Slovenski glasnik.
143
Jugoslovanska akademija znanostij in umetnostij je imela dne 7. decembra 1882 1. svečano sejo, ki jo je otvoril predsednik dr. Franjo Rački. Kon-statiral je najprej napredek akademije in žalostno poudarjal neizmerno izgubo, ki je zadela akademijo s smrtjo dr. Gjure Daničiča, ter se naposled zahvalil akademikom, da so ga zopet izbrali prvosednikom in to jednoglasno. Potem je čital tajnik dr. Matkovič poročilo o stanji in delovanji akademije. Lansko leto je čitalo deset akademikov svoje razprave, ki so deloma tudi že natisnene ali pak izidejo na kratko. V filologično-zgodovinskem razredu je čital dr. Fr. Rački nekrolog dopisuj očega uda prof. Kotljarevskega in priobčil več geografsko-zgo-dovinskih prilogov. Prof. M. Valjavec je nadaljeval prekrasne svoje študije o novoslovenskem naglasu. Prof. S. Ljubic je spisal razpravo „novi izvori za epigrafiju dalmatinsku." V razredu filosofsko-pravoslovnem je čital Janko Jurko-vič razpravo „naturalizam u kazalištu", a v matematično-prirodoslovnem Josip Torbar izvadek iz velicega, v tem že natisneuega dela o zagrebškem potresu, Lj. Vukotinovic „noviji pokret ubotanici", dr. Bogoslav Sulek nekrolog Bleiweisov, prof. Brusina razpravo „o fauni hivatskoj", dr. Zahradnik dve matematični razpravi in prof. Sekiilic ro ledenoj dobi sjeverne polutke". Kakor prej, tako so tudi lani mnogi neakademiki priobčevali svoje razprave v akademijskih knjigah. Tako dr. Fr. Meixner (Izvoi'i pastirskom razgovorom u Katančičevih „fructus auctumnales"), pro. L. Zore (gradja za povjestnu ocjenu Gunduličeve Aviadne), F. Svrljuga (izprave o diplomatičnih odnošajih Dubrovnika s Francozkom itd). o. P. Pierling v Parizu (več zgodovinskih spomenikov), prof. N. Nodilo (prvi ljetopisi i davna historiografija dubrovačka), VI. Kačanovskij (zgod. odlomek), prof. M. Magdi č (zgod. razprave), prof. T. Maretič (o nekim pojavima kvantitete i akcenta u jeziku hrv.), dr. Gustav Janeček (o opredjeljivanju atomne težine iz specifične topline itd.), dr. J. Kišpatič (o trahitih Fruške gore) in še nekateri drugi učenjaki. Akademija je zbirala tudi letos marljivo raznovrstnega gradiva za XIII. knjigo zbirke Monumenta historica (Ragusina II.) urejena od dr. Fr. Račkega.) Nadalje bode izdala akademija: Monumenta historico-iuridica (statut budvanski, skradinski i hvarski) od akademika S. Ljubica; Euchologion po gla-golskom rukopisu sinajskom od dr. L. Geitlera: Fosilna flora Podsusedska od dr. Gj. Pilarja: „Scriptores rerum croaticarum" kateri zbirki bode urednik prof. Nadko Nodilo. „Starih piscev hrvatskih" izide na skoro 12 knjiga, obse-zajoča drame Palmotičeve urejene po prof. A. Paviču. — Razven Daničiča je izgubila akademija lansko leto častnega uda A. Bouea, dr. J. Bleiweisa, dr. J. Sloserja in Meda Puciča. Akademijske glavnice bilo je koncem 1881. 1. — 340.137 gld. 86V2 kr. — Dohodkov imela je akademija L 1881. — 22449 gld. 75 kr. a od teh dohodkov potrošila je 1(3375 gld., torej je prebitka 6074 gld. 65 kr. — Akademijska biblijoteka narastla je za 268 del v 482 zvezkih ter bode po novem knjižničarji J. Tkalčiči na skoro urejena. Izbrani so za nove ude: Dimitrij Ivanovic Mendelejev, tajni svetnik in vseučiliški profesor v Petrogradu za častnega uda. Za pravega uda v razredu filologično-zgodovinskem: dr. Fr. Meixner, vseuč. prof. v Zagrebu. Za pravega uda v razredu matematično-prirodoslovnem : dr. Karlo Zahradnik, vseuč. prof. v Zagrebu. Za dopisujoče ude v filol.-zgod. razredu: dr. Ivan Črnčič, kanonik v Rimu; Luka Zore, profesor v Dobrovniku; v filozofično-pravoslov.: Luka Zima, profesor v Varaždinu; v matem.-prirodosl.:
144
Slovenski glasnik.
Stepan Šulcer Migenburški, mikolog v Vinkovcili; dr. Gustav Janeček, vseuč. profesor v Zagrebu. — Naposled je čital pravi član akademije, profesor Armin Pavič, svojo razpravo „0 Palmotičevoj Kristijadi". Že stari biografi sloški uče, da je Palmotičev epos nastal povodom latinske kristijade Jerolima Vide. Akademik je razlagal najprej, katero mesto ima Vida v liter, zgodovini in ocenjuje naposled njegovo Kristijado. Biografi Palmoticevi od najstarejšega do najmlajšega so sodili po kvantitetni razmeri hrvatske Kristijade k latinski, da je Palmotič samostalno stvaral, ali iz primerjanja obeh eposov se pokazuje, da je Palmotič latinski original ^svobodno preložil". V kompoziciji ni Palmotič čisto nič izpre-ininjal; on odstopa od latinskega originala samo toliko, da na nekih mestih sledi druge eksegete svetega pisma, ali da se drži strogo samih besed evangelistov po čemer se vidi, da je sveto pismo in njegove komentatorje vrlo točno poznaval. Palmotiča je silil v prevodu že metrum (osmerec proti šestomeru), da se ne drži povsem točno latinskega originala, nego da ga parafrazuje. Raz ven tega uhaja Palmotič na nekaterih krajih, ki dado priliko pobožnemu premišljevanju, v homiletično obširen tolmač svetosti takšne situvacije. Zavoljo tega je ostala hrvatska Kristijada proti latinski povsem različnega karaktera ter zadovoljava bolj pobožnosti srca nega estetskemu uživanju. — Iz teh malih vrstic se razvidi, koliko važnosti bode ta razprava za zgodovino hrvatske književnosti.
M. Malovrh.
Srb O Slovencih. V ,. Srbskih Ilustrovanih Novinah" g. prof. M. P(etrovid) pod naslovom ,,Ljubljana i Slovenci" priobčuje zanimljivo potopisno črtico, v kateri svojim rojakom pripoveduje o naših političnih, socijalnih in literarnih odnošajih ter posebno poudarja vztrajnost in delavnost naroda slovenskega v politični borbi in na literarnem polji.
Slaves et Teutons. Notes et impressions de voyage. Avec deux cartes. Par Edouard Marbeau. Pariš 1882. Ta 278 stranij obsežna knjiga s političnega in Slovanom prijaznega stališča seznanja Francoze s slovanskim svetom. V uvodu pisatelj poudarja v bodočnosti neizogibni boj med Slovani in Nemci, govori o skupinah slovanskih ter tolmači uzroke antagonizmu med slovanskim in germanskim elementom. Potem obširno opisuje boj, katerega Slovanje bijejo za svojo narodnost in svoj obstanek proti nemškemu navalu v Avstriji, Nemčiji in celo na Ruskem. Knjiga je pisana živo in elegantno, kakor znajo sploli pisati odlični pisatelji francoski.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na  mesec v zvezkih ter
stoji: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto.
Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Fr. Leveč. Uredništvo s v Novih ulicah 5. — Upravništvo: na Marije Terezije cesti 5.
Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.