 1. 1734. v
v Cirkovcah, 1. 1736.—1739. v Slivnici, od 1. 1744. pa v Hočah,
kjer je kot „cooperator loči zelossimus“ umrl dne 29. marcija
1. 1745?

75. Kumer Janez, zakonski sin Lenarta in Kunigunde
Kumer, se je narodil v Konjicah dne 14. septembra 1. 1702.
ter je od 1. 1715. študiral v Rušah? V mašnika posvečen, bil
je 1. 1730. nameščen kot kaplan pri Sv. Lovrencu v Slov, gor.,
od koder je junija 1. 1731. prišel k Sv. Ožbaldu pri Ptuju, kjer
je kaplanil do julija 1. 1733. Potem je služil kot supernumerarij
v Ptuju do 1. 1735?, ko je postal vikar na Gori. Od tam se
je preselil dne 5. oktobra 1. 1738. k Sv. Lovrencu na Dravskem
polju ter je onde župnikoval do novembra 1. 1744., ko je zaradi
slabega zdravja stopil v pokoj? Živel je potem četiri leta
večinoma v Skorbi pri Hajdini, kjer si je bil od pl. Steinberga
kupil gradič „Skorbahof ‘ imenovan, a tudi v dušnem pastirstvu
je rad pomagal prva leta na Hajdini, 1. 1746. pa v Žetalah?
Ker je med tem bil precej okreval, stopil je 1. 1748. zopet v
službo kot vikarij pri Sv. Janžu na Dravskem polju? Od tam
je šel februvarija 1. 1754. župnikovat na Hajdino, a že 25. avg.

1  J. Orožen, I., 309 310, in 390; Celjska kronika, 245 in 246.

2  Ruška kronika.

3  Matice navedenih župnij.

4  Ruška kronika.

5  Matice imenovanih župnij.

8  J. Orožen, L, 486 in 506.

7  J. Orožen, VIL, 364.

8  J. Orožen, L, 518.

-S- 27 -8-

1. 1756. je smrt zastavila njegovo nadaljnje delovanje. V svoji
oporoki z dne 3. maja 1754. je volil „Skorbahof“ vsakteremu
župniku na Hajdini, a gosposka v Radvanju je gradič vsekako
izročila Kumer-jevemu svaku Tomažu Dreningu. Ker pa je ta
bil vse zanemaril, dobival je župnik na leto le 100 gld. 1

76. Odrine k Gregorij Jožef, zakonski sin Jurija in
Marjete Odrinek, tržanov v Konjicah, se je narodil dne 4. marcija
1. 1703. Bil je 1. 1729. duhovni pomočnik, 1. 1733.—1739.
kaplan, 1. 1741.—1751. pa kurat v Vitanju. 2

77. Camlek Janez Jurij. Narodil se je v Konjicah
dne 18. junija 1. 1703. kot zakonski sin Gregorja in Marije
Camlek. Februvarija 1. 1731. je prišel za kaplana v Zavrače 3 ,
kjer je služboval jedno leto. Potem je kaplanil do maja 1. 1737.
v Zrečah, na to pa do 1. 1754. v Čadramu. 4

78. Andorfer Mihael, brat zgoraj navedenega Leopolda,
se je narodil v Konjicah dne 24. septembra 1. 1704. Od leta
1714. je študiral v Rušah 5 , pozneje v Gradcu vseskozi z iz¬
vrstnim uspehom ter je v mašnika posvečen prišel 1. 1729. za
kaplana v Laški trg. Onde je postal po smrti nadžupnika Janeza
Jurija Rainerja dne 2. januvarija 1. 1733. provizor ter je župnijo
oskrboval do 4. aprila 1. 1734. Dne 26. februvarija 1. 1737. se
je preselil v Celje, kjer je po odhodu svojega brata Leopolda
postal o novem letu 1739. vikarij. Kmalu potem je bil imenovan
doktor bogoslovja, oktobra 1. 1743. pa apostolski protonotar in
župnik pri Sv. Križu tik Slatine. Umrl je onde za mrtvoudom
dne 18. novembra 1. 1750. Tamošnja mrtvaška knjiga poroča
o njem: „Adm. Rev. Clarissimus D. Michael Andorfer, Ss. Theo-
logiae Doctor, Protonotarius Apostolicus, Caes. Reg. Parochus ad
S. Crucem, olim in Caes. Ferdinandeo Graecii Alumnus per omnes

1  Simon Povoden, rokopis v deželnem arhivu v Gradcu.

2  J. Orožen, VIII., 445.

3  Matice v Zavračah.

4  Matice v Konjicah.

5  Ruška kronika.

28

scbolas infra tertium locum raro sepositus, imo post absoluta
studia in Tyffer cooperator et Sede vacante Administrator, tune
Vicarius Cilleae et notarius officii; Anno 1744 die 24. Augusti
instalatus ad S. Črncem, die 9. Novembris levi apoplexia tactus
in lethargum incidens obiit in Domino omnium Parochianorum
desiderio relicto die 18. Novembris 1750. R. I. P.! — Dom.
Leopoldus Andorffer, Caes. Archiparochus in Kotsch, defuncti
frater germanus. “ 1

79. Stermšek Franc Anton. Zakonski sin Jerneja in
Marije Helene Stermšek se je narodil v Konjicah dne 13. nov.
1. 1705. ter je bil 1. 1729. v mašnika posvečen. Kaplanova!
je do 1. 1733. v Vitanju, 1. 1736.—-1738. v Vojniku, potem pri
Novi cerkvi, kjer je 1. 1746. postal beneficija!. Umrl je onde
dne 13. julija 1. 1756. 2

80. Gabriel Tomaž. Rojen v Konjicah dne 7. dec.
1. 1706. kot zakonski sin Aleža in Urše Gabriel je od oktobra
1. 1734. kaplanoval v Cirkovcah 3 , od koder je koncem 1. 1741.
odšel za vikarja k Sv. Janžu na Dravskem polju. Onde je
služboval do 1. 1748. 4 * *

81. Dobrovšek Gregorij Leopold. Rojen dne 8.maja
1. 1709. kot sin Urbana in Marije Dobrovšek je študiral 1. 1729.
v Rušah? Od marcija 1. 1737. je kaplanoval pri Sv. Lovrencu

na Dravskem polju, od koder se je preselil maja 1. 1739. k
Sv. Vidu? Onde je služboval do 23. junija 1. 1746, ko je postal
župnik pri Dev. Mariji v Podlehniku. Umrl je dne 23. novembra
1. 1763. 7

82. Jesih (Essich) Jakob Alojzij. Narodil se je
dne 17. julija 1. 1713. v Konjicah kot zakonski sin tamošnjega

1  J. Orožen, VIL, 67 in Celjska kronika, 246.

2  J. Orožen, VIII., 180, 194 in 445.

8  Matice v Cirkovcah.

4  J. Orožen, L, 518.

6  Ruška kronika.

e  in 7  Matice dotičnih župnij.

-S- 29

kužnarja Lavrencija „Essicha“ in njegove soproge Katarine.
Od 1. 1723. je študiral v Rušah. 1 2  L. 1738. posvečen v mašnika
je bil nameščen kot kaplan v Hočah 3 , od koder je v naslednjem
letu prišel v Žetale. 3  Pa že septembra L 1739. moral je k
Sv. Lovrencu na Dravskem polju, kjer je kaplanil do januvarija

1.  1741., ko je odšel v Ruše. Od tam je prišel septembra leta
1747. za supernumerarja v Konjice. L. 1749. je postal kaplan,
dne 1. maja 1. 1751. pa vikarij ter je služboval do konca aprila
1. 1757. 4  Potem je bil nekaj časa provizor na Sladki gori 5 6
ter je umrl kot „Capellanus S. Jacobi“ v Konjicah dne 26. maja
1. 1776.‘ !

83. Sevšek Janez Simon. Rojen dne 27. oktobra

1. 1714. kot zakonski sin Jurija in Elizabete Sevšek, je kaplanil
v Konjicah od 14. junija 1. 1738. do 1. maja 1. 1741. 7

84. Bartholoti Jožef. Narodil se je v Konjicah dne

2. junija 1. 1716. kot zakonski sin Janeza Jožefa in Marije
Frančiške Bartholoti. Boter pri krstu, pri katerem je dobil
imena: Janez Jožef Agapit, bil mu je takratni konjiški vikarij
Jernej Jankovič. Od 24. novembra 1. 1744. do 1. 1747. je
kaplanoval v Konjicah, kjer se še potem od septembra 1. 1753.
do maja 1. 1754. navaja kot „curatus loci“. 8

85. Pogačnik Janez Jurij, zakonski sin Mihaela
Pogačnika, podobarja v Konjicah, in njegove soproge Gere, se
je narodil dne 20. decembra 1. 1723. Pri krstu dne 21. t. m.
mu je kumoval »Perillustris Dominus Simon Pelzhoffer, Capitaneus
Incliti Regiminis de Rabatha". V mašnika posvetili so ga leta
1750. Kot gojenec Marijanišča v Gornjemgradu prišel je aprila

1  Ruška kronika.

2  Hočke matrike.

3  J. Orožen, VIL, 363.

4  Matrike dotičnih župnij.

5  „Cathologus v kn.-šk. arhivu v Mariboru.

6  Mrtvaška knjiga v Konjicah.

7  in 8  Krstna knjiga v Konjicah.

-1- 30 -8*

]. 1752. za provizorja v Solčavo, 1. 1764. in 1. 1765. je bil kaplan
pri Sv. Pavlu, potem pa župnik v Trbovljah. Leta 1772. je
resignoval ter odšel za beneficijata v Okonino, kjer se navaja
še 1. 1774. 1

86. Avernik (Avernegg) Jožef Leopold. Bil je
zakonski sin Andreja Leopolda Avernika, „Illmi. Dominii Gonovi-
censis scribae“ in njegove soproge Marije Elizabete ter se je
narodil v Konjicah dne 2. marca 1. 1724. ob dveh popoldne.
Pri krstu mu je kumoval Nikolaj Boštjan Glavinič, vikarij v
Čadramu. Oče se je že v naslednjem letu preselil za oskrbnika
v Blagovno (Reifenstein), a mati je še do 1. 1728. ostala z otroci
Konjicah. 2  Pozneje so se preselili vsi v Gornjigrad in mladi
Jožef Leopold se je pripravljal za duhovski stan. Toda predno
je bil dovršil študije, odšel je k vojakom ter je 5 let služil
na Pruskem; — „olim sub Borusso per 5 Annos miles“, pravi
nek zapisnik. 3  L. 1759. se je vrnil ter nadaljeval svoje študije.
Kot „Styrus Gonobieensis, ex Domicilio Oberburgensis“ prejel
je potem 1. 1761. višje redove od ljubljanskega škofa Leopolda
grofa Petacija, in sicer 21. marcija subdijakonat, 27. t. m. dija-
konat, 29. t. m. pa mašništvo. Mizni naslov je imel od grajščine
Dol (Lustthal) na Kranjskem „Illustrissimi Domini Wolffgangi
Danielis L. B. ab Erberg Sac. Caes. Reg. Aplicae Mai. Ducatus
Carnioliae Consiliarii. 4  Po dovršenih bogoslovskih študijah bil je
7. oktobra 1. 1762. nameščen za duhovnega pomočnika na Sladki
gori. 5  Njegov mlajši brat Janez Matija, rojen v Gornjemgradu
1. 1731., bil je že dne 13. aprila 1. 1754. posvečen v mašnika ter
je umrl kot župnik pri Sv. Barbari v Halozah dne 15. avg. 1. 1780.

87. Fridrich Matija Valentin. Porojen dne 9. febru-
varija 1. 1725. ob treh popoludne v Konjicah, kjer so njegovi

1  J. Orožen, II., b,  119 in 140; IV., b,  407.

2  Krstna knjiga v Konjicah.

3  Kn.-šk. arhiv v Mariboru.

4  Ordinacijski zapisnik v Ljubljani. •

6  „Cathalogus“ v kn.-šk. arhivu v Mariboru.

-S- 31-5-

stariši Andrej in Barbara Fridrich trgovali s steklom, bil je
1. 1751. posvečen v mašnika. Koncem novembra 1. 1757. je
prišel v Maribor, kjer je kot „Primissarius“ služil do 6. decembra
1. 1759. Potem je bil 12 let slovenski kaplan (cooperator scla-
vonicus) v Mariboru, a ob novem letu 1772. je postal „curae
magister^. 1  V drugi polovici novembra 1. 1776. prevzel je župnijo
v Apačah više Radgone, katero je, vnet za čast božjo in lepoto
hiše božje, vodil do 1. 1786. Potem je stopil v počitek in je
umrl dne 24. septembra 1. 1789. 2

88. Žohar Gregorij , zakonski sin Jakoba »Shauher-ja 11 ,
cerkvenega ključarja pri župnijski cerkvi sv. Jurija, in njegove
soproge Neže, se je narodil v Konjicah dne 7. marca 1. 1727.
L. 1753. posvečen v mašnika kaplanoval je najpred v Čadramu,
a maja naslednjega leta prišel je za supernumerarja v Konjice.
Ondi je postal maja 1. 1757. vikarij ter je služboval do konca
avgusta 1758. 3

89. Bezenšek P. Basilius, kapucin. Matej Franc,
zakonski sin Andreja Bezenšeka, lončarja in cerkvenega klju¬
čarja v Konjicah, in Katarine, njegove soproge, se je narodil
dne 12. septembra 1. 1728. Star 21 let je stopil v samostan
kapucinov v Celju ter je bil 1. 1753. posvečen v mašnika. Leta
1793.— 1796. je opravljal službo gvardijana v Celju 4 , kjer je
tudi dne 17. novembra 1. 1797. umrl. 5

90. Vovk P. Agathangelus, kapucin. Štefan, zakonski
sin Daniela in Neže Vovk, se je narodil v Konjicah dne
30. julija 1. 1729. Kot ptujski kapucin postal je mašnik v
Zagrebu dne 5. marcija leta 1757. 6  in je umrl v Ptuju dne
3. februvarija I. 1793. 7

1  Mariborske matice.

2  S. Povoden, rokopis v deželnem arhivu.

3  Krstna knjiga v Konjicah.

4  J. Orožen, III., 192.

6  Imenik umrlih kapucinov v Celju.

6  Ordinacijski zapisnik v Zagrebu.

7  Imenik umrlih kapucinov v Celju.

-F- 32

91. Bartholoti Ivan Nep., pavlinec. Ta znamenit
Konjičan je luč sveta zagledal dne 31. oktobra 1. 1729. ob 8. uri
zaran kot zakonski sin Sebastijana in Ane Marije Bartholoti
ter je dobil pri sv. krstu ime: Karol Jožef. Pristopivšemu
pavlincem v Olimju dali so mu redovno ime: Janez Nep. Po¬
svečen v mašnika posloval je nekaj časa kot profesor tomistike
in dogmatike doma, potem pa v Dunajskem Novemmestu. Po¬
zneje je bil doktor in profesor bogoslovja na Dunaju in od
I. 1774. tudi prisednik e. kr. komisije za oceno knjig. Slednjo
službo moral je sicer zaradi slabega zdravja kmalu odložiti, a
1. 1779. jo je zopet prevzel ter je 1. 1781. med drugim žalibog
nasvetoval vladi, naj knjige, pisane v čast Jezusovega presv..
Srca nikar ne odobri, kar je tudi obveljalo. L. 1782. je postal
drugi knjižničar na vseučiliški knjižnici v Pragi, kjer je umrl
dne 14. decembra 1. 1788., zapustivši o sebi slavo bistre in
pametne glave, kakor trdijo njegovi životopisci. Spisal in natisniti
je dal: a)  „Exercitatio politico-theologica, in qua de libertate con-
scientiae et de receptarum in Imper. Roman. Teuton. religionum
tolerantia, tum theologica, tum politica disputatur; nec non de
Disunitorum statu Graecorum disputatur." Na Dunaju, 1782.

b)  „Streitschrift wider die Gattungen des Aberglaubens".
Dunaj, 1784. 1

92. Geister Gregorij. Rojen v Konjicah dne 6. marcija
1. 1734. kot zakonski sin Matije in Elizabete Gaister je bil
aprila 1. 1757. posvečen v mašnika. Služboval je potem kot
supernumerarij v Konjicah, kjer je koncem avgusta 1. 1758.
postal vikanj. 2  Aprila 1. 1760. je odšel v Maribor ter je onde
kaplanil do 1. 1769. 3

93. Camlek Ignacij. Zakonski sin Franca Camleka
(Zamble), tržana in podobarja v Konjicah, in Magdalene, njegove

1  J. B. v. Winklern, Biographische und litterarische Nachrichten 11;
— J. Macun, Književna zgodovina Slov. Štaj., 48 in 49 in M. Napotnik,
Imenopis konjiške nadfare 39.

2  Krstna knjiga v Konjicah.

3  Matice v Mariboru.

33

soproge, se je navodil dne 30. marca 1. 1735. ob 7. uri zvečer.
Pri sv. krstu dne 31. t. m. mu je kumoval strijc Janez Camlek,
vikar v Zrečah. Posvečen v mašnika prišel je 25. maja 1. 1760.
za kaplana v Konjice ter je onde služboval do 25. aprila leta
1763?

94. Bernekar (Wernegger) Anton Ksaver. Naro-
divši se v Konjicah dne 12. januvarija 1. 1738. zvečer ob osmih
kot zakonski sin Marka in Marije Bernekar, prejel je tonzuro
in manjše redove dne 20. maja 1. 1758. v Gradcu 1 2 , mašnik
postal pa je v Zagrebu na kvaterno soboto v adventu 1. 1760. 3
Junija 1. 1761. začel je službovati kot kaplan pri Sv. Ožbaldu
tik Ptuja 4 , od koder je prišel junija 1. 1766. v Celje. Onde je
kmalu postal vikarij. Čez tri leta (1. 1769.) odšel je za spoved¬
nika v Studenice, kjer je služboval do 1. 1774., ko je postal
župnik v Spodnji Polskavi. Umrl je onde dne 6. maja 1. 1786. 5 6

95. Stermšek Jožef Bolfenk. Zakonski sin Janeza
in Kristine Stermšek, tržanov v Konjicah, se je narodil dne
14. oktobra 1. 1740. Krstni boter mu je bil višji dijakon in
župnik v Celju Jožef Maksimilijan Bartholoti. V mašnika po¬
svetili so ga 1. 1763. v Gorici „ad titulum Patrimonii" °. Služboval
je kratek čas kot supernumerarij v Celju, od koder je prišel
1. 1766. za kaplana v Konjice. Od tod je odšel 1. 1770. v Loče,
a 1. 1793. se je vrnil zopet v Konjice. Onde je postal 1. maja
1. 1776 vikarij, koncem maja 1. 1779. pa beneficijat sv. Erazma
in Sebastijana ter je umrl dne 14. januvarija 1. 1814. 7

96. P. Probus, Gonovicensis, kapucin. Rojen leta
1742. postal je subdijakon v Zagrebu dne 22. februvarija leta

1  Krstna knjiga v Konjicah.

2  Ordinacijski zapisnik v Gradcu.

3  Ordinacijski zapisnik v Zagrebu.

4  Matice dotične župnije.

5  Celjska kronika, 248.

6  Kn.-šk. arhiv v Mariboru.

7  Celjska kronika, 248.

Priloga „Voditelju“ št. 4.

3

-s- 34

1766. 1  Umrl je v Hartbergu dne 22. marcija 1. 1800. Redovnik
je bil 39 let. 2

97. Mihel Janez, zakonski sin Gabriela Mihela, mesarja
v Konjicah, in Katarine, njegove soproge, se je narodil dne
20. junija 1.1746. V Gradcu posvečen v mašnika dne 20. maja
L 1769. 3  je bil 1. 1773.—1775. kaplan v Ločah, od koder je
prišel maja 1. 1776. za kaplana v Konjice ter je onde služboval
do konca novembra 1. 1778. 4

98. Mihel Franc Maksimilijan, brat prejšnjega,
rojen dne 5. oktobra 1. 1743. je kot duhovnik, star 33 let in
27 dnij umrl pri svojili stariših v Konjicah dne 3. novembra
1. 1776?

99. Zeiselsteiner Franc Andrej. Narodivši se v
Konjicah dne 19. novembra 1. 1748. ob 4. uri zaran, kot zakonski
sin Matije „Zeislstaina“, tržana in peka, in njegove soproge
Marije Ane, je študiral dogmatiko v Gradcu, moralko in kano¬
nično pravo pa v Gorici, kjer je bil potem 1. 1772. „ad titulum
oppidi Gonobicensis“, posvečen v mašnika. 0  Služboval je leta
1773. kot supernumerarij v Celju, 1. 1774. kot kaplan v Čadramu,
1. 1776. in 1777. kot kaplan v Ločah, potem pa kot spovednik
v Studenicah. Ko so 1. 1782. bili tamošnji samostan dominikank
zatrli, postal je ondi prvi kurat. L. 1797. je odšel za župnika
in dekana v Pilštanj, čez 5 let (25. nov. 1. 1802.) v Kozje, od
tam pa 9. novembra 1. 1808. v Gotovlje. Dne 25. novembra leta
1815. se je preselil v Spodnjo Polskavo, kjer je župnikoval do
svoje smrti dne 1. februvarija 1. 1833.’

100. Rehinger Janez, zakonski sin Jožefa Rehinger-ja,
tržana in slikarja v Konjicah, in njegove soproge Katarine, se

1  Ordinacijski zapisnik v Zagrebu.

2  Imenik umrlih kapucinov v Celju.

3  Ordinacijski zapisnik v Gradcu.

4  in 5  Konjiške matice.

6  Kn.-šk. arhiv v Mariboru.

7  Celjska kronika, 249; J. Orožen, III., 424; VI., 88 in 125.

35 ->

je narodil dne 8. maja 1. 1750. Star 22 let in 11 mesecev
je bil s papeževo dispenzo dne 10. aprila 1. 1773. v Gradcu
posvečen v mašnika. 1 2

101. Fridrich Tomaž Janez. Bil je zakonski sin
Andreja Fridricha, tržana in trgovca s steklom v Konjicah, in
njegove soproge Marije ter se je narodil dne 21. decembra
1. 1752. ob 5. uri zaran. V mašnika posvetili so ga v Gradcu
dne 1. julija 1776. 3  L. 1788. je postal lokalni kaplan pri
Sv. Lovrencu pri Ivnici, kjer je neumorno deloval do 1. 1812.
Potem se je bolen na duhu podal k svojemu bratu v Ptuj, kjer
ga je smrt dne 7. avgusta 1. 1813. rešila nadaljnih muk. 3

102. Haas Janez Jožef. Narodil se je dne 4. maja
1. 1753. ob 1. v noči kot zakonski sin tamošnjega organista
Janeza Krst. Haassa in Ane Marije. Krstni boter mu je bil
nadžupnik Janez Baltazar pl. Renzenberg. Mašnik je postal v
Gradcu dne 11. maja 1. 1777. 4  Kaplanoval je od junija leta
1780. do aprila 1. 1784. v Gornji Polskavi, potem kratek čas
pri Sv. Barbari v Halozah 5 , od koder se je preselil v Celje,
kjer je dne 21. junija 1. 1785. umrl. 6

103. Zorko (S or go) P. Erasmus, frančiškan. Zakonski
sin Janeza Krst Zorko, c. kr. poštarja v Konjicah, in Marije
njegove soproge, se je narodil dne 20. oktobra 1. 1755. ob 1 uri
popoldne. Pri sv. krstu, pri katerem mu je kumoval takratni
konjiški nadžupnik Janez Baltazar pl. Renzenberg, dobil je ime:
Franc Ksav. Mašnik je postal v Gradcu dne 22. novembra leta
1778. 7

1  Ordinacijski zapisnik v Gradcu.

2  Ibid.

3  Sim. Povoden, rokopis v deželnem arhivu.

4  Ordinacijski zapisnik v Gradcu.

5  Matice dotične župnije.

6  Celjska kronika, 251.

7  Ordinacijski zapisnik v Gradcu.

2*

-f- 36 -S—

104. Schmid Dominik Vincencij. Rojen v Konjicah
dne 2. avgusta 1. 1759. kot zakonski sin tržanskih starišev
Evharija in Julijane Schmid je bil posvečen v mašnika leta
1783. Kaplanoval je potem pri Sv. Lovrencu v Puščavi 12 let,
v Marenbergu jedno leto in v Hočah blizu 6 let. Dne 1. oktobra
1. 1801. imenovan župnikom pri Sv. Lovrencu v Slov, gor., je
ondi služboval do 15. decembra 1. 1825., ko je umrl „an der
Ablagerung der Gicht ans Insgeweide“. Ptujski okrožni dekan
Karol Jožef Kellner pohvalno omenja o njem, da je pri Sv. Lovrencu
postavil novo šolo ter za njo daroval 800 gld. 1  Toda Simon
Povoden piše o njem doslovno: . freygebig gegen jedermann,

doch karg gegen sein pfarrliches Gotteshaus, dem es gewifs an
allen Nothwendigkeiten wiirde gemangelt haben, wenn sein
Leben noch langer gedauert hatte. Den Taufstein und die Schul-
meisterey sammt der Bedachung des Pfarrhofes liefs er zwar
erneuern, aber der geforderte Ersatz bezeuget es laut, dafs ihm
nie Ernst war, seiner Kirche Wohlthaten zu enveisen; desto
wohlthatiger erwies sich selber gegen die Blutsfreunde, von
denen das ganze Vermbgen, sogar auch der eigenthiimliche
Versehzeug zur Verwaltung der heiligsten Sakramente, vererbet
worden ist. Mbchten solche Pfarrer, die Gott besonders gesegnet
hat, mehr auf Gottesehre, mehr auf Armuth ihrer Kirehen und
Verbefserung geniitzter Pfriinden bedacht seyn, so vviirde Mancher
mit keinem beschwerten Gevvissen zur Evvigkeit abfahren!“ 2
Tudi njegov naslednik Anton Krempelj ga ne hvali, nego piše
o njem: „Sub hoc parocho tota quanta oeconomia deteriorata,
tam propria quam ecclesiastica, tuni propter frequentes hospites
et largas epulas, tum propter praejudicium: sterquilinium esse
vinceae nocivum. Ad altare erant sex ligneae candelae cum
infixis parvis vitreis lampadibus, quae infuso oleo sub divinis
accendebantur. “ 3

1  Dekanijski arhiv v Ptuju.

2  Rokopis v deželnem arhivu v Gradcu. — Sim. Povoden, beneficijat
v Ptuju, je spisal precej obširno zgodovino župnij mariborskega okraja.

3  Župnijski arhiv pri Sv. Lovrencu v Slov, goricah.

37  —S-

105. Brezinger Janez Jurij. Narodil se je v Konjicah
dne 18. aprila leta 1768. kot zakonski sin Franca in Marije
Brezinger ter je bil v mašnika posvečen 1. 1791. Najpred je
služil v Konjicah kot „manemissarius“, ob novem letu 1796. je
postal ondi kaplan, 18. aprila 1. 1797. pa vikarij. 1  Dne 1. maja
1. 1801. odšel je za župnika in dekana v Zavrače, kjer je v
Gospodu zaspal dne 9. aprila 1814. Zunaj cerkve ima nagrobnik
z napisom : „Hier unter seinen Schafen ruhet der gute Hirt und
ehrvviirdige Priester Georg Bresinger, Dechant in Sauritsch,
vvelcher am 9. April 1814 im 46. Jahre seines Alters entschlief. “ 2

106. Juvanči č Sigismund. Temu odličnjaku, katerega
Konjice lahko s ponosom imenujejo svojega rojaka, je tekla
zibel v hiši št. 56 divno-lepe okolice „Jamne“ imenovane, kjer
je luč sveta vgledal dne 1. maja 1. 1798. Njegovi stariši —
(oče Jurij je bil oskrbnik cesarskih cest, mati Katarina pa sestra
takratnega konjiškega vikarja in poznejšega dekana v Zavračali,
poprej navedenega Janeza Jurija Brezinger-ja) — niso bili bo¬
gati, niti posebno premožni, pač pa vseskozi pošteni ter pobožni
in zaradi tega v obče spoštovani. Vse svoje otroke, dva sina
in dve hčeri so tako lepo vzgojili, da so postali njih dika in
ponos. Ker je mladi Sigismund kazal bistro glavo in pleme¬
nito srce, pošljejo ga skrbni stariši po nasvetu ujca, dekana
Brezinger-ja, v latinske šole, katere je deloma v Mariboru,
deloma pa v Gradcu dovršil z najboljšim uspehom. Nato se
poda v semenišče v Celovcu, kjer je v bogoslovskih vedah tako
izvrstno napredoval in se v vsakem oziru tako hvalevredno
obnašal, da so ga že po tretjem letu bogoslovja dne 19. sept.
1. 1819. v mašnika posvetili. Po dovršenih študijah začel je dne
25. oktobra I. 1820. pastirovati med rojaki v Konjicah. Pa že
v naslednjem letu (1. decembra 1. 1821.) so ga prestavili v Celje,
kjer si je zlasti z ustanovitvijo prekoristne ljudomile ubožnice

1  Krstna knjiga v Konjicah.

2  Spominska knjiga v Zavračali.

-S- 38

zagotovil za vselej blag spomin. Dne 25. februvarija 1. 1825.
bil je prestavljen v Mozirje. Tamkaj je lavantinski knez in
škof Ignacij Franc Cimermann ob priliki kanonične vizitacije
1. 1826. spoznal njegove izredne duševne zmožnosti ter si ga je
dne 13. oktobra t. 1. izvolil za svojega dvornega kaplana in
konzistorijalnega tajnika. Čez tri leta ga je isti vladika imenoval
svojega duhovskega svetovalca izročivši mu težavni referat o
šolskih zadevah škofije. Izročeno mu nalogo izvrševal je tako
povoljno, da so ga v priznanje njegovih zaslug dne 11. junija
1. 1834. povzdignili za korarja lavantinske škofije. Ob jednem
je bil imenovan knezoškofijski konzistorijalni svetovalec in višji
ogleda ljudskih šol cele škofije. V tej novi časti, ki mu je
prizadjala mnogo skrbij in pripravila dokaj sitnob, trudil se je
do 1. 1843. Po smrti nadžupnika Matije Balona je prosil za
župnijo Laški trg, želeč preživeti tam svoje dni v tihem, zdravem
kraju, na župniji, ki mu je obetala ne le priložnost, nego tudi
dovolj dohodkov, da bi zamogel veliko dobrega storiti. Dobivši
jo, zapustil je dne 23. aprila 1. 1843. lepo Lavantinsko dolino
zdrav in vesel, trden mož najboljših let, zaupajoč, da bode
vinograd Gospodov obdeloval še mnogo let. A človek obrača,
Bog pa obrne. Ura življenja mu je v Laškem trgu veliko po-
preje dotekla, kakor se je bil nadjal. Že dne 15. januvarija
1. 1845. popoldne ob jedni uri je po večmesečni bolezni v ne-
popisljivo žalost Laščanov izdihnil svojo dušo. — Spisal je
molitvenik: „Premišlovanje ino molitve“ in učno knjigo: „Kurze
Voriibungen, Regeln und Vortheile fiir das Kopf- und Ziffer-
rechnen“. Gradec, 1843. 1

107. Juvančič Franc, brat Sigismunda, ničmanj slaven,
ko on, se je narodil dne 9. septembra 1. 1802. Dovršivši latinske
šole v Mariboru in Gradcu vseskozi z odliko, podal se je leta
1821. v Celovec, da bi se pripravljal za duhovski stan. Tudi
tukaj je izvrstno napredoval in vse sovrstnike tako nadkriloval,

1  Drobtinice, 1846, str. 82—90; Celjska kronika, 255; J. Orožen, IV.,
6, 145—146; kn.-šk. arhiv v Mariboru.

da so ga, četudi ga zaradi mladosti še niso smeli v mašnika
posvetiti, v četrtem letu postavili za prefekta ali nadzornika
čez druge bogoslovce, —■ tudi presbytere. Med slednjimi bil je
tudi poznejši knez in škof Anton Martin Slomšek. Dne 24. avg.
1. 1825. posvečen v mašnika, prišel je dne 29. oktobra t. 1. za
kaplana k Sv. Martinu pri Slov. Gradcu. Že čez dva meseca
moral je za prvega kaplana v Vitanje, od tam pa čez četiri
leta (22. okt. 1. 1829.) v Novo cerkev. Ondi so mu po smrti
župnika dr. Jožefa Antona pl. Jakomini-ja (j- 28. marca 1. 1830)
izročili obširno župnijo v oskrbovanje. Ta ne lahek posel moral
je zaradi dolgotrajnih obravnav med državo in strassburskim
kapitelom opravljati 5 in pol leta, a vse dolžnosti izvrševal je
tako vestno in natančno, da mu je strassburski kapitel v pri¬
znanje njegovih zaslug dne 18. oktobra 1. 1835. podelil vojniško
župnijo, ki je vsled odhoda župnika Fr. Ks. Križaja v Novo
cerkev postala prazna. Celih 24 let je v Vojniku blagonosno
posloval ter si povsem zaslužil častni naslov kn.-šk. duhovnega
svetovalca, katerega mu je knez in škof Anten Martin Slomšek
bil v priznanje hvalevrednega oskrbovanja župnijske službe
podelil. Po smrti novocerkovskega dekana, zgorej navedenega
Fr. Ks. Križaja (f 21. avg. 1. 1859.) bila mu je izročena služba
dekanijskega administratorja in šolskega nadzornika za obširni
novocerkovski okraj, a že dne 18. decembra 1.1. seje, imenovan
kanonikom strassburskega kapitela preselil kot župnik in dekan
v Novo cerkev. Ondi je neumorno deloval blizu 25 let. Bil je
goreč oznanjevalec božje besede, vnet spovednik, moder učenik
in vodnik vseh njegovi skrbi izročenih ovčic ter v vseh službenih
poslih sila vesten in natančen, — natančen skoro do boječnosti.
Njegove vsestranske zasluge priznala je kakor duhovska tako
posvetna gosposka ter ga je odlikovala z raznovrstnimi častmi.
Dne 10. februvarija 1. 1873. postal je knezoškofijski konzistori-
jalni svetovalec, dne 27. junija 1. 1874. častni kanonik, dne
24. oktobra 1. 1882. pa. vitez ces. avstr. Franc-Jožefovega reda.
Poln zaslug, spoštovan in ljubljen od svojih faranov in vseh,

-g- 40 -s-

ki so ga poznali, je kot zlatomašnik in starosta lavantinske
duhovščine, zaspal v Gospodu dne 7. novembra 1. 1884. zaran,
dopolnivši 82. leto svoje dobe. Velikanski pogreb je bil jasna
priča njegove občne priljubljenosti. Milo nagrobnico je rojaku
govoril rojak, takratni profesor bogoslovja in sedanji premilost-
Ijivi vladika dr. Mihael Napotnik. 1

108. Perko Franc Ksav. Narodil se je dne 5. decembra
1. 1804. v Konjicah, h. št. 84 2  kot zakonski sin Jurija Perka,
klobučarja in Helene roj. Kolar. Pri sv. krstu mu je kumoval
Franc Ksav. Jožef Moser, bivši župnik v Zrečah. Dne 8. avg.
1. 1830. posvečen v mašnika, začel je dne 14. septembra t. 1.
pastirovati kot drugi kaplan v Slov. Bistrici, od koder se je
čez 6 let (24. avgusta 1. 1836) preselil v Vojnik. Onde je
kaplanoval do 1. oktobra 1. 1839., ko je postal župnik v Makolah.
Dne 22. marcija 1. 1870. se je podal v pokoj ter je umrl dne
4. maja 1. 1874. 3

109. Redlein Jožef. Zakonski sin Jurija „Rodleina“,
krojača v Konjicah, h. št. 102, in Gere, roj. Jerovšek, se je
narodil dne 2. marcija 1. 1808. Dovršivši študije, postal je
7. avgusta 1. 1831. mašnik ter je bil 26. septembra 1.1. nameščen
kot drugi kaplan pri Sv. Martinu pri Slovenjemgradcu. Od tam
so ga poslali 15. julija 1. 1832. v Vuzenico, od tod pa 22. avg.
1. 1834. v Gornjo Polskavo. Onde je kaplanil do 27. septembra
1. 1837., potem pa je odšel v Reichenburg. Čez 3 leta (16. sept.
1. 1840.) bil je premeščen v Gornjigrad, od tam pa 23. aprila
1. 1842. na Sladko goro, kjer je služboval dve leti. Dne 23. aprila
1. 1844. preselil se je v Skale. Onde je 1. 1846. hudo zbolel ter
je vsled tega moral dne 16. oktobra t. 1. v začasni pokoj, čez
jedno leto (20. okt. 1. 1847.) je šel za kaplana v Ponikvo, od

1  Dr. Mih. Napotnik, Nagrobniea. V Mariboru, 1884; J. Orožen, VIII.,
178, 179 in 258; kn.-šk. arhiv v Mariboru.

2  Sedaj h. št. 94 in last notarja Kramerja.

3  Kn.-šk. arhiv v Mariboru.

41 -S*

tod pa 1. januvarija 1. 1850. k Sv. Juriju ob južni železnici.
Dolgotrajna bolezen ga je početkom leta 1859. prisilila, ostaviti
dušno pastirstvo ter se podati v stalni počitek. A slednjega ni
dolgo zavžival, kajti že 8. junija t. 1. ga je rešila smrt nadaljnili
muk ter ga odvedla v večnost. 1 2  Vkljub bolezni bil je do smrti
dobre volje.

110. N a gy Albert Jožef. Tega pobožnega in v vsakem
oziru vzglednega duhovnika domovina je bil gradič Golič pri
Konjicah, kjer je luč sveta zagledal dne 18. aprila 1. 1811?
Njegovi stariši šobili doktor Jožef Nagy, takratni lastnik Goliča,
in Kajetana roj. Adrinek. Prvi šolski poduk dobil je v Konjicah,
srednje ali latinske šole pa je obiskoval v Mariboru in Gradcu.
Ker je očeta že v prvi mladosti zgubil in so potem precej
zadolženi gradič prodali, mu mati ni mogla veliko pomagati.
Zaradi tega moral si je za študije potrebne denarje prisluževati
s podučevanjem drugih dijakov. Po dobro dokončanih latinskih
šolah stopil je v jeseni 1. 1829. v celovško bogoslovnico ter je
bil kot bogoslovec tretjega leta dne 10. avgusta 1. 1832. pri
Sv. Andražu v Lavantinski dolini v mašnika posvečen. Dovr-
šivši bogoslovske nauke nastopil je dne 26. septembra 1. 1833.
službo drugega kaplana v Slov. Bistrici, od koder so ga čez
dve leti (1. sept. 1. 1835.) poslali v Olimje, od tam pa 21. sept,
leta 1836. v Vojnik. Tudi tukaj ni dolgo služboval, kajti že
18. avgusta L 1837. odšel je za kaplana in kanonika v Velikovec
na Koroškem. Da bi ložej oskrboval svojo staro mater, katera
je bila vsled raznih nadlog popolnoma ubožala, prosil je 1. 1842.
za kuracijo Sv. Ulrika v Podgorju pri Slovenjemgradcu, katero
je tudi dobil in dne 23. aprila t. 1. nastopil. A ta večinoma
gorata duhovnija ni ugajala njegovemu šibkemu zdravju. Zaradi
tega se je dne 21. julija 1. 1847. preselil na Dobrno. Pa tudi
tukaj se je čestokrat oglasila njegova stara bolezen (bljuvanje
krvi) ter ga tako oslabila, da se je — dasi le s težkim srcem,

1  Kn.-šk. arhiv v Mariboru.

2  V šematizmih „1810“, kar je pomota.

-I- 42

moral dne 28. aprila 1. 1857. ločiti od duhovskih opravil in iti
v pokoj. Ko pa je pri svojem sosedu in prijatelju, župniku
Tomažu Jeretinu v Frankolovem bil zopet nekoliko okreval,
prosil je 1. 1861. za župnijo Cirkovce na Dravskem polju. Dne
1. junija t. 1. se je preselil tje. Ponižen, krotek in sila pobožen
trudil se je potem kakor na prižnici, tako zlasti v spovednici
z vsemi močmi za krščansko omiko in pravo pobožnost med
farani. V priznanje njegovih zaslug imenoval ga je višji pastir
blagega spomina, knez in vladika Jakob Maksimilijan že dne

5. aprila 1. 1865. duhovnim svetovalcem, dne 1. junija 1. 1866.
pa dekanom. Že blizu 13 let je v Cirkovcah posloval z vidnim
blagoslovom, a na Svečnico leta 1874. ga na prižnici zadene
mrtvoud, ki njegovo apostolsko delovanje nenadoma ustavi. Umrl
še sicer ni, a desna stran mu je ostala hroma. Nevedočemu,
kje bi počakal rešilne smrti, je blagi častui kanonik Marko
Glaser pri Sv. Petru niže Maribora odprl gostoljubni farovž ter
je zanj čez vse ljubeznjivo skrbel. Po hudi, s čudovito potrpež¬
ljivostjo prestani bolezni preselil seje dne 13. januvarija 1.1880.
v boljši svet. 1

111. Sili y Franc. Zakonski sin Ignacija Sillya, lončarja
v Konjicah, h. št. 10, in njegove soproge Terezije roj. Jamnik
(semtertja tudi „Jaunikar“) se je narodil dne 6. oktobra leta
1814. ter je bil kot bogoslovec tretjega leta pri Sv. Andražu v
Lavantinski dolini posvečen v mašnika dne 2. avgusta 1. 1838.
Po dovršenih bogoslovskih študijah prišel je dne 1. oktobra leta
1839. za drugega kaplana v Slov. Bistrico, od tam pa dne

6. avgusta 1. 1841. v Reichenburg. Od tod je bil 23. julija leta
1845. premeščen v Žalec, kjer je služboval do 20. oktobra leta
1847, ko so ga poslali v Vuzenico. Dne 22. februvarija 1. 1849.
je odšel k Devici Mariji na Jezeru, od tam pa dne 24. aprila
1. 1851. v Črno, od koder je 20. septembra 1. 1854. prišel za
oskrbovalnega kaplana k Sv. Miklavžu pri Slovenjemgradcu.

1  Cerkvena priloga št. 24 in 25 „Slov. Gosp." 1. 1880; kn.-šk. arhiv
v Mariboru.

-J- 43 -*►

Onde je služboval do 23. aprila 1. 1885. Potem je bil provizor
pri Sv. Vidu tik Waldeka, a 1. septembra t. 1. je postal kurat
v Podgorju. Umrl je onde dne 6. oktobra 1. 1858. 1

112.  P ra c h P. Udalricus, benediktinec. Leopold, za¬
konski sin Jakoba Pracha, trgovca v Konjicah, h. št. 37 in
Marije roj. Čebul, se je narodil dne 16. avgusta 1. 1822. Po
dovršenih gimnazijskih študijah vstopil je v slavni benediktinski
samostan Sv. Lamberta na Gornjem Stajerskom, v katerem je
s samostansko obleko prejel ime: „Udalricus“. Dne 26. julija
1. 1846. posvečen v mašnika, kaplanova! je od 1. 1847. na raznih
duhovnijah istega samostana, a 1. 1862. je postal farni vikar v
Smariji v Murički dolini, kjer je posloval do svoje smrti dne
17. septembra 1.1887. 2  V Konjicah si je zagotovil blag spomin,
kajti je dal pred smrtjo na svoje stroške ponoviti podružnico
Sv. Ane nad Konjicami. 3 4

113.  Pajek Janez Nep. Zakonski sin Jožefa Pajeka,
p. d. Prežigavca, kmeta na Prežigalu pri Konjicah, in Ane roj.
Pinter 1 , se je narodil dne 27. marcija 1. 1833. ter je bil pri
Sv. Andražu v Lavantinski dolini dne 29. julija 1. 1855. posvečen
v mašnika. Dne 1. septembra t. 1. bil je nameščen kot kaplan
v Gornjemgradu, kjer je služboval do 14. februvarija 1. 1856.,
ko se je preselil v Šoštanj. Od tod so ga poslali dne 1. julija
1. 1859. v Žalec, od tam pa 5. septembra 1. 1861. v Dramlje.
Koncem aprila 1. 1865. je odšel v Slov. Bistrico ter je onde
kaplanoval do 15. januvarija 1. 1867., ko so ga premeščili v
Podsredo. Čez tri leta (4. jan. 1. 1870.) odšel je za provizorja
v Zdole, kjer je postal 30. oktobra t. 1. kurat, 1. septembra
1. 1874. pa župnik. Dne 1. septembra 1. 1889. se je preselil za

1  Kn.-šk. arhiv v Mariboru.

2  Šematizmi sek. škofje.

* Poročilo vlč. g. nadžupnika J. Voha.

4  Bila je sestra rajn. straniškega župnika Jos. Pinter-ja ter se je
rodila v Ločah.

■*s— 44 —

župnika vPoličane. 1  S svojim bistrini umom, jeklenim značajem
in s svojo vstrajno delavnostjo bil bi tukaj gotovo marsikaj
potrebnega in dobrega ukrenil in izvršil v blagor svojih novih
faranov, a previdnost božja je drugače odločila, kajti komaj
še je bil prav spoznal razmere in potrebščine, že ga je najvišji
Gospod odpoklical. Umrl je v nedeljo presv. Imena Jezusovega
(19. januvarija) 1. 1890. V kratkem času si je pridobil obče
spoštovanje, kar je pričal sijajni pogreb. 28 duhovnih bratov,
njim na čelu mil. gosp, kanonik dr. 1. Križanič in pa nebrojno
število vernikov ga je spremljalo k zadnjemu počitku. 2  Bil je
brat veleučenega gosp, kanonika dr. Jož. Pajeka, njuna sestra
Terezija je pa mati gosp. prof. J. Zidanšeka.

S tem končamo vrsto nam znanih, že umrlih duhovnikov'
Konjičanov. Omeniti pa moramo, da razim najslavnejšega izmed
sinov nadžupnije Konjiške, premilostljivega kneza in škofa,
dr. Mihaela Napotnika, rojenega na Tepanjskem vrhu dne
20. septembra 1. 1850., žive in kot vneti duhovniki v vinogradu
Gospodovem neumorno delujejo še trije Konjičani, namreč preč,
gosp. dr. Jožef Pajek, kn.-šk. konzistorijalni svetovalec in
kanonik v Mariboru, rojen na Prežigalu dne 29. julija 1. 1843.;
veleč, gosp. Jurij Bezenšek, kn.-šk. duhovni svetovalec in
župnik v Čadramu, rojen v Konjicah dne 25. februvarija 1. 1839.,
in čast. o. Leopold Napotnik, bratranec premilostljivega
kneza in škofa, rojen v Tepanjski vasi dne 2. julija 1. 1859.,
ki kot redovnik sv. Benedikta posluje na Gornjem Štajerskem.

Te prekrasne cvetice zvrta nadžupnije Konjiške naj ljubi
Bog sebi v čast, domovini in cerkvi pa v prid ohrani še mnogo
let, da s prijetno vonjavo vzbudijo in privabijo še mnogo novih
duhovnih cvetk — v proslavo Konjic!

1  Kn.-šk. arhiv v Mariboru.

2  „Slov. Gospodar" 1 , 1890, 8.

KAZALO.

Stran

1. Nikolaj Konjiški.2

2. Herman, sin Hermana iz Konjic.2

3. Wolfuingus (Wlfingus) .3

4. Močnik Primož iz Konjic.3

5. Gregorij, sin Štefana.3

6. Smolnik Rupert .4

7. Klemen, sin Simona iz Konjic.4

8. Meričnik Jurij.4

9. Meričnik Andrej.4

10. Jakob, Andrejev sin iz Konjic. 4

11. Golčaj Jakob.4

12. Pawngartner Gregorij.o

13. Lamberšek Martin .5

14. Šumar (Sumer — Somer) Daniel.5

15. Obrič (Obriz — Obrizius) Martin .5

16. Viertziger (Vierzig) Adam .5

17. Lamberšek Adam.6

18. Gerič (Gerris) Martin.6

19. Krameršak Simon . 7

20. Presinger Adam. 8

21. Oglešek Pankracij.• 8

22. Sušnik Martin . 8

23. P. Richardus Gonovicensis. 9

24. Železnik Gregorij.9

25. Jerovšek Janez .  • 9

26. Moše Jakob. 9

27. Salzer Lukež.19

28. P. Paulinus Gonovicensis.10

29. Železnik Andrej.10

30. Hauptmanič Jurij. 10

31. Salzer Stefan .12

32. Mejovšek Andrej .13

33. P. Cajetanus Gonovicensis.13

Stran

34. Kodrič Matija.13

35. Bezenšek Matej.13

36. Streichenberger P. Leopold ..14

37. Grašič Janez Jurij.14

38. Stermšek Janez Krstnik.14

39. Kronvogl — tudi Kronobetvogl Jurij Andrej. 15

40. Moše Janez. 15

41. Železnik Andrej.16

42. Orlandi Ludvik..16

43. Andorfer Andrej.16

44. Krasnik Janez Jurij.  17

45. Ferbega Franc.17

46. Schneller Mihael . .17

47. Adamič Mihael.17

48. Schneller Matija Ferdinand.17

49. Jereb Gregorij.18

50. Bernekar (Wernekher) Andrej. 18

51. P. Cajetanus Gonovicensis.18

52. Andorfer Janez Krstnik  ... 19

53. Harnel (Hambl) Janez Jožef.19

54. Jenko Lukež.19

55. Lesičnik Martin Ignacij.20

56. Perko Anton Jožef. ... 20

57. Fidler Matija.20

58. Reffinger P. Ludvik.21

59. P. Theodorus Gonovicensis.21

60. Sevšek Janez Krstnik.21

61. Vidmajer Matej.22

62. P. Hyacinthus Gonovicensis.22

63. P. Valericus Gonovicensis.23

64. P. Leonardus Gonovicensis.23

65. Kvas Maksimilijan Anton.23

66. Andorfer Jožef.23

67. Reffinger P. Polikarp.23

68. Jager Matija.24

69. Pintar Mihael.24

70. P. Andreas Gonovicensis ..24

71. P. Casparus Gonovicensis.24

72. Bartholoti Franc Anton.  25

73. Andorfer Leopold.25

74. Kropej Andrej.26

Stran

75. Kumer Janez.26

76. Odrinek Gregorij Jožef.27

77. Camlek Janez Jurij.27

78. Andorfer Mihael.27

79. Stermšek Franc Anton.28

80. Gabriel Tomaž.28

81. Dobrovšek Gregorij Leopold. . 28

82. Jesich (Essich) Jakob Alojzij . 28

83. Sevšek Janez Simon.28

84. Bartholoti Jožef.29

85. Pogačnik Janez Jurij.29

86. Avernik (Avernegg) Jožef Leopold.30

87. Fridrich Matija Valentin.30

88. Žohar Gregorij.31

89. Bezenšek P. Basilius.31

90. Vovk P. Agathangelus.31

91. Bartholoti Ivan Nep. - 32

92. Geister Gregorij.32

93. Camlek Ignacij.32

94. Bernekar (Wernegger) Anton Ksaver.33

95. Stermšek Jožef Bolfenk.33

96. P. Probus Gonovicensis.33

97. Mihel Janez

98. Mihel Frane Maksimilijan .34

99. Zeiselsteiner Franc Andrej.34

100. Rehinger Janez .   34

101. Fridrich Tomaž Janez ..35

102. Haas Janez Jožef. 35

103. Zorko (Sorgo) P. Erasmus .35

104. Schmid Dominik Vincencij.36

105. Brezinger Janez Jurij.37

106. Juvančič Sigismund.37

107. Juvančič Franc.38

108. Perko Franc Ksav.r 40

109. Redlein Jožef.40

110. Nagy Albert Jožef.41

111. Silly Franc.42

112. Prach P. Udalricus .43

113. Pajek Janez Nep.43