m
PRIMORSKI DHEVNIK
________glasilo	osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
£iJtev- 92 (2711) sSn.nL.XT
Ve teto oelihmocim plamihe
ieli iti etn botiudnikom. naiocmhum m čiktteljvm
PRIMORSKI DNEVNIK
TRST, nedelja 18. aprila 1954
Cena 25 lir
i Tri™Pt stoletij rutina-
0 tuš človek s svojim S®"’ mM'° zemljo,
. ... krpatii na tej
™j*» da bi si ohranil ™ico do življenja. 1300
1 °£r°-a tuji zavojeva-i ^vlienje našega de-, človeka; vsa zgo-
11la je prepolna nečlo-Jga izkoriščanja naše-,n dav ra, kmeta, ribiča * Podarja.
Naša zemlja je odrta j a-v, *&tvo gospodi, ki ni iil n?fpSa rodu in ki je <g	našega kmeta
°pičenje svojega bo-
jt t** T° ^pa-stvo, ki se
kopičilo pri tržaški noblesi. je bilo It J--k* -,e vedno bolj iz . odo domačega brez-^nega človeka, ki je L ***>eti v političnem I" Prav ju od drobtinic, legale s bogato ob-
Oiiz t n'iz bog01'*10”’ z
i sj . ii,L je naš človek j °Jlm znojem in tru-m Vlagal.
ij?,etia in stoletja so kriv£U. ljudstvu vladali s Pini n'->n* zakoni, s katetru- t* ja privilegirana Ptaoi^tt zaščitila svoje ik-jh' kri čemer jim je Ijjj , tudi cerkvena ob-aJf* tam, kjer ni %d° zandarju, je go-It, P°magal črni talar, tip,., °ba služila izkori-Oba pa sta -
^	nas ~ vzB°ji
^ ^ P^a tako, da je vi-zukonih in posta-»jigj 'zkoritčevaLske go-
^e.	po
w ( G°*Podujoči pa so • vživeli v svojo da je bil vsak Ni 'i Spremembe ne sa-i[^n, temveč tudi 7 ^tstvo. n
zemlja
f0V
V
tfiko kot v naj-N d	srednjem	veku
Stn , ~a človeštvo sraki,^ dobe zločinskega * :	SC	danes
Hi, ^0,co našemu člo-%ijU.nps- v letu 1954
- kn sc tudi danes
j1.’ <*«»
civilizacije*. hpafje v svetih knjigah tz<^Je zapisano, da *" *•ed*	lastnina sveta
ltljQ °takljivav- Toda to
velikih narodov zahodne demokracije. To je politika genocida, je politika krvavega in požrešnega imperializma. Kdor izvajanje takšne politike dovoljuje, si maže roke z zločinom nad delovnim ljudstvom, z zločinom nad slovenskim ljudstvom.
Kradejo nam zemljo. Naše ljudi odganjajo v emigracijo- Toda naša zemlja nam mora biti sveta. Zanjo smo vodili krvavo borbo. To pričajo spomeniki padlih sinov naše zemlje, ki so dali svoja življenja za to. da bo ta zemlja naša in svobodna, ne pa, da bo služila tujcu za njegove umazane imperialistične t
namene
Frane Stoka
OBISK MHRŠHLH mn V TURČIJI UBOPHO ODMEVH V VSEH SVETU
■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■mm
Ankarski sklep« da se balkanski pakt spremeni v zvezo, imajo v atenskih krogih za konkreten znak, da bo do sklenitve zveze kmalu prišlo - Komentar zahodnonem-ške socialdemokratske tiskovne službe- - Sumljivi nameni pisanja italijanskega liska
Sprejem na čast maršala Tita t Carigrada
ODPUŠČEN IZ DRŽ. SLUŽBE ZATO, KER JE SLOVENEC
Najnovejši primer italijanske genocidne politike ob sodelovanja ZVU - Slovenec, ki ne zanika svoje narodnosti, ne more biti na tržaškem tribunalu niti za poslužitelja ! ...per sentimenti antinazionali"
CARIGRAD, 17. — Predsednik republike maršal Tito, ki je včeraj opoldne prispel v spremstvu predsednika turške republike Bajara iz Ankare v Carigrad, si je danes o-gledal carigrajske zgodovinske spomenike. V mestu so na več krajih postavili slavoloke, okrašene z jugoslovanskimi in turškimi zastavami. Predsednik turške republike Bajar bo priredil danes v znamenitem dvorcu Dolma Bahče. kjer biva maršal Tito, velik sprejem, na čast predsednika jugoslovanske republike. Na sprejem so povabili okrog 150 osebnosti.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — Sklep o spremembi balkanskega spo-
razuma v vojaško zvezo med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo pomeni pozitivno oceno dosedanjih rezultatov balkanskega sporazuma, tako glede medsebojnega sodelovanja kakor tudi glede utrditve miru in varnosti v tem delu sveta. Ta sklep, poudarjajo v Beogradu, kaže, da je balkanski sporazum trajen instrument za utrditev svobode in neodvisnosti treh balkanskih držav.
Toda sklep o spremembi balkanskega sporazuma v vojaško zvezo, pravijo v Beogradu, ni edini rezultat obiska predsednika Tita v Turčiji. V tej zvezi opozarjajo v Beogra-
vprašanj medsebojnega sodelovanja in krepitve varnosti na Balkanu, temveč tudi o osnovnih vprašanjih mednarodnega značaja, kar je prav tako zelo pomembno. Obisk predsednika Tita v Turčiji je po ocenah političnih opazovalcev v Beogradu ne samo velika manifestacija turško-jugo-slovanskega prijateljstva, temveč odpira tudi nove poti za razvoj in poglobitev trojnega sodelovanja.
Obisk maršala Tita v Turčiji ima velik odmev ne samo v državah balkanskega sporazuma, temveč tudi v drugih državah v svetu. Uradna no-
du na dejstvo, da je bila medi vinarska služba zahodnonem-razgovori v Ankari ugotovlje- ške socialistične stranke je ob-na enotnost ne samo glede javila članek, v katerem po-
Komentarji svetovnega tiska o ameriških jamstvih EPS
„Daily Telegraph" meni, da bi bilo bolj preprosto sprejeti Nemčijo v atlantski pakt Nihanje med zadovoljstvom in skepso v Franciji - V ZDA poudarjajo, da bi morala jamstva Franciji zadostovati za ratifikacijo • Radio Moskva o .iluzornih jamstvih"
LONDON, 17. — Ves angleški tisk komentira danes Ei-
senhowerjevo poslanico šestim državam evropske obrambne skupnosti. Pri tem listi predvsem poudarjajo podobnost Eisenhowerjeve poslanice z izjavami, ki jih je v sredo prebral v spodnji zbornici angleški zunanji minister E-den.
«Times» pravi, da gre za «ponovno potrdilo« dosedanje ameriške politike in < nadaljuje: ((Predsednik jasno nakazuje državam podpisnicam, kakšne ugodnosti bi imele od ratifikacije, potem ko je državni tajnik Dulles prikazal, kakšne bi bile negativne posledice, če pogodba o EOS ne bi bila uresničena«.
Konservativni «Daily Telegraph* pravi, ca če Eisenho-werjeva poslanica ne bo mogla 'povzročiti ratifikacije po-
nil. Ameriške obveznosti, meni list gredo zelo daleč in veljajo za zelo dolgo dobo: te obveznosti gredo tako daleč, da je »upravičeno začudenje spričo dejstva, da nočejo ZDA storiti preprostejšega in prav nič nevarnejšega koraka, da spravijo Nemčijo neposredno v atlantski pakt*. List pravi nato, da «mu ne ugaja ameriška in angleška obsedenost za evropsko vojsko*.
«j\ews Cronicle* sodi, da bi Francozi težko dobili večja jamstva, medtem ko trdi «Dai» ly Mail», da pomest EisejJ-hotverieva posfonica izredno važno politično potezo, ki naj zagotovi solidarnost zahodnih zaveznikov z ZPA. Laburistični »Dailj- Heriild* pa poslanice ne komentira, temveč samo navaja njen drugi del in opozarja na njegovo podobnost z angleško izjavo.
nid, da mora biti atlantska, kongres. List pravi, da je Ei-strategija takšna, da v pri-1 senhoiver sicer vsega zaupa meru napada nobena država nja vreden, da pa njegove ob
Sflbto
za njihovo bo-
li pl‘l Sa njihovo zetn Sh 0 seveda ne vel ja
Jo.
bo
tUls
in za naso
vPraiati> mso
v' i(i otnppu člove->«b,7-yeeW° mnenje-%i ' 1 so zakone o pri-h. j-j ' rotitvi naše zem-Ho*,- Znkoni so njihovi
' So Zakoni mogoč Ste,	fašistične
^ kn,- 'a našega človeka, 'Si,; knieta pa so ti Uli k rivični zakoni, ki ie j "rem
&s- u'\ l ten" faH'
K*nti »•»	conj nam
s,
% .beremo sprejeti
so najbolj *lzem in se ga
sZJt* -.
SC ' » b"rhi proti , pri }'" človrbu sploh.
KJV" roti ***■
i, k * ( ,'pku še polt **dnir'n} ^'koni nam ■'So, « kradejo našo
JsS ................
'S 7r
n-ZU)li*nja■ Niti
tfl/So 1. * '‘spelo z vso Ni 0 s/r,l0'St,° Izropati Sv,'n’en*ke zemlje d* iti-o^ročju. kot P dobi vla (wnikov
it ^	ruisa
ijShe P‘ ani°n' 0(1
t.Mh „ P° nesramno
godbe o evropski vojski, bo predsednik logično lahko po- Francoski tisk pa je pred novno' proučil dosedanjo poli- vsem ugodno sprejel zngoto-tiko in jo morda tudi sprcme-jvilo v Eisenhowerjevi posla-
NATO ne bo izpostavljena U ničenju in okupaciji. Mnogi listi tudi opozarjajo, da sta izmed treh glavnih pogojev, ki jih je Laniel postavil za ratifikacijo pogodbe o EOS, dva že izpolnjena:	angleška pri-
družitev in ameriška jamstva.
((Parisiep Libere* poudarja ameriško obljubo, da bodo a-meriške čete ostale v Evropi, dodaja pa: »Treba bo videti, kako močne oddeike .ie Washington pripravljen prepustiti za obrambo na kraju napade samem. Upati je. da bodo ti oddelki znatno močnejši kot skoraj simbolični angleški prispevek ene same divizije,*
Neodvisni socialistični «Com-bat* pa opozarja, da zgodovina versajske pogodbe dokazuje. kako brezmočen je predsednik ZDA pred parlamentom. kadar je treba držati obljube, ki jih ni izglasoval
VELIKONOČNI MRAZ SKORAJ V VSEJ EVROPI
17 žrtev mraza in plazov v Avstriji - Temperature globoko pod ničlo, sneg in vihorji v vseh Alpah • Sneg v Kalabriji - Mraz v Jnqosiaviji. sneg v Opotiji • Plovba v težavah
DUNAJ 17 — Po vsej Sred- cije. V Vogezib so ponekod celo v Kalabriji. Ponoči je nji in Južni Evropi je nov divjali pravi snežni viharji, fbdno^.snenlo^pp^ vsem^ polo-
udarja odločnost in voljo treh balkanskih držav, da ohranijo neodvisnost in utrjujejo splošni mir. Pred letom dni, pravi članek, so v Ankari podpisali sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo.
Ta sporazum, katerega cilj je bil, upreti se morebitni sovjetski agresiji, je pokazal občudovanja vredne rezultate. Sporazum temelji na načelih spoštovanja suverenosti in enakopravnosti. Titov državni obisk v Turčiji bo vezi med balkanskimi državami še bolj utrdil. Titov obisk predstavlja vrhunec razvoja, katerega si pred nekaj desetletji ni bilo mogoče niti zamisliti.
Tudi francoske agencije in listi poudarjajo pomen Titovega obiska v Turčiji. Večerni ((Paris-Presse* pravi, da je maršal Tito na svojem potovanju utrdil balkansko zvezo s tem, da sta se Jugoslavija in Turčija načelno sporazumeli o sklenitvi vojaške zveze. Tako. nadaljuje list, se bo balkanski pakt verjetno v kratkem spremenil v zvezo. «France-Soir» pa pravi v svojem dopisu iz Aten, da grški uradni krogi posvečajo posebno pozornost obisku maršala Tita v Turčiji. Predlog predsednika Tita, da se balkanski sporazum spremeni v balkansko zvezo imajo v grških diplomatskih krogih za konkreten znak. da bo v kratkem prišlo do podpisa vojaške zveze. To bi odgovarjalo praktičnemu duhu treh balkanskih držav, ki želijo utrditi svojo skupno obrambo.
Pisanje italijanskega tiska o obisku maršala Tita v Turčiji, o izjavah Koče Popoviča o ureditvi tržaškega vprašanja ter o napovedani trojni [vojaški zvezi je ponovno p
t'V
"i*.,:
'jšt * t-** * m 'M
m
sags |	|
mmm
is m
mn g !
ljube vežejo samo njega oseb-ro id da na tem ne spremeni mnogo niti dejstvo, da se je predsednik pred objavo svoje poslanice posvetoval z voditelji obeh ameriških strank.
Progresistični ((Liberation*
pa govori o «ostri ameriški  ________________ §§_
diplomatski ofenzivi pred .že-[kazalo nespravljivo stališče nevsko konferenco*, ki je «v , <j0 Jugoslavije in potrdilo^ da zahodnoevropskih političnih | Italija vztraja na požcijah krogih povzročila val skepse, dosedanje imperialistične zu-in upadanja poguma*, in do- i nanje politike. Vsakdo bi pri-daja, da «Amerika sama, kljub čakoval, da bo Italija s ^im-Vsej svoji moti, vendarle ne patijami in zadovoljstvom more tomeoizati ženevske gledala na sodelovanje bal-konference*.	[kanskih držav, ki s svojim
Ameriški tisk pa predvsem! zavežnfštstbm' varujejo tudi izraža mnenje, da bi morala' meno varnost. Toda temu m jam siva, ki jih je' včeraj' dal tako.
Ejsenhorver, v sredo pa Anglija, zadostovati, da se pomiri bojazen Francozov. «New York Times* piše, da daje predsednikova poslanica Franciji «večjo zaščito pred sovjetsko nevarnostjo in večjo zaščito tudi pred Nemčijo,
italijanski listi želijo, naj bi italijanska vlada nadaljevala svojo tradicionalno zunanjo politiko. Kaj'je bil cilj te politike? Poskus, da se zahodne države, evropska o-brambna skupnost in atlantski oakt izkoristijo za cilje itali
Z a St’ I lO vuuj uicu	ciijl	4,ivp,	.	..	-	„	-	.....
ker onemogoča možnost, da 7™ske imperialistične politike bi Nemčija postala prevladu- da se skalijo odnosi Jugoslavi-joča sila v evropski obrambni je z zahodnimi državami, da se
mrzli val povzročil znatno ohladitev ozračja, marsikje sneg in viharje, pa tudi smrtne žrtve.
Precejšnja škoda je nastala toku Sila; sneg je zapadel do na sadnem drevju, ki je za- 15 km od Cosenze. Po vsej čelo cvesti	južni Italiji je mraz, ki se
BEO -RAD, 17. _ V vsej je ponekod_ Približal jiičli, po-
Gosta megla in novi snežni Jugoslaviji je temperatura v: vzrodif, precejšnjo škodo na.stva*. meti so danes zmanjšali u- zadnjih dneh močno padla; nasadih m sadnem drevju. |
m ponekod dosegla osem st^| Zaradi^ močneg^ ^vetra J«	NeHrUjeVO	IZJSVO
skupnosti*. Isti list pouda-ja tudi, da se je republikanska vlada z izolacionističnimi tendencami obvezala ohraniti svoje čete v Evropi.
Moskovski radio je včeraj komentiral razvoj ratifikacije evropske obrambne skupnosti in poudaril, da so «tako imenovana jamstva, dana Franciji, zgolj iluzorna«, ker so «od začetka do konca zlagana*. Komentar napoveduje, da bo »odpor francoskega javnega mnenja toliko bolj rastel, kolikor bolj bo jasno, da nudi sovjetski predlog za sistem kolektivne varnosti dejanska, ne le navidezna jam-
zameti so panje za rešitev desetin nemških dečkov, njihovih učiteljev in drugih turistov, ki so ostali pod snegom v Alpah. V avstrijskih Alpab je vsaj 17 oseb izgubilo življenje ali izginilo zaradi velikonočnega mraza. Meteorološke postaje v Avstriji Švici in Južni Nemčiji so opozorile na znatno nevarnost plazov prav v bližini najbolj znanih zimskih letovišč. V Garmisch-Partenkir-chenu in Berchtesgadenu so prepovedali vsakršno smučanje.	,	.	...
V Rossleithenu v Avstriji je vrtinec vetra odnesel 60-letno Anno Stein z balkona, jo nekaj časa nosil po zraku, nato pa vrgel ob tla, kjer se je ubila.	.
Na najvišjem nemškem hribu Zugespitze je od včeraj padlo 130 cm snega. Povprečno je na nemških Alpah zapadlo več kot pol metra svežega snega. Mnogo snega je tudi na Tirolskem, kjer sneži že 24 ur. Tudi v Innsbrucku je vso noč snežilo. Na Bahnen-kammu pri Kitzbuehelu je zapadlo meter snega.
O snegu m mrazu poročajo tudi iz severovzhodne Fran-
razbije balkanski sporazum,
'*■	i
m
vam	;	%
aMlitDi	al*:	"	,	v“.
še en primer italijanske genocidne politike — pravi velikonočni rimski genocidni pirh — se je prav v teh dneh primeril v Trstu. Ta primer dokazuje, da smo prav zares postali prava kolonija italijanskega beraškega imperializma z angleškim guvernerjem. ; Iz, tega primera [ sledi namreč,, da ne more biti , v državni službi na tržaškem sodjšču niti v svojstvu služi-telja Slovenec, ki se svoji nacionalni pripadnosti noče odreči.
Gre za 71 let starega sodnega sliižitelja Karla Pečariča, ki so ga fašisti leta 1924 zapodili iz državne službe »zaradi političnih razlogov*. Pečarič je po osvoboditvi vložil
da bi se zatem Italija pojavi- Pf°?njo za ponovni sprejem v la kot edini pomembn? čini.-luzbo ( -T^osebna_ komis.ja. telj na tem področju.
Kdo je najbolj jasno razkrinkal ter se v največji meri odločno uprl vsem poskusom uresničenja te italijanske politike? Jugoslavija in maršal Tito. Zato ni čudno, da je ona vedno glavni predmet napadov in da se tudi skuša zmanjšati pomen obiska maršala Tita v Turčiji, obiska.
ki jo je ZVU ustanovila z ukazom štev. 60 je na svoji seji 17. aprila 1947 ugotovila krivičnost odpusta iz službe tako, da je bil Pečarič ponovno sprejet kot sodni služitelj ter bil nastavljen, v arhivu tržaškega tribunala. Toda nenadoma mu je bilo sporočeno
— v decembru lanskega leta
— da je posebna komisija, ki , je bila. ustanovljena na pod-
z dolžnostmi svoje službe in s koristmi svoje družine*.
V marcu letos pa je Pečarič prejel od predsednika tržaškega tribunala obvestilo,
določilo datum prenehanja službe zaradi starostne dobe z dnem 31. maja 1954».
Zgoraj objavljamo fotografijo pismi, ki g«, je prejel
da je odpuščen iz službe z1 Pečarič 9. decembra 1953 od
zadnjim dpem maja t- 1. ib sicer zaradi odločitve, ki jo je sporočil tržaškemu tribu-nalp rimski emisar in -višji
istega predsednika tržaškega tribunala, v katerem je rečeno:
•Prepis vsebine, tukajšnjega
upravni ravnatelj' pri ZVU'| apeiacijskega sodišča od S.12.1953 prefekt Vitelli. Proti temu I *t«v. 1470 A I si st Vas tiče, se odloku je vložil Pečarič 5. Blasi:
t, m. prošnjo naslovljeno na Po naloga nadrejenega minl-ZVU in njenega poveljnika strstva in v zvezi t vso kore-
Wintertona, v kateri je vso svojo zadevo obrazložil in tudi povedal, da italijanska
spondenco, Vas prosim, da sporočite zainteresiranemu (Pečariču), da njegova prošnja za po.
vlada v njegovem primeru ne, °ovni sprejem v službo ni bila priznava odločitve komisije, ki | sprejeta, ker je bil isti odpuščen, jo je ustanovila ZVU s svo- ! zaradi protin-acionalnih čustev in
brambo njihove	svobode	in
neodvisnosti.
Obisk predsednika Tita	v
Turčiji, piše v jutrišnji «Bor-
mnj duh	.	 ,	.	-	.	bi« veleposlanik Josip Djer-
alpskih predelih	obilno	sneži,! P?	t4dt	v.ecje	‘a°je	s°	^	ft	nilllp^nVPITI	naftftll	dia’ Predstavlia	n°v0 etapo
so zabeležili	tudi težavah	Ob	jadranski	obali	0	UUIICOUVCIII	Udbi	lil	v razvoju bal
ki bo dokončno zacementiral j j j fašističnega' kraljevskega prijateljstvo treh držav. B«l-,dtkreU od 24.9.1923 štev. 2160 kanski sporazum se bo spre-	„	?,finnstitvi
menil v vojaško zvezo v o-
pinjP pod ničlo. V slovenskih marsikje prekinjen obalni pro-,  met. na tudi vecie ladie so v
na hribin pa so zabeležili tudi 15 st. pod ničlo. Sneg je padal ob vsem Kvarnerskem zalivu, tudi v Opatiji, kjer ga doslej ob tem času še niso
zabeležili.	.............
RIM 17. — Tudi' Italijo je zajel mrzel val. Medtem ko
Abrucov je veter dosegel 130 km na uro.
Posebno hud je mraz v Dolomitih, kjer je promet čez Brenner zaradi snega in poledice skoraj onemogočen. Na
 	_	prelazu Resia	so zabeležili 6
divja v alpskih predelih na	j st. pod ničlo,	na Rolle 10 st,
hribih snežna nevihta, oo do-	na Paganelli	11 st., na prela-1	Tajnika	Johna Fosterja Dul-
linah pa piha zelo močan o-	zu Stelvio pa	celo 18 st pod I	lesa za	ustanovitev	sistema
ster severni veter, je snežilo ‘ ničlo.	kolektivne varnosti v	Aziji.
razvoju balkanskega spo-NOVI DELHI. 17	— Na-1 razuma, ki se bo v bližnji bo-
mestnik indijskega zunanjega ! dočnosti spremenil v vojaško ministra Anil Chanda je na- ' zvezo, s čimer bodo balkan-
znanil, da bo ministrski predsednik Nehru v kratkem v parlamentu podal Izjavo o indijskem stališču do predlogov ameriškega državnega
ske države v največji meri prispevale k stvari miru v
»izrazila mnenje o bdpustitvi iz službe zaradi njegovega političnega zadržanja v odnosu do nacionalnega načela»._ To sporočilo je podpisal fašistični minister Oviglio. Pečarič je že vložil prošnjo za revizijo proti temu odloku, v kateri je dokazal, da se ni niti pro'ti ((nacionalnemu načelu« pregrešil in v dokaz pri-ložil izjavo prefektovega komisarja na občini iz 1- 1924, ki ga je imenovala fašistična
tem delu sveta. Takšen raz- vlada, v kateri je rečeno, da
voj , ki ga narekujejo nacionalni interesi treh držav, je v skladu z Listino Združenih narodov.
B. B.
je bil — »čeprav Slovenec po poreklu, lojalen in pošten« in da se ni vmešaval v politična in nacionalna vprašanja ((temveč, da se je bavil izključno
jo je
jim ukazom št. 60.
Ta odločitev po ZVU ustanovljene komisije je bila izdana brez možnosti sprememb s strani italijanske vlade in ga zaradi tega ZVU ne more odpustiti iz službe zaradi drugih razlogov, ki jih je navedla posebna komisija, katera predvideva omenjeni fašistični zakon iz leta i923. V svoji prošnji pravi dalje Pečarič. da je bši odlok po ZVU ustanovljene komisije že izvršen, kajti ta odlok je sporočil tedanji predsednik cone dr. Gino Palutan državnemu pravdniku in je Pečarič zaradi tega opustil vsako . drugo zaposlitev ter ponovijo vstopil v državno službo K >t sodni poslužitelj. čeprav hi lahko našel bolj donosno privatno službo. Končno je Pečarič v svoji prošnji poudaril, oa bi z odpustom pri svojih 71 letih ostal brez za življenje prtreb-nih sredstev ter zahteval, naj ZVU njegovo zadevo' pravično uredi.
Nato je Pečarič prejel 7. a-prila t. 1. odgovor, v katerem mu predsednik civilnega in kazenskega sodišča v Trstu sporoča, «da je ravnateljstvo za pravne zadeve pri ZVU
ne zaradi političnih razlogov«.
Pri vsem tem dovolj zgovornem primeru je poleg dejstva, da italijanski emisarji počnejo v Trstu vse. kar lih je volja, da uveljavljajo čisto fašistične odločitve fašistične komisije, nad vse važno še dejstvo, da je na takšno ravnanje pristalo tudi ravnateljstvo za pravne zadeve Zavezniške vojaške uprave, ki še ni v rokah italijanskih emi-sarjev, temveč mu načeluje-jo še vedno angloameriški oficirji. Gre torej še za en dokaz. da angloameriški oficirji pri Zavezniški vojaški upravi sodelujejo pri izvajanju italijanske genocidne politike proti tržaškim Slovencem. Izgovor na starostno dobo je seveda le slaba krinka za takšno početje, proti kateremu ponovno protestiramo in zahtevamo, da se Pečaričeva zadeva še enkrat prouči in vsi dosedanji odloki o njegovi odpustitvi iz službe razveljavijo Ce Rim in njegovi emisarji ravnajo z nami tako že sedaj, potem si lahko predstavljamo, kako bi ravnali, če bi se uresničil osmooktobrski diktat!
^ -6.M,ovski vladi
Vkjt U, V pooblasče->l»i i?vliai°. da so [AiiSih1^ d' pK'Pt°vske V* \ 8°	°s‘avko.
tv * gOsno!fter » ti-
'NkVv Sov 9pdarstvo El zi1J,,''nist»a'res,nik El \itl' R Ve in ?a komu'
" kmetijstvo HNcN** ,rRovinski
Si«*1 -»
N)	da	bi
V*Vv ' Sodiin' !e nastal W*t.Pa da bo-
Naš
pregled
Teden pred veliko nočjo je.se še utegne kaj zgoditi...) hit izpolnjen z Dullesovim po- čeprav je najbolj neposredno touaniem v Evropo in z nje- zainteresirana »o enem izmed anvimi neposrednimi ali po- obeh glavnih vprašanj azijske posledicami.- !ondo»-| konference, ki sta Koreja in ska in pariška izjava o na- Indokina. četnem pristanku na nekaki Dulles s svojo zamislijo «skup-
 	.	ilrambni sistem za jugo- nega sva rila« pekinški Kitaj-
ii	•	:	.l.xl..s	AUn4->	„,wnn Azijo in zahodni Pa- »ki m imel sreče. Njegova
\ o ni	Zločinec	AbetZ	ri,.k angleška m ameriška, ideja je že takoj spočetka na-
* .. ..	c	evropski	obrambni) letelo no zelo hladen, če ne
DOmi OSČen V rrancijl	in	komprom« o ta naravnost sovračen spre-
“	'	,L	.*	irnn.msKi vladi o parlamen- jem V Evropi. Angleški tisk
PARIZ. 17- — Orio Abetz, med vojno nacistični veleposlanik v Franciji, je bil danes izpuščen Iz kaznilnice Loos pri Lillu, kjer je bil deset let zaprt kot vojni zločinec. Predsednik francoske republike Coty je nedavno podpisal ukaz o pomilostittvi 51-letnega bivšega diplomata, ki ga je francoski tisk označeval za »najbolj osovraženega človeka« v Franciji. Abetz se bo takoj vrnil v Nemčijo, da bi preživel veliko noč pr' sorodnikih.
Abetza je vojno sodišče 9. julija 1949 obsodilo na 20 let
tarni °debati o ratifikaciji po-
°°Ze *v °zadnje’m pregledu smo prikazali, kako tesno sta danes povezani vprašanji azijskega jugovzhoda predvsem lndokine. in združevanja še-
fe Dullesa opozarjal, da zahodnoevropske države ne nameravajo slediti njegovi zaletavosti; Francozi so se še prav posebej bali. da sc tz tega eresnega svarila» ne bi utegnili, izcimiti internaciona-
lna Piirooskih dežel, predvsem ; lizacija tttndok,tajskega spojia-i nhliki ustanavljanja skup- da. ki b.' resno ogrozila fran-L i.fce Središče, ki pove- cosfce kolonialne pozicije. Mirte obe vprašanji, je Franci-, rdijubnt svet je v mternacio-in k, io ie Moskva očitno pr*- nalizacijt mdok,tajskega tpo-l a -a šibko točko zahodne- pida videl ne le nevarnost t« trema Da je ta točka nastanka nouega pojnepa ža-9” iihlca se kaže med dru- rišča. temveč tudi nevarnost nirn tudi 'v tem, da je le ma• da se načelo kolektione var-i„ t nikalo da b' Francija nos ti tn z njim iired vsa orga-lo ma J .	via(je lfp nizacija Združenih narodov
zločinov*3 del* Zarad' VOjn‘b | ce3 pa^iT nwno%. aprila in spremeni v policaja kolonial-
nih koristi svetovnih imperijev.
Se preden je Dulles prav prispel v London — kjer ga tisk ni nič kaj prijazno pozdravil — so se razširile govorice o angleški kompromisni tezi: niti takojšnje «svanlo» Kitajski, niti nobenega svarila, temveč svarilo v primeru neuspeha ženevske konference. Londonsko poročilo o razgovorih med Dullesom in Edenom znamenitega eskup-nega svarila» sploh ne ome-ija, kar j« očiten znak, ia je prevladala angleška kompromisna teza; ali pa se za tem molkom skriva pristanek za eposvantevs Kitajske po ženevski konferenci — ki težko da bo uspešna po ameriških pojmih, — je težko vedeti. V zameno pa govori londonsko poročilo o načelnem sporazumu o ustanovitvi o-brambnega sistema za južno-vzhodno Azijo in zahodni Pacifik, ki bi bil podoben a-tlanski organizaciji na zahodni polobli. Da je že samo to sporočilo tudi nekak nadomestek za svarilo, ali, če hočete, grožnjo Kitajski, ni težko razumeti.
Poročilo o Dullesovih pariških razgovorih z Bidaultom in Danielom je v prvi točki podobno londonskemu — ne omenja Dullesove zamisli poziva Kitajski. Je pa pariško poročilo mnogo bolj ohlapno
glede jugovzhodnoazijskega o-brambnega sistema, ki ga z besedo ne omepja, temveč govori samo o potrebi enotnosti in sodelovanja v tem delu sveta.
V stališču do te azijske NATO je očitna razlika v stališču Londona in Pariza. Ta razlika izhaja iz dejanskega položaja; Anglija je bila nekoč glavna velesila na tem področju in Singapore je bil nekak simbol tega gospostva-Japonski napad med drugo svetovno uojno je ne le zrušil singaporski mit, temveč tudi omogočil ZDA, da so v veliki meri nadomestile Anglijo, ki je celo zapletena v nepre-nehno gverilsko vojno na Malajskem polotoku; ZDA so pobrale tudi predvojni japonski vpliv in se polastile velikega dela omajanega francoskega vpliva. Ko so ZDA v nekako tolažbo Avstraliji in Novi Zelandiji zaradi podpisa japonske mirovne pogodbe in perspektive ponovne japonske oborožitve sklenile z obema državama tihomorski pakt (ANZUS), je bila Anglija iz njega izključena in kljub ose-mu prizadevanju se ji doslej še ni posrečilo prodreti vanj. Zato ni čudno, če so angleški konservativni listi ob Edeno-vem sporočilu v spodnji zbornici o rezultatih razgovorov z Dullesom pisali, da se Anglija vrača kot velesila na Pa-
cifik.
S Parizom je stvar drugačna. Francoske želje so mnogo bolj skromne: da jim vihar ne odnese še Indokine. Toda nevarnost ne preti samo od Hočiminhaz nevarnost je v težnjah domačega prebivalstva po neodvisnosti m v konkurenčnih velesilah, ki bi to težnjo rade izkoristile za razširitev svojega vpliva. Med vojno sc je po japonski okupaciji Indokina dejansko ločila od Francije; nastalo je B aort nje vo satelitsko cesarstvo. Takoj po vojni se je uveljavil Hočiminh, ki se je boril proti Japoncem za dejansko neodvisnost dežele. Kasneje so se Francozi poskušali utrditi s tem, da so spodrinili Hočiminha in postavili v sedlo starega satelita Baodaja. tokrat z drugim gospodarjem. Toda težnje treh indokitajskih držav — poleg Vietnama sta tu še Laos in Kambodža ~ gredo onkraj tega, kar je Pariz pripravljen dati v ok >-ru Francoske zveze. Ni skrivnost, da uživajo te težnje tudi podporo ZDA, ki se poskušajo na ta način bolje vgnezditi v teh strateško varnih položajih. Vsak poskus, da se izključna francoska odgovornost za položaj v Indokin: spremeni v kakršno koli širšo odgovornost s sodelovanjem drugih držav, je torej v Parizu skrajno nedobrodošel, m ker je trenutno točka, ob kateri bi azijski obrambni si-
stem utegnil praktično funkcionirati, prav fndokina, v Parizu tudi za to zamisel ne kažejo nobenega navdušenja. Poleg tega Francija i očitno še ni izgubila vsega upanja, da bo mogoče z Moskvo in Pekingom le nekako izmešetari-ti konec vojne v Indokini; če je vlada nad tem upanjem morda naredila križ, ga gotovo ni javno mnenje.
Azijski obrambni sistem pa je naletel na nasprotovanje tudi v Angliji med laburisti, točneje, med Bevanovim levim krilom, ki pa je bilo, kot vse kaže, ob tej priložnosti znatno obsežnejše kot običajno. Bevanovo stališče je sicer mešanica političnega realizma, nevtralisticnih iluzij in očitanja kolonializma drugim brez dosledne pripravljenosti, odpovedati se tudi vsemu angleškemu kolonializmu — je pa vendar znatna zavora, ki miroljubno vpliva na politiko angleške vlade, po nje pa tudi na politiko ameriške vlade. Obenem pa obeta to precej ostro bevanistično zavzemanje stališča povzročiti nove notranje težave, v laburistični stranki, ker je Attlee-jevo in Morrisonovo krilo na pozicijah, ki pravzaprav niso ne krop ne voda.
Dullesov obisk v Evropi je nedvomno veljal tudi poskusom da se pospeši francoska ratifikacija pogodbe o evropski obrambni skupnosti. V tem času sta bila res izpol-
njena dva izmed pogojev, ki jih je francoska vlada postavila za ratifikacijo: angleška pridružitev EOS in, ameriška jamstva, da bodo ameriške čete ostale v Evropi in da se bodo ZDA zavzele za ohranitev celovitosti EOS <v Parizu sc namreč bojijo, da ne bi Nemci lepega dne, ko bi že bili oboroženi v okviru evropske vojske, tej evropski vojski pokazali hrbta in, tako nenadoma razpolagali z lastno vojsko). Drugo ,vprašanje pa je, ali se bo francoski narodni skupščini zdelo, da sta oba pogoja v celoti izpolnjena, Angleško pridružitev EOS so v tem smislu v Parizu precej kritizirali. Poleg tega Ei-senhomer ni izpolnil francoske želje, da bi ZDA pristale na podaljšanje veljavnosti atlantskega pakta od 20 50 let, kolikor znaša veljavnost pogodbe o EOS.
Kompromis, s katerim je bila francoska vladna kriza začasno odložena — zdi se, da so dale ZDA vnaprej svoj pristanek nanj — pa pran nič ne povečuje gotovosti, da bo ratifikacija pogodbe o evropski obrambni skupnosti v francoski narodni skupščini kolikor toliko kmalu pod streho. Položaj v Franciji bo verjetno ostal skrajno negotov in spremenljiv, dokler se ne bo pokazalo, koliko si je mogoče obetati od ženevske konference, ki se prične 26. aprilr.
r. c.
		
MPOKIKMK.1 DNEVI		
Na današnji dan so leta	1945	
partizani uničili sovražno	opo-	
rišče Gorje pri Bledu.		
DANES, nedelja 1». aP'*1*
Velika noč, Gradislava . Sonce vzide ob 5.16 ln “g° Luna 18.54. Dolžina dneva 13.3». “V vzide ob 19.35 in zatone 00 «■
K ŽUPANOVIM IZJAVAM V ITALIJANSKEM RADIU
BARTOLIJEV „LEK“ KI POVZROČA SMRT
Neodgovorno ironiziranje demokristjanskega jezuita na račun nadvse resne gospodarske krize v mestu
Iredentistom v Trstu gredo zelo na tivce demonstracije tržaških delavcev ter srednjih in malih tržaških podjetij p roti sedanji veliki gospodarski krizi, ki se iz dneva v dan vedno bolj zaostruje. Delavske demonstracije po tržaških ulicah, na katerih zahtevajo delo za ladjedelnice, demonstracije delavske mladine, ki ne more dobiti zaposlitve, zadnja zapora 13.000 srednjih in malih tržaških podjetij so namreč najbolj zgovorni dokazi sedanjega stanja mesta in hkrati tudi odkrita obtožba večletne gospodarske politike Rima in njegovih tržaških a-gentov do Trsta. Vse. te demonstracije so zbudile v svetu pozornost na naše mesto, ki nenehno propada.
To je seveda dovedlo voditelje italijanskega iredentizma v Trstu in rimske emisarje, k iskanju možnosti in načinov, kako zadušiti odpor celotnega mesta proti njihovi politiki in prikriti svetu resnično stanje.
V zvezi s tem se je te dni oglasil po italijanskem radiu župan Bartoli z izjavami, ki samo potrjujejo, da je vse besedičenje, da v Trstu ni sprav tako slabo kot se govoriš, navadna laž italijanskih odgovornih osebnosti. Bartoli je moral priznati, da se je gospodarsko stanje Trsta po 8. oktobru dejansko poslabšalo. »Ne more pa se trditi — je dejal Bartoli — da je to stanje obupno in da je v popolnem propadanju«. To svojo trditev utemeljuje s podatki, ki jih je dal ob zaključku razprave o letošnjem občinskem proračunu. ko je s številkami, o tem koliko je v Trstu radijskih naročnikov, koliko automobilou, koliko naročnikov na telefon itd., hotel prikazati, da je v našem mestu življenjska raven višja kot v Italiji. Tega sicer nismo Bartoliju nikoli osporavali, saj se je v Trstu vedno bolje živelo kot na italijanskem polotoku, kjer so gospodarske razmere, predvsem pa na ju-gu, zelo zaostale in se ne dajo primerjati s skoraj nobeno drugo državo v Evropi. To nam tudi dokazuje število brezposelnih v Italiji, ki ne najde primere z nobeno drugo državo.
Potem ko Bartoli v sooji iz-jaui navaja visok promet tržaškega pristanišča, ne pove pa kakšen je ta promet, t. j. da gre predvsem za težko blago (rude, žito za Avstrijo, premog itd.) in ne za promet blaga, ki daje mestu zaslužek, potem ko hoče prikazati podjetja v industrijskem pristanišču kot velik prispevek k razvoju mestnega gospodarstva, pozabljajoč da je sedaj zaposlenih v vseh do sedaj zgrajenih tovarnah šele 600 delavcev, zaključuje:
«Italija, samo Italija lahko prinese izboljšanje, korenito izboljšanje sedanjega priznanega resnega položaja mesta. Samo naša država je do sedaj gospodarsko in moralno vzdrževala Trst proti vsem težko-čam, napadom in žalitvam; naša država bo Trst tudi rešila». Tržaško prebivalstvo — je dejal dalje Bartoli — in Istrani vedo, da ni drugega izhodišča kot vrnitev Trsta Italiji itd. itd...
Vidimo torej, da se vse Bar-tolijeve ugotovitve končujejo le z vrnitvijo »madrepatries v Trst, kar naj bi zacelilo vse rane mestnega gospodarstva, Vemo, da je Bartoli to govoril za Italijane, toda prepričani smo, da se je vsak Tržačan, ki je morda te besede poslušal, nasmejal, ker ve, da se je Trst razvil in obo-gatel prav v tistih letih, ko ni bit pod Italijo, da so Trst razvile le zaledne dežele, ko je za te dežele predstavljal resnično okno v svet. Prihod Italije v naše kraje in vsa dosedanja politika Rima do Trsta pa je težila in še vtdno teti prav fc temu, da odvzame Trstu zgodovinsko vlogo pristanišča zalednih detel. To
so tudi sedaj uspeli, kar nam dokazuje še posebno položaj tržaškega gospodarstva, ki je brez svoje trgovinske mornarice in brez naravne vloge trgovinskega posrednika med zaledjem in čezmorskimi deželami zašlo v slepo ulico. Zato bi bilo bolje, da bi ti gospodje vsaj molčali, če nočejo mestu pomagati, da se reši krize.
Demonstrativno dejanje delavcev železarne ILVA
Ravnateljstvo ILVA je tudi letos sklenilo razdeliti ne-
kaj štipendij sinovom zaslužnih delavcev in nameščencev podjetja. Običajno so se ceremonije podelitve štipendij u-deležili tudi predstavniki tovarniškega odbora. Letos pa so delavci pozvali tovarniški odbor, naj se demonstrativno te slovesnosti ne udeleži, ker je ravnateljstvo prizadelo delavcem mnogo krivic. V svojem pozivu delavci med drugim navajajo, da je ravnateljstvo stalno odklanjalo vse njihove zahteve, nepravilno ravnalo glede podeljevanja nagrad za marljivost in prizadevnost na delu ter ravno pred kratkim krivično ravnalo z uradništvom.
ZA NEDELJO.	25.
ODBOR DIJAŠKE MATICE VABI NA OGLED DIJAŠKEGA DOMA
Člani m podporniki Dijaške Malice se bodo ob lej priložnosti lahko seznanili s poslovanjem m življenjem naših dijakov v domu
Dijaške Matice našemu ljudstvu res ni treba priporočati. Ob vsaki priliki se naši ljudje, tako meščani kot vaščani, delavci in kmetje, trgovci, obrtniki, uradniki in ljudje svobodnih poklicev spomnijo dijaške mladine in prispevajo Dijaški Matici, da more vršiti svoje veliko poslanstvo.
Prav gotovo je ta velika popularnost Dijaške Matice dokaz globoke zavesti našega ljudstva, da se mora dvigniti splošna izobrazbena raven slovenskega človeka in da mora iz nove generacije iziti tudi mnogo kvalificiranih izobražencev. ki bodo sposobni nadomestiti starejšo generacijo na vseh področjih narodovega življenja, bodisi v gospodarstvu, bodisi v kulturi in prosveti, kakor tudi v političnem življenju. To je toliko bolj
13. GOSPODARSKI NAČRT PODEŽELSKIH OBČIN
Namesto obljubljenih 19 milijonov lir zgoniški občini le 6 milijonov lir
Občina je oblastem predložila osnutek gospodarskega načrta v višini 83 milijonov lir - 40 delavcev zaposlenih v okviru SELAD Repentaborska občina dobi za prvo polletje le 4 milijone lir
V našem dnevniku smo večkrat obravnavali vprašanje letošnje odobritve 13. gospodarskih načrtov, ki so jih izdelale in odposlale pristojnim oblastem naie podeželske občine. Ko se je zdelo, da se stvar že predolgo vleče, smo od nekaterih županstev zvedeli, da je načelnik za javna dela pri ZVU dr. Caffarelli kar najbolj optimistično razpoložen in v zvezi s tem smo februarja priobčili tudi nekatere številke, ki naj bi prišle iz omenjenega urada ZVU, Čeprav te številke še daleč niso dosegale tistih, ki so jih v gospodarskih načrtih predložile posamezne občine, smo jih vseeno z zadoščenjem napisali, kajtd v primeri s prejšnjimi gospodarskimi načrti, ki so bili odobreni po prihodu rimskih emisarjev, so bile kljub vsemu nekoliko višje in so se približale onim, kakršnih smo bili vajeni pod
Dne 23. aprila t. 1. bo poteklo deset let, odkar so padli
talci v Ulici finega
žrtve nacifašizma.
Bil je to eden najgroz-nejših zločinov naclfaši-stičnega okupatorja, s katerim je hotel zlomiti odpor demokratičnega prebivalstva v borbi za svobodo.
V proslavitev te obletnice vabi Zveza partizanov STO na
komemoracijo
ki bo v četrtek 22. aprila ob 19.30 uri v Ulici Mon-tecchi 6, IV. nadstr.
Govorila bosta tovariša Eugenio Laurenti in dr. Jože Dekleva.
upravo zavezniških funkcionarjev. Toda te številke nikakor niso hotele biti uradno potrjene in smo zaradi tega naslovili vprašanje dr. Caffa-relliju, v katerem smo ga prosili, da nam pove. ali je točno, da bo zgoniška občina dobila za prvo šestmesečje tega leta 19.500.000 lir, devinsko-nabrežinska 18.500.000 lir in repentaborska občina 7.600.000 lir kreditov. Načelnik oddelka za javna dela pri ZVU nam je takrat odgovoril, da se je osebno pozanimal, da bi omenjene občine dobile čim več nakazil za javna dela. Pripomnil pa je, da o denarnih nakazilih odloča oddelek za finance in mešana komisija
v Rimu, ki imata pri vsej stvari zadnjo besedo.
Ir po dolgih zavlačevanjih so prišle na dan uradno potrjene številke Za danes st bomo omejili samo na zgoniško občino, ki je predložila nadrejenim oblastem osnutek 13. gospodarskega načrta višini 83 milijonov lir ter na repen-taborsko občino, ki je predložila gospodarski načrt v višini okoli 36 milijonov lir. Kot se čitatelji morda še spomnijo, so bila v tem načrtu zapopadena vsa najvažnejša dela javne koristi, in sicer popravila in asfaltiranje občinskih cest, gradnja ljudskih stanovanj, gradnja kopališča, ambulatori-ja itd. Nihče ni pričakoval, da bi bil načrt v celoti sprejet. Upali so, da bodo dobili nakazila za kakih 15 milijonov lir in se zaradi tega niso niti najmanj začudili ko so zvedeli, da bodo predvidoma dobili 19.500.000 lir. Zato pa je bilo začudenje toliko večje pred dnevi, ko so dobili uradno sporočilo, da je za letošnje prvo šestmesečje odobrenih le 6 milijonov lir, in sicer 4 milijone tir za cestna dela in 2 milijona lir za vodovodne napeljave.
Gre torej za drobtinico, ki so jo gospodje v Rimu milostno dodelili revni zgoniški občini. Tn če pri tem še pomislimo, da skušajo dvigniti občinske dohodke z dvigom nekaterih davkov, kot na pr., trošarine na električni tok. tedaj tudi o drobtinici skorajda ni več govora.
Ker smo že pri zgoniški občini, naj mimogrede omenimo, da zaposluje v okviru SELAD 40 delavcev, ki popravljajo vaške poti, postavljajo nove zidove itd.
Omenimo naj Se, da so dela za povezavo javnih telefonskih govorilnic zgoniške občine z mestnim omrežjem v polnem teku, tako da pričakujejo da bo direkšna zveza vzpostavljena že enkrat sredi poletja.
Repentaborska občina je računala za letošnje prvo šestmesečje na neuradno obljubljenih 7.600,000 lir. Toda uradne obvestilo je tudi to številko znižalo, in sicer na 4 milijone lir. Odobreni sta bili namreč le dve postavki, tako da so za dokončanje javnega kopališča v Velikem Repnu odobrili kot zadnji delež 3 milijone lir, za asfaltiranje ceste skozi Col pa 1 milijon lir. Kot vidimo, so tudi repentaborski občini močno znižali kredite in če ne bi morali dokončati kopališča, bi ji po vsej verjetnosti ne dodelili niti lire.
Ker bodo o gospodarskem načrtu devinsko-nabrežinske občine razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta, bomo o tem poročali v eni izmed prihodnjih številk našega dnevnika.
Markiz Fracassi
neuradno v Trstu
Zvedeli smo, da je včeraj «zasebno» obiskal Trst novi italijanski politični svetovalec pri gen. Wintertonu, opolno-močeni minister markiz Cri-stoforo Fracassi. Po nekaterih informacijah, se je rimski predstavnik sestal v palači uDiana« včeraj dopoldne ob 10. uri s predstavniki štirih italijanskih iredentističnih strank v Trstu, ki sodelujejo v občinski upravi in sicer s predstavniki KD, PRI, PSVG in PLI. Zdi se tudi, da je minister Fracassi izrazil željo sestati se z gen. Wintertrnom. da pa je slednji sestanek odklonil.
Sicer ne vemo zakaj je bilo potrebno, da *se novoimenovani rimski politični svetovalec pri gen. Wintertonu pojavi v Trstu neuradno in da zaprosi za sestanek pri poveljniku področja preden je sploh izročil poverilnice. Sestanek s predstavniki iredentističnih strank pa je dokaj značilen in dokazuje, da se hoče novi rimskii predstavnik, preden zasede svoje mesto v Trstu, sporazumeti z vso tržaško iredento, da »ne bo kasneje med njimi kakšnih nesporazumov glede rimskih direktiv«,
Ta »visoki« obisic P® Je kle-rofašistični tisk popolnoma zamolčal. Zakaj pa?
potrebno zlasti zato, ker je
bilo število slovenske študirajoče mladine v času fašističnega zatiranja silno nizko, kar se sedaj odraža v srednji generaciji.
Dijaška Matica uživa, kot smo dejali, velik ugled med našimi ljudmi, pa tudi veliko zaupanje. Vendar je prav, meni odbor Dijaške Matice, da se člani Dijaške Matice in vsi njeni dobrotniki sami prepričajo o uporabi sredstev, ki so jih s svojimi prispevki pomagali zbrati. Ker je v delu Dijaške Matice glavna postavka naš Dijaški dom, je odbor Dijaške Matice sklenil na svoji zadnji seji, da povabi vse člane Dijaške Matice in vse dobrotnike na obisk Dijaškega doma. Prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m. ob 10. uri si bodo člani in dobrotniki ogledali slovenski Dijaški dom in se bodo lahko ob tej priliki seznanili v podrobnostih s poslovanjem Dijaške Matice, kakor tudi s poslovanjem in življenjem v Dijaškem domu.
Pozdravljamo to pobudo odbora Dijaške Matice, ki izpričuje tudi velik čut odgovornosti do slovenske javnosti. Prepričani smo, da se bodo člani in dobrotniki vabilu Dijaške Matice odzvali v velikem številu
V torek skupščina
kovinarjev Enotnih sindikatov
V torek 20. t. m. ob 17. uri bo v Domu pristaniških delavcev skupščina kovinarjev, ki so vpisani v Zvezo enotnih sindikatov. Glavni predmet skupščine bo predavanje o conskem proračunu s posebnim poudarkom na gradnjo ladij.
Po treh dneh identificirana nezavestna 2ena v bolnišnici
V ženski, ki že tri dni leži nezavestna na I. kirurškem oddelku tržaške bolnišnice, so agenti kriminalistične preiskovalne policije končno spoznali 42-letno Nerino Vecchiet od Sv. Jakoba št. 22. Vse kaže, da je ženska nesrečno padla po stopnicah pred vhodom v gostilno Cader v Ul. Vidali in si pri tem verjetno prebila lobanjo.
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V torek 20. aprila 1954 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU
Krasnova komedija
«Draga Ruih»
V petek 23. aprila 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU
premiera
drama v treh dejanjih
Spisal: Ugo Betti Prevedel: prof. Ivan Savli Režiser:
Nada Gabrijelčičeva Scenograf: Jože Cesar Glasbena oprema: Ubald Vrabec
Osebe :
Agata - Ema Starčeva; Silvia - Tea Starčeva; Pia - Zlata Rodoškova; Angelo - Jožko Lukeš; Edoardo - Josip Fišer. Za mladino neprimerno.
V soboto 24. aprila 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU
ponovitev
V nedeljo 25. aprila 1954 ob 20.30 uri
v AVDITORIJU v TRSTU Herbertova komedija
«VSAKIH STO LEK
Ljudska prosveta
IZVRŠNI ODBOR SHPZ Ima sejo v torek 20. aprila t. 1. ob 20. uri na sedežu v Ul. Roma 15, II.
Avto ga je podrl
S prognozo okrevanja v 3 ali 4 dneh so včeraj pridržali na opazovalnem oddelku 46-letnega Giuseppa Rasenija iz Ul. Schiapparelli, katerega je na obrežju št. 5 novega pristanišča podrl na tla s svojo lancio 27-letni Franco Ver-nouille iz Ul. Besenghi.
Raseniju, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom, so ugotovili več prask na nogah in rano na roki. Kasneje so ranjenca poslali na ortopedski oddelka, kjer so ga tudi sprejeli.
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA
ZAČASNO SVOBODO IZKORIŠČALA ZA OVIRANJE POLICIJSKE PREISKAVE
Da je ne bi prijavili todiiču, je vračala tvojim ogoljufanim irtvam denar, ki so ji ga izročile ta *emigracijo» v Anglijo in Kanado
IZ OKOLICE	NAM
tltki ribiči p Sv. Križu
edajo kruh domačinom
V. KRIZ — Pravili so, da o šli ezuli proč od nas, pa je vedno več in je ob ee-zrastla že cela vas zanje, načinom jemljejo kruh in užek, uživajo vso podpo-in pomoč oblasti in po-ajo iz dneva v dan vedno j brezobzirni, tako da bo-postali mi v kratkem tuj-lastni vasi.
vseh krajev Istre so pri-namesto da bi šli k sv°-madrepatrii«, so obtiča-»r pri nas in tu poganjajo mine. Prišlo je tudi nekaj ■ev, najprej dva, potem še
leti, bi naši predniki znali drugače obračunati z vsiljivimi tujci, ki ne bi niti utegnili pobrati šil in kopit.
Za zaključek pa vsaj eno ”eselo novico. Pred dnevi so namreč začeli popravljati in pripravljati kulturni dom. Dela je še precej, upamo pa, da se ne bo ustavilo in da bomo končno imeli v naši vasi dostojne in primerne prostore za naše prosvetno delovanje.
■ V,	V..-, « 
pa še nekaj, da J in 3* v naši vasi že sedem ali
.. Imajo svoje ribiške col-n ribarijo, pri tem pa na-jo in delajo veliko škodo m ribičem, ker plašijo kjer so postavili svoje ie Križani.
lostno je vse to, še bolj di tega, ker domačini ni-:ako opremljeni kot ezu-larsikdo pravi, da če bi iaj takega dogajalo pred
Kamnolom v lloljuncu še vedno povzroča škodo
BOLJUNEC — O kamnolomu, ki je za našo vasjo, je bilo že dosti govora in pisanja; pritožbe, protesti in vse intervencije niso nič zalegle, nc na županstvu ne pri podjetniku, Ko pokajo mine, se hiše kar tresejo, kamenje pu frči po strehah in na cesto. Da ne govorimo o stalnem ropotu In prahu. Prizadeti so zlasti domačini, ki imajo svoje hiše v bližini kamnoloma, in jim kamenje razbija strešnike in okna. Nevarno pa je tudi za pešce, ki so ob eksplozijah na prostem, zlasti za
otroke, ki se ne zavedajo nevarnosti, da jih lahko leteče kamenje ubije.
Čudno se nam zdi, da občinska uprava ne more doseči pri podjetniku, da bi poskrbel za varnostne naprave, kot je zapisano v pogodbi.
Zdaj končujejo blizu športnega igrišča javno kopališče. V stavoi bo tudi stanovanje za eno družino. Radovedni smo, kdo ga bo dobil; potrebna družina, ali pa bo šlo, po osebnih simpatijah in strankarskih interesih?
Borštani zahtevajo povračilo škode za posekane borovce
BOKST — Leta 1944 so Nemci napravili veliko škodo naši vasi, ko so posekali borov gozd na hribu Sv. Mihaela na »Mali Gročani«. pri »Starem kalu« in na »Cerbi-njaki«. Cenijo, da znašu škoda nad 8 milijonov lir.
Te dni je vaški načelnik v imenu naše srenje prijavil škodo In izročil vlogo na županstvu v Dolini.
Včeraj zjutraj so pripeljali pred zavezniško vojaško sodišče kateremu je predsedoval pojpolk. Reinolds, 60-letno Marijo Sofijo Finding por. We-ber, katero so preteklo sredo obtožili prevare v škodo številnih meščanov in tujih državljanov skupno z madžarskim beguncem Boer-jem. Medtem ko so Boerja poslali v zapor, kjer bo ostal do prihodnje srede, so žensko izpustili na začasno svobodo, toda policija jo je 15. t. m. aretirala, ker se je preiskovalnim organom zdelo, da jim je VVeberjeva hotela otežkočiti preiskavo.
Agenti so namreč izvedeli, da je Weberjeva obiskala več oseb. ki so se proti predplačilu vpisale za emigracijo v Anglijo in Kanado ter jih prosila, da ne bi zadeve prijavile policiji, pri čemer jim je istočasno vrnila vsote, ki jih je ob vpisu prejela od njih.
Narednik Gregorina, član kriminalističnega preiskovalnega oddelka, ki vodi preiskavo, je seveda žensko takoj aretiral in ji s tem onemogočil nadaljnje obiske. Kot predpisuje zakon za tuje državljane, je moral narednik predstaviti žensko zavezniškemu sodišču, ki ima edino pravico potrditi ali zavreči sklep policije. VVeberjeva pa je s svojim jokom in sklicevanjem na hčerino bolezen dosegla kar si je želela, to je, da so jo izpustili na začasno svobodo.
Narednik Gregorina je predsedniku pojasnil, da je ženska obiskala, vsaj tako so namreč do sedaj ugotovili, 2 osebi m jih skušala prepričati, da ne bi zadevo prijavili policiji. Nekemu agentu se je celo posrečilo najti žensko med pogovorom z lastnikom fotoateljeja «Ideal», kateremu je VVeberjeva vrnila denar s prošnjo, da je ne prijavi oblastem.
VVeberjeva se je izgovarjala, da ne gre za prevaro, ker doba za odhod še ni potekla in da je pri ljudeh iskala le potrdila, s katerimi bi dokazala sodišču svojo nedolžnost.
vas obtožujejo in ničesar drugega. Na vsak način pa vas bom izpustil na začasno svobodo pod pogojem seveda, da se ne boste približali nobeni osebi, ki se je obrnila k vam za emigracijo. Ce bi vas te zasačili, bi vas obtožili kršitve odločbe sodišča«.
VVeberjeva (v vseh mogočih jezikih): »Hvala, gospod predsednik«.
Nar. Gregorina:	«Obvestiti
moram sodišče, da smo We-berjevo poklicali 15. t. m. na zasliševanje vendar se ženska ni predstavila«.
VVeberjeva (ki je imela vedno pripravljen odgovor): «Ver-jemite mi gospod predsednik, da nisem storila iz hudobije. Bila sem bolna in zato se nisem mogla oglasiti na policiji«.
Preds.; «V redu. Z ukazom sodišča odrejam, da se morate vsak dan ob 14.30 prijaviti na policiji«.
VVeberjeva: «Bi lahko prišla ob 8.30 zjutraj, kajti popoldne moram kuhati«.
Preds.; «Dobro javite se dnevno ob 15.30. To mislim, da bo najbolje za vas, kakor tudi za policijo«.
S tem sta se zadovoljila narednik Gregorina in tudi ženska, Njo bodo izpustili na začasno svobodo, vendar bodo policijski organi skoraj gotovo
zasledovali žensko, da ne bi še nadalje obiskovala in prepričevala prevarane osebe.
Podlegla poškodbi
Predvčerajšnjim zvečer je na ortopedskem oddelku bolnišnice podlegla poškodbam 82-letna Erminija Zorzon iz Ul. Revoltella, ki so jo 10. ‘. m. sprejeli že v resnem stanju zaradi zloma kolčnega sklepa
Z vesoo podrl žensko ki je stopila iz avtobusa
Med vožnjo z vespo po Ul. del Friuli v smeri svetilnika je 30-letni Carmelo Greco :z istoimenske ulice trčil v žensko, ki je malo prej izstopila iz avtobusa podjetja «Sergas» ter je hotela prekoračiti cesto. Sunek je žensko podrl na tla, zakar so jo seveda morali odpeljati v bolnico, kjer so jo identificirali za 31-letno Eddo Miloš por. Ge-rin iz Ul. Madonnina. Zaradi precejšnje rane na stegnenici leve noge z verjetnimi kostnimi poškodbami so jo morali pridržuti na ortopedskem oddelku, kjer bo po mnenju zdravnikov okrevala najkasneje v 10 dneh.
! OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN poroke
UMRLI SO: 80-letna Anna Barič, 76-1 etn a Elizabeta Zullato vd. Facchetln, 66-letna Tereza Kraljevič vd, Sturli, 58-1 etna F.r-minla Toss por, Marlzza, 73-let-rva Zaira Gozzi vd. Creati, 67-letna Giuliana Puri vd. Mosetti, 61-letna Anna Grahor vd. Fabian, 55-letni Giovanni Crociati, 82-letna Erminlg Zorzon, 86-let-ni Francesco Fortuna.
PRIHODI IN ODHODI LADU
»Herr president, signor pre-»idente. mister president«, je s solzami v očeh nagovarjala predsednika: «Prosim za začasno svobodo, kajti moja hči je hudo bolna in ne more
voditi trgovine. Sem popolnoma uničena in ravno sedaj ko
bi se dalo kaj prodati, so me spravili v zapor. Ponavljam, zanikam vsako obtožbo prevare«.
Preds.: »Opozarjam vas, da vas danes ne obtožujemo prevare, pač pa dejstva, da ste skušali onemogočiti policiji nadaljnjo preiskavo. Samu tega
PRIHODI: Iz Ravenne prazna Ital. ladja »Maria M.». iz Benetk s 161 t raznega blaga ital. ladja »Toscana«, Iz Benetk z 875 t žita argentinska ladja «Rlo V.», Iz Genove s 3500 t žita ital. ladja «Monstella», Iz Benetk s 1000 t umetnega gnojila ital. ladja «Car-lotta«. iz S. Giorgio dl Nogaro prazna ital. ladja »Mantova I.».
ODHODI: Proti Pulju s 370 t raznega blaga Jug. ladja »Mirna«, proti Benetkam z 225 t olja ital. ladja *Barbara», proti Ravenni s 330 t olja ital. ladja »Mantova I.«, proti Benetkam z 265 t olja ital. ladja »Maria M.», proti Reki s 400 t raznega blaga iug. Iad|a »Titograd«, proti Aleksandriji s
7.200 kub. metrov lesa ital. ladja »Albatros«, proti Rašl prazna Ital. ladja «Valtellina». proti ZSSR prazna ital. ladja «Motja», proti Benetkam s 1000 t raznega blaga ital. ladja «Citti di Messlna«.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Clpolla, Ul, Belpoggio 4; Godina, Ul, Ginnastlca 6; Maddalena, Ul .deiristria 43; Plzzul-Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciaie 26; Harabaglia, Bar-kovlje in Nlcoli. Skedenj.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366- 6« Gasilci	2	-	22
Policija	2	.	23
SLOVENSKI DIJAKI iz TRSTA
vabijo vse prijatelje mladine na predstavo veseloigre
.Veseli dan ali Matiček se ženi*
Prva predstava bo v dvorani na	Kontovelu
danes ob 18. uri; druga na Opčinah v Prosvetnem domu	jutri ob
16.30 uri.
Od srca se boste nasmejali ! Ne zamudite lepega prazniškega razvedrila !
in študijska knjižnica
V TRSTU
priredi v sredo 21. aprila 1954 ob 20.30 uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11.
dr.
o temi :
»Razvoj gospodarstva v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Slovenijo«.
Osvobodilna fronta
Osvobodilna fronta za III. okraj vabi svoje člane na okrajno skupščino, ki bo v sredo, dne 21. aprila 1954, ob 20. uri v
Ulici Montecchi 6, IV.
Na skupščini bomo razpravljali tudi o življenjsko važnih vprašanjih delovnega človeka in o vprSšanju narodnostnega zatiranja.
Priporočamo, da se skupščine udeležite!
RADIO
NEDELJA, 16. aprila 1134
J160S1,0VA.\SKA C O A A T It 8 '1' A
254.6 m ali 1178 kc Poročila ob 8.00, 13.30, 19.00 in 23.30.
8.15 Slovenske narodne: 8.30 Za naše kmetovalce; 15.00 Z mikrofonom po Primorski: Idrija; 16.00 Obiskali smo pevske zbore na Primorskem; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.30 30’ veselih ritmov za nedeljski večer; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 m 23.40 Glasba za lahko noč.
T It 14 T II.
306,1 m ali 980 kc-eek 8.30 Lahke melodije; 8.45 Kmetijska oddaja; 9.00 Zbor Slovenske filharmonije; 11.00 Komorna
rke filharmonije; 11.00 Komorna glasba; 12.00 Operne arije, dueti in zbori; 14.30 Slavni pevci;
15.30 Koncert ruskih balalajk; 16.00 Slovenski zbori: 17.00 Saint Saens: Koncert za violino tn orkester; 18.00 Brahms:	Ljubavpe
pesmi; 18.19 Paul Dukas: Iz baleta »La Peri«; 19.10 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 M ate tič -Ronjgov: Roženice; 20.25 Zabavna glasba; 21.00 Mascagni: Cavalle-ria rusticana, opera v enem dejanju; 22.35 Slovenske narodne pesmi recitira Milena Boltar -Ukmarjeva; 22.45 Večerni ples.
T It »• r >.
11.30 Lahka glasba; 15.00 Operne uverture in intermezzi; 16.30 Reportaža nogom. tekme; 17.45 Simfonični koncert dirigira Evgen Jochum; 19.45 Šport; 21.05 Glasbeni variete.
« I. M V »4 A J .» A 327,1 m, 202,1 m. 212,4 m Poročila ob 7.00, 13.00, 15.00, 19.00 in 22.00.
8.15 Vesele pesmi za prijetno nedeljsko jutro... 9.00 Pol ure za našo vas; 9.30 Ernst Dohnanyi: Valčkova suita, Erik Satie: Gnos-sienne; 10.00 B. Ipavec - B. Leskovic: Serenada za godala, J. Brahms: Koncert za violino in orkester v D-duru; 11.00 Pomlad med oljkami; 14.00 Otroška predstava - Ernest Adamič: Češnja vabi v svate; 14.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 15.15 Želeli ste-poslušajte!; 16.0ft-17.45 Prenos reportaže nogometne tekme Dinamo : Odred; 19.30 S. Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže, opera v 4 dej.
PONEDELJEK, 1». aprila 1J34 .1 L GON 1,0 VAN HH A CONA T It b T A 254,6 m ali 1178 kc 11.00 W. A. Mozart: Uvertura k operi »Don Juan«. Ma5 Bruch: Violinski koncert v g-molu: 11.30 Našim ženam; 14.30 Obzornik; 14.40 Spored ljubezenskih narodnih pesmi; 17.00 Operetne melodije; 17.20 Igra violinist Igor Ozim; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Glasbeni mozaik; 23.00 Zad-
nja poročila v italijanščini; 23.40 51
Glasba za lahko noč.
'I HM t II.
306.1 m ali 980 kc-sek 8.30 Lahke melodije; 9.00 Domači odmevi; 10.15 Rahmaninov: Trije simfonični plesi; 10.50 Koncert komorne glasbe; 11.40 Vaški kvintet; 12.00 Operetne melodije; 12.30 Veseli ritmi; 14.00 Parada lahkih orkestrov; 14.30 Slavni pevci; 15.00 Čajkovski:	Hrestač;
16.00 Evgen Scribe: Kozarec vode. komedija v 5 dejanjih - so-
delujejo člani SNG; 18.00 Dvo-
S! ‘	''	'	''	—
rak:	Simfonične	variacije;	19.00
Paganini: Koncert za violino in orkester; 19.27 Operni dueti; 20.00 Športni komentar; 21.00 Književnost in umetnost; 21.15 Rahmaninov: Koncert št. 1.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 12.5, najnižja 7,5, ob 17. uri 11,6, zračni tlak 1009,0 v dviganju, veter se-vero-severovzhodnlk 36 km, vlaga 15 odstot., nebo oblačno, morje razgibano, temperaturi morja 9,6 stopinje.
LOTERIJA
BARI	58	61	88	80	88
FIRENZE	39	78	73	14	35
GENOVA	77	67	30	10	46
MILANO	35	30	37	79	47
NAPOLI	27	16	15	1	87
PALERMO	3	56	12	17	33
ROMA	68	39	65	40	38
TORINO	89	63	76	77	43
VENEZIA	20	48	41	77	4
Trgovina jestvin
VAM OBRRZA
PROSEK št. 160
vošči svojim cenjenim vesele velikonočne praz
odjemalcem
ni^e.
( GLEDALIŠČE VEK Pl ^
Danes in jutri je gledališka blagajna zaprta. Ponovno bo odprta zopet v torek, ko se bo nadaljevalo razdeljevanje abonmajskih izkaznic za simfonično sezono, ki bo otvorjena v soboto ob 21. uri s koncertom orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Marija Rossija in s sodelovanjem pianistke Me-rije Tipo ter zbora gledališča Verdi,
Na programu so skladbe Che-rubinija, Monteverdija, Fuga in Stravvinskega.
Rossetti. 14.30: »Sadko«, S. Sto-liarov, A. Larionova.
Eicelsior. 14.30: «Zakon», V. De Sica, S. Pampanini.
Fenice. 14.30: «Ježa vaquera», R. Taylor, A. Gardner.
Nazionale. 14.30: »Mestne luči«, C, Chaplin,
Filodrammatico. 14.30: »Orni prestol«, J. Rite. B. Lancaster.
Arcobaleno, 14.30,	17.00,	19.30,
22.00: «Tunika».
Auditorium. 14.00: #Mestne luči«
C, Chaplin.
Astra Rojan. 14.30: »Kruh, ljubezen in fantazija«, V. De Sica, G. Lollobrigida,
Cristallo. (Trg Perugino) 13.30: »Divji ples«, G. Cooper, B. Stanwyck,
Grattacielo. 15.00,	17.20,	19.40,
22.00: «Tunika».
Alabarda. 14.30: »Zgodba o treh ljubeznih«, K. Douglas, P. Angeli.
Ariston. 14.00: »Bajni Andersen«,
D. Kaye.
Armonia. 13.45: «Stirje konjeniki iz Oklahome«, D. Duryea. Aurora. 14.15: «Saharska legija«, A. Ladd.
Garibaldi. 14.00: «Bogatl in revni smo«, G Rondinella Ideale. 14.30,	16.30.	1830, 20.30,
22.30:	«Alahovi konjeniki«, K.
Gra.vson.
Impero. 15.30: «Sirota brez na smeha«, G. Garson.
Italia. 14.00: »Sanjana zaročenka« D. Kerr
Viaie. 14.30: »Samo z ostrogo«, J, Stevvart.
Kino ob morju. 14.00: «Junaki Arktike«.
Masslmo. 14.30: »Izdajalec trdnjave Alane«, G, Ford.
Moderno. 14.00: «April v Parizu«
D. Day,
Savona. 14.00:	»Vesela vdova«,
L. Turner.
Secolo. 14.00: »Rdeči čeveljčki«. VItlorlo Venelo. 14.00:	»Divji
ples«, G. Cooper.
Azzurro. 14.00:	«Naša gospa iz
Fatime«.
Belvedere. 14.00: »Luisianski ribič«, M. Lanza,
Marconi. 14.30: »Lili«, L. Caron. Novo cine. 14.00: «Stražniki in tatovi«, Fabrizi.
Odeon. 14.00: «Idaška vojvodinja«
E. Williams
Radio. 14.30:	»Kapitalist«,	P.
Laurie.
Venezia. 13.15: «Parada zvezdnic«
Darovi in prispevki
ADEX IZLETj
1. In 2. maja IM* dvodnevni izi*l v OPATIJO
PULO ROVINJ na REKO
prvo vinsko tu
in na .
stavo Slovenije V LJUBLJANO
2. maja IM*
izlet v KOMEN
KOSTANJEVICO
Vpisovanje do 22. t-___
in 9. maja izlet v NOVO GORICO
MATERIJO-OBROVO
IDRIJO
Vpisovanje do 29. t.
pri «Adria-Express».
F. Severo 5-b - tel. ^
Zveza prosvetnih dt’a'C!)'ir(P
vu*m nikom, .~iar 1
roča vsem Solnikom,	»
junija letos dyod\ezeru •*
Ziljo in k Osojskemu r Koroškem,
Zaradi pravočasne °^f1>51trrv
nega dovoljenja, naj
senti prijavijo '-'““L.Gca, kasneje pa do konca	gjef
t—\ t ti umrla	»ia
čimprU'
edežu ZPD, Ul.
dobijo vse zadevne ‘J1	^	rt-
vsak dan od 17. do 1 •
zen sobot.	OD
Obvestilo Kmečke *v	'w'
priliki vinske razstave,	jV{!)
Ljubljani, priredi Kmec	v fle
izlet v Ljubljano in s'	y IdJ
deljo 2. maja t. 1. , i.jOO 1 lektivno vožnjo zpzis za osebo.
Vpisovanje v t a j n' 5tvlT n0 vih *
veze v Trst,.. Dri Furl3^ ^
kasneje do 23. t. m.
Izlet v Sežano. JavlJadl v Sj“
ki so se vpisali za lZ „,4 žano v ponedeljek 19. • lrjj je odhod z avtobusom ZJ 7. uri iz Ul. F. Sevcr0-,-!tl fl' Motoklub »Amatort« _ - jfll redi samo za člane 2. m v Postojno-Bistrico.	jj	*
Vpisovanje vsak veC._
dežu od 17. do 19. ure */ oS-F'
Namesto cvetja na grob pok. Pepija Hollstelna daruje drpžina Simonič 500 lir za Dijaško Matico.
no 22. aprila 1954.
Okrajni odbor	je
obvešča izletnike, ki j). šali za izlet v LjublJan'	iJ#
eta U 1
25. t. m. da izleta razlogov ne bo.
lomna
predvaja DANES z začetkom ob 16, uri
99Ciganliii
V glavnih vlogah Jeanette Mac Donald in ^e's011 Na velikonočni ponedeljek pa bomo predva^'
«Hidd, nicMilti
■ i-d/llr
i velikim in svetovno manim igralcem Charlesom i-dU
lUNII L1 K (J S V UT 1111 11(1 IVI V
predvaja danes na velikonočno nedeljo z *<*	;
16. in 20.30 uri zgodovinski barvni 1
JULIJ
Na velikonočni ponedeljek z začetkom komični film :
CIANNI in PINOTTA^ na Severnem tečaji
ob 20.30 uri pa barvni tilrn '■
N
M h
j n
s
\
V
<
JULIJ CEZAR
Ob tej priliki želimo vsem obiskovalcem nočne praznike I
— 3 —
1«. apnita 14**
Cerovi}*
Mcrvhinj* \
Slivno
GrJjccrt
TV»W* \
Pokončno črtkane ploskve predstavljajo že razlaščena področja v glavnem slovenske zemlje v coni A ali pa tista, ki so že v načrtih za razlastitev
M @
Il^Doiina p
1r~t>/ p
NAŠE ZEMLJE
DAMO!
<rTu so naši žulji - Ta zemlja je prepojena z našim potorrO v pa bo še s krvjo - njihovo - če bo treba, a je ne damob j
J osnwi italijanskega zakona štev.
"[od 25.61865. itd. itd...
,7° » povojnih letih ZV V razlaščeno ^ J‘sce stoterim slovenijo ~el°m naše*a pod-
. ' te razlastitve so šle raj. st°odstotno v ko-.Piljenih italijanskih ktp(’nl°V v okviru široko-, eaiega načrta raznaro-n an-,a Slovencev v Trstu okolici in nasilnegu Sanjanja etničnega se-lj P^ročja A STO v
j.,.leta 1945 od l- 1953 do tako v coni A STO j; cenih skupno 4 mi-^'^3 kv. metrov
L, slovenskih lastni-
:^‘, 6f°9 t* m itM
ti. J, lastnikov in 438 Z.127 kv. m državne le ali v odstotkih: 82 dovenske zemlje, 12 ijanske in 6 odst.
'•"»ne.
\JSe^ 33	fašistič-
en Jai^nostneP'a zatira-
e.nf tižaškim Sloven-
lilpi^ ^‘1° odvzete ali cd-
lfli/i to^° zemlje, kot v vojni. Mi-kndj v' faetrov slovenske ‘-tih g’ le Prešla v teh PivnJ, r°ke Italijanskim irjaVe 'hotn,	italijanske
^lian J najrazličnejšim ii, , m gospodarskim
to*. e<^entističnim ustano-So •—	-	-
‘eni
ki J zK°Voren dokaz, da tšt e,n ,ne Pre za navada Ur,.n*stičen razvoj rist„e ° * P° za javno ko-
**> in *0a1 P^arske objek-4o	s°mo	za	načrt-
'S« l^^ianeevan je trža-\ja s}°venskega pred-V 0, *n celotne sloven-^nrijp 1CC' Portalijan-
■ Pa moralo «u-rimske impe-
zahteve do naše "i :,nafn pričajo nasled
J 'lke:
'> „ n^Ustrijsko pristani-Ui inskih Žavljah. \ Pn načrtu iredenti-
f	skuP-
, dn ? kv. metrov
Vi,s'
'41,20 ki .
k j aterih /
%ev ■ °venskih kmeta ?a Posestni kov; \"°troško naselje» J" 0?-'° del fanciullo) %7P"'nah so r„zlnstili ki :
.^daj razlastili že ‘J'ič i kv. metrov zem-
' nato*;l v.	,	.
večina je bi-
J /e k; metrov zemlje Pil(ih* Vključno lasi •q h.* 1 kmetovalcev;
X$nahZUlsko 'U,selje
jHa pa le tržaška foni** ,uPrava odstopila SZ’!1, «Julijskih in 'h( i^ 'h beguncev* 34 'iUt<tr*L>*lrov slovenske-č. VojS? zemljišča;
I ‘lah	igrišče	na
N,e, *° razlastili 74 400 °V slovenske zem-
iS>nJjno cementa «/-
S !‘» V industrij-
^jPtistanr-	1
ih,.m razi
scu so v Lo-JS' !"stih slovenskim
^l/e. '^-910 kv. metrov
k l p ’ /
\^hicnt(l^1 So za po bol j-t 'let,- lastili 54.735 S 'l slovenske zem
iHj"nskn naselje, na /'Ke;, 0 razlnstili 27.680
Skih !ravnikov, last * 11 ril k metov;
Se 7jS'° ribako
il'h vj tivunu so raz-^He	kv.	metrov
‘ al0r 7rmlje ob sami
J" obali>
kJa n e:ulsko naselje, SS lipsljnJraVai° zidati C *o ij0'" In Nabre-
. ro j, pil, nd princa
^~ 960 kv. me-
ib Si rav l"k° s ko
C J,'tV,'InsA‘obnli'
\ltQ (Zlil Munovanjskili \S 3 l*° ^ križu
«0	J	*
>bStilin°2nV Plaviah Vob **ntl Usoč kv
Vreme ne obeta nič dobrega; nad Bregom, Glinščico in Socerbom se kopičijo temni oblaki. Mrzel veter zanesi debele snežinke, ki pa se stopijo preden padejo na cvetočo češnjo. Mlad fant veže trte, ki že lepo poganjajo; skoraj zebe ga, čeprav je blizu maj in je
Skupno je bilo do sedaj razlaščenih 2,950.551 metrov slovenske zemlje-K vsemu temu naj dodamo še nove razlastitve, ki grozijo slovenskim kmetom pri S.M.M., Dom ju in v Ricmanjih ter načrt tržaške občine, ki predvide-
va za bodoče proračune postavko 500 milijonov lir za razlastitev zemljišč v slovenskem predmestju-Končno pa imamo še celoten načrt industrijskega pristanišča, ki predvideva razlastitev vseh najlepših njiv, to je, vso ravnino do-
linske občine.
Zato je potrebno, da se vsi prizadeti slovenski kmetje enotno postavijo v bran proti ropanju svoje zemlje in preprečijo nadaljnje nasilno poitalijančevanje naših krajev ob naši slovenski obali.
vse v cvetju, zato še bolj biti z delom. V zavetju, za malim zidom pa sedi Vane, prileten in krepak možakar. Pred seboj ima domač kruh in zlato kapljico. Sedi in molči. Zuljave roke lomijo kruh; požirek vina; obdrži kos kruha v levi roki, v desni vino; oči pa so zamaknjene v daljavo; pogled mu preko trt beži v spodnjo dolino, objema socerbski grad, Domjo, Zavije, industrijsko pristanišče, predmestje in morje. Pozabil je na kruh in na vino.
Ne bi ga rad motil, a ko me zagleda, je že prepozno Zdrami se, ponudi mi vina in odpre srce. A oči mu še bežijo na vinograde, na njive in travnike, na lepo dolino, ki se razprostira pred nama.
«Glej, kako lepo se vidi od tod! Vidiš? In vse to nam hočejo vzeti! Začeli so tu pa tam, po malo, zdaj pa se jim je povečal apetit. Tisti vinograd so že vzeli, ona njiva je že njihova. Tam doli, vidiš, pri Domju, tam pa hočejo zdaj hektare in hektare najboljše zemlje. Ne, tako ne sme več naprej! Piši, vsak dan piši, da bodo po svetu zvedeli, kaj hočejo napraviti z našimi ljudmi; jim vzeti zemljo in jim dati nekaj drobiža zanjo. Pojdi tja, v ono hišo, tam pri cesti, pa k onemu kmetu na griču in k drugim, ki jim bodo vzeli vse. Reci jim, naj se držijo trdno, naj bodo složni.*
Stisnem mu roko in grem, kamor me je napotil. Ve-
ter je razgnal oblake, nevihte ne bo, pa tudi dežja ne, čeprav bi bil koristen. S ceste zavijem po strmi poti proti veliki in čedni hiši na pobočju griča nad Domjom. Izza zidu je videti skrbno negovane lat-nike, na desno v ravnini lepe njive, vinograde, prijazne kmečke hiše, cvetoče sadno drevje in vrtove z radičem in drugo povrtnino. Vse je tiho in mirno, le pri bližnjem vodnjaku škripa, ko mlada žena vleče polno vedro vode
A ta mir je le navidezen, zunanji; notri, v domovih, v njivah, na polju, kipi. Besede so ostre, trpke. Kmet ne prizanese tistemu, ki mu hoče na tako sleparski način vzeti zemljo in mu uničiti življenje. Pa ni samo to.
»Hočejo nas uničiti. Saj ne rečem, da ne bodo nič tu napravili. Začeli bodo s cestami, z vodovodom in drugim, nato pa bodo sezidali hiše za ezule. Mi pa naj bi šli v Avstralijo. Verjetno hočejo tu napraviti veliko italijansko naselje, s svojo cerkvijo, igriščem in bog si ga vedi še kaj, da bodo dokazovali svetu, da je tu italijanska zemlja. Prebrisani so, a jih dobro poznamo. Oni bi hoteli, da o Slovencih ne bi bilo tu več duha ne sluha.* Tako mi pravi postaven kmet srednjih let, marljiv delavec in razgledan človek. Dobro je zadel.
•»Meni hočejo vzeti vse, razen hiše. A kaj naj poč-
Ne gre jim za indnstrializaciio gre jim za raznarodovanje!
^ Jo dokazuje 3,5 milijarde lir, izdanih iz javnih sredstev ^ za industrijsko cono, ki daje delo komaj 600 delavcem J
Po zadnjih dosegljivih uradnih podatkih objavljenih v »Vestniku* Ustanove žavelj-Vkega- ihcfustnj'sfcega pristanišča in ki se nanašajo na stanje 15. septembra preteklega leta je v industrijskem pristanišču delovalo 21 podjetij, katera so skupno zaposlovala 1.617 delavcev. Dve izmed teh podjetij pa sta obstajali na tem ozemlju že izpred druge vojne in v resnici ne spadata v vrsto podjetij zgrajenih po novem načrtu niti ne uživata raznih ugodnosti, katere za pristanišče predpisuje zakon. Ti dve podjetji («Aquila» in «Esso») pa sta sami zaposlovali 1.012 delavcev in uradni-nikov. Štiri leta in pol dolga zgraditev industrijskega pristanišča v Zavljah je torej pripomogla do zaposlitve komaj 600 novih delavcev.
V gradnji pa je skupno 11 podjetij, ki bodo zaposlovala
zelo slabih vodah tako, da se stalno čujejo glasovi o novih nameravanih prodajah. Zaradi tega lahko računamo, da. bo v prihodnjem letu že kako podjetje moralo prositi za poravnavo (kot lani FL.ENT) in da se bo tako zaposlitev vnovič znižala.
Po izjavah najodgovornejših predstavnikov oblasti, in to od angleških generalov pa do italijanskih emisarjev, bi moralo industrijsko pristanišče predstavljati glavni lek za rastočo brezposelnost in nekako odtehtati aktivnosti, katere je Trst izgubil v dobi italijanske oblasti med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Kot vidimo, se to ni zgodilo in je industrijsko pristanišče zelo kilav otrok, čeprav je dobivalo krepko pomoč iz javnih sredstev.
pomoč iz Javnih sredstev se je začela, ko ni bilo niti ustanove niti posebnega zakona, temveč samo nekaki megleni načrti. V letu 1949 je namreč ZVU zaposlila večje število
m
mm
■lSi 'i	V,\;	*
i	'
jlili f:
. . ' '
W	*:
0.
»Glej. kako lepo se vidi od tod! Vidiš? In vse to nam hočejo vzeti. Tisti vinograd so že vzeli, ona njiva Je že njihova. Ne, tako ne sme več naprej...»
°nt;	le slovenski.
njo
'ki,Pn iaJavtCeSt’ pre(!' rrj»/ ,,° Trst
'Cn*Lli 370 ««•*
zemlje.
1100 oseb. Zelo težko pa je predvidevati, kdaj bodo ta podjetja končana, saj so se po 8. oktobru za dolgo ustavila vsa dela, ki že prej niso bila ravno preveč živahna.
Mnogi izmed teh delavcev pa ni3o v pristanišču dobili nove zaposlitve, ker so se številna podjetja preselila iz mesta in so samo prenesla svoje obrate m seveda tudi »preselila* že prej zaposleno delovno silo, zaradi česar je resnično itevilo na novo zaposlenih delavcev mnogo manjše.
Pa tudi ta, tako določena številka, še ni dokončna, ker velika večina podjetij v industrijskem pristanišču plava v
brezposelnih delavcev, zakar je porabila skupno 966 milijonov lir. Le majhen del teh sredstev so porabili za graditev novega stadiona :n veliko večino, kot razlaga gen. Airey v 9. poročilu Varnostnemu svetu pa za pripravljalna dela v žaveljskem industrijskem pristanišču.
Zelo mastno podporo je dobila Ustanova industrijskega pristanišča iz proračuna ZVU od svoje ustanovitve 15. septembra 1949. pa do konca 1952 leta General Winterton pravi v svojem poročilu Varnostnem svetu (12. poročilo ZVU), da so skupno porabili za finansiranje te ustanove od ustanovitve do konca 1952. le_ ta 1 milijardo 645 milijonov lir.
Vsa ta sredstva je ZVU nakazala industrijskemu pristanišču in se v tržaški proračun ne bodo nikoli več vrnila. To pa niso vsa sredstva, saj se je velika večina podjetij gradila s pomočjo posojil, katera je dajala ZVU pod izredno ugodnimi pogoji. Za večino posojil se tako plačujejo komaj 2 do 3,5-odstotne obresti, rok za odplačevanje je 15 let, plačevati pa se prične šele nekaj let po dograditvi podjetja.
Prva skromna posojila so nakazali že 1950. leta in pričeli zajemati z veliko žlico v letu 1951 V 11. poročilu ZVU lahko tako čitamo;
»Zavezniška vojaška uprava je s posojili pomagala graditi naslednja nova podjetja: predilnico bombaža na industrijskem področju v 2avljah (250 milijonov), steklarno na istem področju (140 milijonov), pre. delovalnico sadja (10 milijonov). tovarno zapahov in za-kovi (9 milijonov), pletilnico (4 milijone) in bombažno tkalnico (4 milijone lir).*
Poročilo ZVU za 1952. leto (št. 12) pa navaja sledeča posojila:	325) milijonov lir za
drugo in tretjo etapo gradnje bombažne predilnice in 100 milijonov lir za gradnjo papirnice.
V proračunu za prvo pollet. je 1953 pa ni predvidena več posebna postavka za finansiranje industrijskega pristanišča, temveč 490 milijonov lir kot posojilo ustanovi žavelj-skega industrijskega pristanišča. V proračunu za drugo polletje 1953 pa je ponovno nakazano 120 milijonov lir kot podpora ustanovi žaveljskega industrijskega pristanišča. Iz poročila ZVU za obdobje julij - september 1953 pa vidimo, da so poleg tega dali kredit 40 milijonov za graditev podjetja za embalažo in 20 milijonov za mizarsko delavnico.
Skupno je izdala ZVU za nepovračljivo pomoč ustanovi 1 milijardo 745 milijonov lir, kateri moramo še prišteti pripravljalna dela izvršena v letih 1949-50, ki so veljala najmanj 600 milijonov lir.
Poleg tega je ZVU nakazala v letih od 1950 do vključno tretjega tromesečja 1953 raznim podjetjem 1 milijardo 265 milijonov lir posojil.
To pa še niso vsa nakazila, ker so dobila manjša podjetj-ja kredite iz raznih obrtniških skladov, katere je pri tržaških bankah ustanovila ZVU, ki garantira 70 odstotkov posojil. Pomembna pa so bila tudi posojila v letu 1950, za kar pa nimamo podatkov, ker takrat ZVU ni objavljala točne razporeditve odobrenih posojil.
Kljub temu da nismo upoštevali vseh sredstev pa pridemo do astronomsko visoke številke 3,5 milijard lir, ki so šile bodisi v obliki finansiranja ali kreditov iz javnih sredstev za zgraditev industrijskega pristanišča.
Graditev industrije pod ta kimi pogoji, kot v Zavljah, kjer prispeva skupnost levji delež in kjer kljub vsemu ni nikakega praktičnega rezultata ne daje vtisa resnosti.
Nesmiselno zapravljanje javnih sredstev za industrijsko pristanišče pa je žal samo ena
plat celotnega vprašanja. Skupno bodo namreč razlastili več kot 5 milijonov kvadratnih metrov zemlje, jaa .kateri so do sedaj živeli slovenski kmetje. Nimamo točnih podatkov, koliko družin bo zaradi graditve pristanišča izgubi, lo zemljo za obdelavo in z njo tudi možnost za preživljanje. Pa celo razni podrobni podatki so dovolj zgovorni. Do sedaj so razlastili 364 privatnikom njih male parcele povečini vinograde in deloma tudi vrtove. Sedaj pa bodo razlastili nov velik kos in popolnoma uničili 30 kmetovalcev, prizadeli pa skupno okrog 300 kmetov.
Prav resno se postavlja vprašanje, če ni bilo z zgraditvijo pristanišča in z vsemi zanj porabljenimi milijardami napravljeno več škode kot koristi? Nikakega dvoma pa ni. da bi ZVU mnogo bolj pospešila proizvodnjo in zmanjšala brezposelnost, če bi porabila — ne 3,5 milijard, temveč skromne milijone za bonifika. cijo zemlje na tem področju.
Bližina velikega trga za potrošnjo zelenjave in drugih kmetijskih pridelkov, kot tudi izredno ugodna lega zemljišč bi brez dvoma dala zaslužek na tej zemlji najmanj toliko družinam, kot bo delavcev v žaveljskem pristanišču, ko bodo zgrajena vsa podjetja in tudi toda, ki so še na papirju katere ne v sedanjih pogojih lahko zgradijo.
Resni gospodarski razlogi in zgoraj navedene številke dokazujejo, da graditev industrijskega pristanišča v Zavljah ni imela za cilj niti povečati proizvodnje, še manj pa zmanjšati brezposelnost. Vzroki za gradnjo so izključno političnega značaja. Na ta način je namreč Italija dobila možnost prilastiti si s svojim kapitalom slovensko obalo od Milj do Trsta in še na enem mestu odriniti Slovence od morja. Poleg tega pa predstavlja to pristanišče dragocen argument za vsako volilno kampanjo in ugoden izgovor za vse ono, kar je Italija Trstu pobrala.
nem? Kje naj kupim drugo zemljišče za tisti denar, ki mi ga ponujajo? Kraško gmajno? Ali naj grem v tovarno, ko pa ni dela niti za delavce? Ce ostanem tu, bom kakor v taborišču, saj se ne bom mogel niti premakniti. Moj oče je vložil v to zemljo ves svoj trud, jaz tu garam od svojih otroških let. In zdaj naj to zapravim?*
»Ze, že, ampak pravijo, da to potrebujejo za industrijo, da bodo pri delih zaposlili na stotine ljudi, da bodo sezidali stanovanja in ne vem še kaj.* Tako mu ugovarjam, da slišim iz njegovih ust, kaj misli o tem.
«Beži, no! Kaj bodo naredili! Saj nismo slepi. Poglej, koliko prostora imajo še tam doli. Zakaj tam ne zidajo? Industrijsko pristanišče? Tovarne? Saj so tovarne v mestu in ladjedelnice, pa odpuščajo delavce.
ljudi, pravijo, da ne bodo prodajali zemljišč in da jih pustijo na razpolago kmetu, dokler jih ne potrebujejo.* «Varajo, fant moj, varajo in lažejo! Ko sem jim pred dnevi na upravi industrijskega pristanišča rekel, da bi si neki moj sorodnik rad sezidal tu hišo, mi je dr. Tavarotto odgovoril; »Si, sl, se vorrš farsi la casa, noi potremo vendergli il terreno* Pa tudi v najem dajejo zemljišča, ki so jih vzeli, a jih še ne potrebujejo, in je treba plačati toliko od metra. Zakaj pa zdaj ne pustijo zidati? Nekdo iz Loga je n. pr. že pred dvema letoma kupil kos zemlje, da bi si sezidal hišo, pa mu ne dovolijo čeprav ima že vse pripravljeno. Ce bi pustili zidati, bi jaz lahko že več parcel prodal, če bi notel, in po dobri ceni.*
«Mesto je blizu, cesta je
POZIV
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov pozivata vse kmete, ki jim grozi razlastitev zemljišč v industrijskem pristanišču, naj se združijo v enotno akcijo v obrambo skupnih upravičenih interesov in skupnih življenjskih koristi- Skupna obramba je v današnjih razmerah edino učinkovito sredstvo, ki bi utegnilo zavarovati prizadete pred pogubnimi posledicami načrtov, ki jih kujejo proti delovnemu kmetu industrijski krogi ob brezbrižnosti in celo ob podpori pristojnih oblasti.
Podpisani organizaiciji si bosta z vsemi razpoložljivimi sredstvi prizadevali za najugodnejšo rešitev zadeve. Zaradi tega pozivata vse prizadete, da se v vsakem primeru, ne glede na politično ali osebno opredeljenost, zatečejo k stanovskim organizacijam, ki bodo v danem primeru zastavile vse svoje sile za čim boljšo rešitev skupnih in osebnih zadevnih vprašanj.
Predvsem pa opominjajo vse prizadete, naj ne pokrenejo ločenih in osebnih korakov brez predhodnega posvetovanja s podpisanimi združenji in naj ne podležejo morebitnim grožnjam s katere koli strani.
Ponavljamo, da je uspeh akcije danes odvisen od enotnega in brezkompromisnega nastopa-
KMEČKA ZVEZA,
ZVEZA MALIH POSESTNIKOV
Mi se ne upiramo razvoju mesta in nismo proti tovarnam, ampak naj jih zgradijo in naj zaposlijo domačine. In kadar bodo potrebovali, bomo sproti prodali kar bo treba; ne da bodo vse pobrali za majhno ceno, potem pa da bodo delali, kar bodo sami hoteli, prodajali zemljišče po višji ceni in pri tem mastno zaslužili na naš račun.*
«Slišal sem, da nekateri uradniki ali izvedenci, ki hodijo te dni okrog naših
tu, prometne zveze so dobre, zaradi tega bodo ta zemljišča vedno več vredna. Ce bi imeli pa še vodovod, bi se tu lepo razvilo vrtnarstvo. Tu je najboljša zemlja. Stari Ric-manjci, ki so imeli tu svojo posest, so si pred leti razdelili zemljišča po 1000 kv. metrov, na »kvarte*, kakor so rekli, da je imel vsak nekaj boljše zemlje. Pa tudi nekaj gozda je še. Meni ni treba kupovati drv za kurjavo, kakor tudi marsi-
kateremu drugemu ne, Zdaj pa bi vse posekali, kakor so na občinskem posestvu, kjer so bili pred leti lepi hrasti in je zdaj sama goličava.*
«Ti ,ptiči' znajo delati samo škodo. Kmetu K. so pred leti vzeli lep vinograd in na hitro posekali mlade trte. Porabili so le polovico zemljišča. Kjer je bil prej vinograd, in bi lahko še bil, je zdaj puščava. Ali ni to greh?*
«Ne, ne bo šlo kar tako. Mi branimo svoj obstoj. Naj ne mislijo, da smo Šle-ve. Med nami ni razprtij. Tu ne gre za nobeno stranko. Vsi smo prizadeti, mi, ki nam hočejo pobrati sem-ljo, in sploh Slovenci, kar nas je tu na tem ozemlju, ki nas hočejo na prebrisan in grd način odstraniti in nas potujčiti. Večkrat se zberemo skupaj in se pogovorimo, in še se bomo, da pokažemo, da smo vsi eno. Revček tisti, ki bi si kar tako pustil vzeti iz rok zemljo za peščico denarja V kratkem času bi ostal s praznim žepom in na cesti.*
Se bi se kaj pomenila, pa se mu je mudilo v hlev. Postala sva še hip pred hišo, okrog katere ima skrben gospodar arondirano vse svoje posestvo. «Krepko je treba delati od zore do mraka. Ne živiš v bogastvu, ampak imaš zagotovljen kruh zase in za svoje otroke. Gospodar si na svojem. V tovarni pa je naš človek, dokler ima še srečo, da dela, v rokah tujca. V, predilnici, ki je tam spodaj, je zaposlenih le nekaj Slovenk, pa ne smejo v tovarni spregovoriti po slovensko, sicer jih vržejo z dela.* Grem še k nekemu drugemu kmetu, ki mu hočejo vzeti vso zemljo, razen hiše. Imen ne navajam, da ne bi imeli sitnosti. Nismo se še nikoli videli, pa smo takoj prijatelji, ko zvedo, zakaj sem prišel. Doma so stari oče, sin, mati in mali dečko. Pogovor se seveda suč« okrog zemlje, razlastitve, potujčevanja in krivice, ki jo delajo našemu človeku! Stari skoraj ne more verjeti:
«Kaj? Da nam bodo vzeli našo kmetijo, našo zemljo, da se bodo potem tod repenčili »vrabci*? Ne, ne! To je preveč! To se ne sme zgoditi Ce nam hočejo tukajšnje oblasti napraviti to krivico, bi se morali upreti in nekaj narediti druge države. Saj je huje kot pod fašizmom. Kaj mislijo, ti zlodji;*
Stara mati, ki je sicer pobožna, se oglasi: «Eh, sem vedela jaz, že lani sta hodila tod Bartoli in Santin in sta gledala, kje bodo sezidali cerkvico. Hočejo zidati cerkev, ko pa so še druge prazne.*
Mladi gospodar: «Manj ponujajo za kv. meter kot nas je stalo samo za posaditev trte.*
Stari očka: «In trta ni samo za eno leto, Koliko obrodi v 30, 40 letih? Ne,
(Nadaljevanje na 6. strani)
t
r t
-N?
F S S 0 STANDARD
L3
ČEREM
ITALCEMENTI
etsiiNi
REGULACIJSKI IMHCRT ' USTANOVE ZA
   industrijsko pristanišče^
Kakor vidimo, j« v načrtu razlastitev najplodovitejšega dela spodnjega Brega. Predvsem pa je razviden namen odriniti Slovence od naše
zagotoviti italijanskemu kapitalu most od Trsta do Milj.
PRISPEVKI Zfl Ml.flDlMSKI mflr.Rfln 1«I IVaTF.f:/IJ
NJEGOVA H AT0RA
Električni zvonec je spet pel svojo pesem in opominjal dijake, da se začenja druga ura. Peter je z drugimi so-iolci prišel iz stranišča, kjer je ravno pokadil zadnjo cigareto, in šel v razred. Bal se je, da ga ne bi profesor vprašal. Prejšnji dan je bil v kinu in še naloge ni napravil, kaj šele da bi se bil učil. PustU je bil use v ne-mar, bU je ti prijetni družbi nekega dekleta, ki ga je spoznat mesec prej na plesu, tn je čisto pozabil na slovenščino in šolo. Večkrat si je sam dopovedoval, da tako ne pojde dalje. Preveč je zanemarjal šolo; dnevi pa so hitro minevali, kmalu bo konec šolskega leta, potem bo matura. Kaj bo tedaj, ko se še ni začel resno učiti. Petra je skrbela matura. Bil je dovolj pameten in večkrat si je dejal: tTreba bo začeti resnoI Se ta teden moram ponoviti vsaj filozofijah A doslej je vedno odlašal. Tudi včeraj je mislil začeti, ko pa se je vračal iz šole ie srečal Ireno in jo povabil v kino.
eMislii, da bo danes padalo?» je vprašal sošolca, s ka-
Louis Abram
terim je sedel v klopi.
<sNe vem, morda bomo imeli popravo.it «Upam, samo da nisem pisal cveks, je rekel Peter z glasom, ki ni prepričal, saj je sam vedel, da profesor slovenščine prinese zvezke za popravo najmanj tri tedne po šolski nalogi.
Tedaj je vstopil profesor. Vsi upi dijakov, da bodo imeli popravo naloge, so izpuhteli v nič: profesor ni imel zvezkov. Mirno je sedel za kateder in nekaj pisal v dnevnik. V razredu je bilo popolnoma tiho. Vsi so imel« oči uprte v knjigt in v tem času, ki je še pre-ostajal, površno brali, kar se je bilo treba naučiti. 2e je profesor poteenil iz žepa notes in začel listati po njem, ko je netcdo potrkal na vrata. Vstopil je šolski sluga m nekaj spregovoril s profesorjem. Za njim pa je v razred pokukala plavolasa glavica in se plašno ozrla po sobi.
«Kar naprejs, je rekel sluga. tLe vstopi teh Dekle je vstopilo. Vsi tisti, ki so bih še vedno zaverovani v knjige, hoteč izkoristiti čas, ko se profesor pogovarja s slugo, so sedaj dvignili glave in ostrmeli. Pred tablo je stalo lepo, plavolaso dekle v srčkanem plašču po zadnjem kroju z majhno torbico pod pazduho m se radovedno oziralo, zdaj k profesorju, ki je še vedno govoril s slugo, zdaj po razredu, kjer so bile vse oči v prte vanjo. Celo Peter, ki sicer ni imel smisla za lepoto, s« je moral priznati, da stoji pred njim Venera.
Zlat4 lasje so neznanki pa dali na ramena kakor valovi; pod visokim čelom so se svetile prekrasne črne oči kakor dva žareča oglja, najboljši kipar ne bi izklesil takega nosu, ustnice pa so bile ustvarjene le za poljube in da šepečejo sladke besede, vsaj tako si je mislil Peter, ki je dekle kar požiral z očmi.
Ko je sluga odšel, se je profesor dvignil in se približal novodošli.
»Torej, ravnateljstvo zavoda vam je dovolilo, da kot pnvatistka hodite v osmi razred. Kako se že imenujete, prosim?#
sColette Gnmod, monsieurs, je odgovorila deklica z ljubkim glasom.
eSte torej Francozinja, kako pa boste delali o naši šoli, če ne razumete našega jezikal«
«Oh, oui monsieur, saj razumem, Slovenka sem. Moji starši so se pred petindvajsetimi leti izselili v Francijo in bivali v Parizu, ejer sem se rodila. Tamkaj sem hodila v licej, doma sem se naučila tudi materinega jezika, sedaj pa smo se preselili v Trst zaradi očetove službe, mama je med vojno umrla, Nemci so jo ustrelili kot talko. Res je, da jezika ne znam perfektno, toda potrudila se bom in upam, da mi bo kdo izmed sošolcev pomagal.»
tKoltko ste pa »tari?«
»Dvajset, monsieur, med Vojno nisem hodila v šolo poč zaradi tega, ker smo se morali skrivati pred Nemci«
»No prav, sedeli boste tam v drugi klopi, kjer je še prostor in upam, da se boste izkazali®; je rekel pro-fesor in sedel.
Colette je slekla plašč in sedla v prazno klop. Čeprav je profesor spet začel gledati v notes, se nihče več ni zmenil za to. Vsi so strmeli v Colette, ki je sedaj z nežno ročico potegnila iz torbioe zvezek m napisala umik. Nanjo so padali zavidljivi pogledi deklet, ki *° »e zavedale, da bodo po Co-lettinem prihodu potisnjene na drugo mesto. Vedele so da bodo sedaj fantje kar noreli »a Colette, zanje pa
se ne bodo niti zmenili, kakor da jih ni. Colette bo' prva, o tem ni nobenega dvoma.
Ura je minila, padlo je nekaj petič, toda nihče jih ni tako občutil kot druge dni. Vsi so komaj čakali, da se seznanijo s Colette. Peter je bil najbolj vsiljiv, kar mu je prišlo na misel, je vprašal, celo koliko je številka njenih čevljev. Vsem je Colette s smehom odgovarjala, pri tem se je morala najbolj ozirati na Petra ali Pier-ra, kot ga je sama preimenovala. Zdel se ji je brihten in simpatičen fant, s svojo zgovornostjo jo je čisto pritegnil.
Ko je naslednjo, uro vstopil profesor matematike v razred, so bili še »si fantje okrog Colette, nihče ni bil slišal zvonca.
* * 4>
V naslednjem tednu sta se Colette in Peter medsebojno zbližala. Postala sta prijatelja.
Nekoč po končanem pouku se je Colette obrnila k Petru:
ePierre, bodi tako prijazen m pridi popoldne k meni. Veš, danes nisem prav razumela tistega poglavja, ki smo ga predelali pri slovenščini .»
»Pridem«, je od govoril Peter, «ker pa ti ne morem zagotoviti kdaj, ti bom telefoniral; če hočeš, lahko delava skupaj tudi naloge.»
Tokrat je bil Peter točen; kot je sporočil po telefonu, je prišel točno ob štirih. Se nikdar se ni zgodilo, da bi bil tako vesten, vedno je zamujal, najmanj pol ure.
Pozvonil je. Odprla mu je Colette. Ko je vstopil, se je znašel v luksuznem stanovanju. Peter se je začudil.
tAli je vse to tiaše?» je vprašal.
»Da, čemu vprašuješ?« Sprejemnica je bila okusno opremljena; težke žametne zavese so obrobljale široka okna in spuščale v sobo le medlo svetlobo. Kljub temu je Peter zapazil na stenah dve, in lepe slike, 'a prvi pogled so se mu zdele Van Goghove, ker pa se ni bogve kaj zanimal za slikarstvo, ni bil tega gotov.
sKje pa je tvoj očes, je naposled vprašal, ko si ie ogledal sobo.
«Mon peref V službi je, vrača se domov zelo pozno. Ves dan ni nikogar doma razen mene in služkinje.* Povabila ga je v svojo delovno sobo. Cez čas je služkinja prinesla kavo.
Ko se je Peter tisti večer vračal domov, je bil zelo vesel. Pomagal je sošolki, poleg tega je imel priliko, da se je bliže seznanil z njo. Pravila mu je, da se ji toži po Parizu, kjer je skoraj vsak večer hodila v park Saint Vincent s prijatelji, tukaj pa tega ni. Pripovedovala mu je o svojem življenju v mestu, kjer se srečuješ z ljudmi različnih narodnosti, ki jih je v to velemesto prignala sla po doživetjih, Opisovala mu je, kako je urejen promet, posebno metropolitane. Colette pa je bila tudi vneta obiskovalka opere. Večkrat je zahajala v Palais de Chaillo t, kjer se zbira pariška elita; med operami pa ji najbolj ugaja uTraviatas, saj se t tej govori o mestu, kjer je ona prebila vso svojo mladost. Posebno je zanimalo Petra, ko mu je Colette pripovedovala o nočnem vrvežu po Parizu, posebno na Plače Pigalle in Montmartru Ko pa mu je pravila o umetniških galerijah v Versaillesu in o krasotah kraljeve palače houvre, se Peter r.i zmenil.
Tudi Coletti je bilo tisti več<;r lahko pri srcu. Ko je pozno zvečer legla v posteljo, je premišljevala, kar Ji je govoril Peter tisto popoldne. Zamišljala si je njegovega očeta, inženirja in ravnatelja tvrdke Rogos; veselilo jo je, da tudi Peter misli na inženirski poklic. Pripovedoval ji je o svoji družini, o sebi, o zanimivostih mesta in na njeno prošnjo je obljubil, čeprav nerad, da ji bo v bodoče pokazal vse muzeje in umetniške galerije v Trstu.
Coletti se je zdelo, da se _ je Pierre še bolj približal i njenemu srcu. Zaspala je z nasmehom na ustnicah tn vso noč je imela sladke sanje.
+ **
Od tistega dne je Peter skoraj vsak dan zahajal h Colette. Mučila sta se z nalogami tn večkrat se jima je porodila misel, čemu bo služilo toliko latinščine v vsakdanjem življenju; a ni bilo pomoči, treba je bito vse to preštudirati. Ce pa se je kdaj zgodilo, da ni mogel iti, se mu je zdel dan prazen, brez vsake vsebine, kakor da ne bi spadal k njegovemu življenju. Zvečer mu je bilo težko pn srcu in imel je tak občutek, Kakor da mu nečesa manjka Ni si mogel razložiti, čemu vse to, vedel pa je, da se
je vselej vračal od Colette z lahkim srcem, občutil je v duši neko čudno zadovoljstvo, ki je povzročalo, da je bil silno dobre volje. Temu čustvu ni vedel imena. Čutil pa je, da mu je sedež v srcu. Vendar, da bi bita to ljubezen!... Ne. ni mogoče, saj je večkrat ljubil, a ljubil je. kot se ljubita dva prijatelja, rekel bi, površno. Ti občutki pa so bili nekaj drugačnega, nekaj tako sladko opojnega. Samo da je bila Colette v njegovi bližini, že se je čutil tako lahkega, kakor da bi imel peruti. Pa ne, to ni mogoče, saj ni res! Vse skupaj se mu je zdela le prevara. Skušal. je potlačiti v sebi te občutke, a čeprav se je trudil, le ni mogel premagati samega sebe,
(Nadaljev. v torek na 3. str.)
Pred mesecem oni snio razpisali ^Mladinski nagradni natečaj, na katerega se je odzvalo presenetljivo veliko število slovenskih dijakov. Do sedaj smo objavili štiri poslane prspevke in bo komisija Izbrala do prihodnje nedelje d slo. ki bo dobilo častno nagrado. Komisija bo tako izbirala najboljše izmed sledečih objavljenih del:
VISEČI OREL, (avtor Stojan)
SPOMLADI (avtor Angel Košuta-Miroslav)
NEKAJ O STRAHOVIH (avtor Silvija Cemjava) MATEVŽ ZROBAN (avtor Gvido Komar-Iztok)
Mladinski literarni natečaj pa s podelitvijo te nagrade seveda ni zaključen in vabimo vse tiste, ki se želijo natečaja udeležiti, da pošljejo svoje prispevke uredništvu »Primorskega dnevnika* Ul. Montecchi 6 z označbo »Literarni natečaj*.
Se v nadalje bomo namreč objavljali vsak teden po eno delo in bomo nagradili mesečno po en najboljši prispevek. Vsa objavljena dela bomo redno honorirali, nagrajeno delo pa bo dobilo poleg honorarja še posebno nagrado 2.000 lir.
DELO ZALOŽBE „MLADINSKA KNJIGA"
KIUIŽNfl ZBIRKA
za naj mlajše bralci:
Vse izdaje so vsebinsko kvalitetne. lepo ilustrirane in opremljene
Založba Mladinska knjiga, ki oskrbuje s knjigami vso našo mladino, od predšolskih otrok, pa do tistih, ki že skoraj ne sodijo »eč v njene vrste, je kmalu po začetku letošnjega šolskega leta začela izdajati novo zbirko, knjižice Čebelica. Ze naziv sam pove, da gre za knjige namenjene najmlajšim. Se bolj pa kažejo to knjižice letošnje zbirke, tiste, ki so že izšle oz. tiste, ki še bodo. Do zdaj so izšle v tej zbirki tri pravljice:	še
vedno živa in priljubljena Grimmova pravljica o Rdeči kapici, najbolj znana francoska pravljica o Polpetelinčku
| FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI |
Peti občni zbor
filatelistov Slovenije
:Prisotni so bili tudi delegati tržaškega društva „LoVrenc Košir" in je tržaški klub dobil najVišje priznanje zaradi stoje delavnosti. Izšla je serija znamk o živalih
menjene so — kot se je iz j a- ■ kluh je bil uvrščen med naj-
4. aprila t. 1. je bil v Ljubljani V. občni zbor Filatelistične zveze Slovenije, katerega so se udeležili delegati 37 društev, med katerimi so bili tudi delegati slovenskih filatelističnih društev iz Kopra in iz Trsta. Filatelistična zveza Slovenije šteje danes 47 podružnic, članov pa ima 2364, od katerih je 434 mladincev.
Število članov stalno pada; leta 1951 je bilo namreč nad 3500 članov, kar pomeni, da je v dveh letih odpadlo kar 1200 članov, v resnici pa še več, če upoštevamo dejstvo, da je med tem časom pristopilo v klube mnogo novih članov in da so bili ustanovljeni nekateri drugi klubi, ki imajo še precej članov, med katerimi je tudi filatelistični klub »Lovrenc Košir« iz Trsta. Število mladih članov je padlo kar za polovico, saj je bilo pred dvema letoma organiziranih več kot 800 mladih članov. Večina diskusije na občnem zboru je bila ravno o,.tem .Pergčera problemu.
Delegati so videli upravičeno vzrok;.tZkipropadanje števila članov- v nepravilni politiki poštnega ministrstva, ki izdaja bodisi serije znamk z visokimi nominalami, tako da si jih povprečni filatelist sred. njega stanu, katerih je večina, ne more nabaviti, bodisi pa Izdaja tako imenovane ključne znamke, to je znamke, ki jih ni mogoče dobiti pri pojtnih okencih. O tej iz- Ves svet je razburila pr e-, do sedaj Angleži posneli na dajateljski politiki bomo kdaj ttesljiva zgodba o jugoslovan-1 filmski trak in je v ta namen pozneje spregovorili, sedaj naj skem otroku Pirečniku, kate-1 prišla v Ljubljano ekipa an
vilo poštno ministrstvo mladini. »Nova filatelija« pa upravičeno poudarja, da mladina teh znamk ne bc zlepa dobila v roke, kajti kje se dobi mladinec ah otrok, ki bi imel 424 dinarjev.
Občni zbor je sklenil, da bodo slovenski in hrvatski strokovnjaki sestavili obširno spomenico o vseh teh problemih in jo poslali na poštno ministrstvo v Beograd. Filatelistična zveza Slovenije pa je medtem odprla svojo filatelistično trgovino «FILUS» v Ljubljani, v Miklošičevi ulici, kar bo brez dvoma vplivalo na cene znamk, saj je do sedaj prodajala znamke v Ljubljani samo trgovina podjetja »Jugofilatelije«.
Kot smo že omenili so bili na občnem zboru tudi delegati Slovenskega filatelističnega kluba »Lovrenc Košir« v Trstu. Predsednik kluba Merlak je bil tudi nagrajen in je bil izbran v glavni odbpr Filatelistične zveze Slovenije. Tržaškemu klubu je bila tudi podeljena nagrada za razdelitev med mladino. Tržaški
boljša in najbolj delavna filatelistična društva.
Občni zbor je tudi izvolil delegate, ki bodo zastopali slovenske filateliste na občnem zboru Saveza filatelista Jugoslavije, ki bo meseca julija t. 1. v Ljubljani, združen z veliko filatelistično razstavo
Med delegati za ta zbor je bil izvoljen tudi Tržačan Srečko Merlak.
* * *
30. aprila t. I. bo izšla toliko pričakovana serija živalstva, ki je bila napovedana že lansko jesen. Serijo bo sestavljalo dvanajst vrednot, ki jih bo tiskala znana tiskarna Courvoisier v Švici. Prvih šest vrednot bo tiskanih v tro-barvnem tisku, ostalih šest pa v dvobarvnem. Osnutke je izdelal beograjski umetnik Mate Zlamalik. Vrednote bodo naslednje; 2. S, 10, 15. 17, 25, 30, 35, 50. 65, 70 in 100 dinarjev. Znamke pa prikazujejo (po vrstnem redu); teku-riico, risa, jelena, medveda, divjo kozo, pelikana, brkatega sera ,(planinskega orla), orjaškega kkešiča, caliroenus
Film o Pirečniku
omenimo le to, da se ljubljanska filatelistična revija »Nova filatelija« že leta in leta vztrajno bori proti taki emisijski politiki. Naj navede, mo samo en primer. Za prvi maj bo izšla serija dvanajst znamk, ki bodo prikazovale različne živali, ki živij > na jugoslovanskem ozemlju; na-
ga so Nemci med vojno ugra- j gleške filmske družbe »Ealing bili staršem In katerega niso j Studios«, ki bo v Jugoslaviji hoteli »zavezniku po vojni več ' snemala zunanje scene. Film vrniti materi. Pritisk Javnega bo nosil naslov »Razdvojena mnenja pa Je bil tako močan, srca* in ga snemajo Angleži da so se morali tudi brezčut- j samostojno. Večino scen je ni sodniki ukloniti in da so i ekipa že posnela v Nemčiji, materi le vrnili njenega sina. j medtem ko bodo notranje To pretresljivo zgodbo bo- j scene fllmali v Londonu.
pančiči, črnega dalmatinskega kuščarja, človeško ribico, ki živi v Postojnski jami, in ohridsko postrv. Imena živali na znamkah so v latinskem jeziku. Podrobnejši opis bomo objavili, ko bodo znamke izšle.
Podobna serija b,o izšla nato vsako leto za prvi maj in bo namenjena mladini. Prikazovala bo motive iz jugoslovanskega rastlinstva m živalstva. Tako je namreč obljubil Dejan Tubinovie iz beograjskega poštnega ministrstva, ko je objavil program letošnjih jugoslovanskih izdaj.
29. julija bo izšla posebna znamka za II. jugoslovansko filatelistično razstavo, ki bo v Ljubljani. Znamka bo prikazovala staro Ljubljano, kot je pred dvema letoma znamka prikazovala stari Beograd, ob priliki filatelistične razstave v tem mestu. Ta znamka bo počastila tudi 150-letnico Koširjevega rojstva.
Štiri znamka bodo počastile 150-letnico prve srbske vstaje, znamke bodo prikazovale zastavo vstaje, top, pečat Praviteljstvujuščega sovjeta in lik Karadjordja. Vrednote bodo po 15, 30, 50 in 70 dinarjev.
Za dan republike (29. novembra) bo odslej izšla vsako leto serija znamk, ki bo posvečena kulturni preteklosti jugoslovanskih narodov. Letos bo izšlo pet znamk, ki bodo počastile 100-let.nico smrti hrvatskega skladatelja Vatroslava Lisinskega, 250-let-nico rojstva hrvatskega pisatelja Andrije Kačiča-Miošiča, 150-letnico smrti slovenskega matematika Jurija Vege. 50-letnico smrti srbskega pesnika Zmaja Jova Jovanoviča in 120-letnico smrti srbskega pesnika Filipa Višnjica. Vrednote bodo po 15, 30, 50, 70 in 100 dinarjev.
in Kettejev zapis slovenske povesti o šivilji in škarjicah. In če omenimo še dve knjižici, ki bosta izšli do poletja, Andersonovo pravljico o slavčku in moderno ameriško povest za otroke o lokomotivah, smo s tem dovolj označili značaj te knjižne zbirke. V resnici, to so izdaje namenjene najmlajšim. Takim, ki še sami ne znajo brati, pa radi poslušajo, kar jim bero odrasli, pa tudi takim, ki so že prodrli v skrivnost branja in še počasi sestavljajo črke v besede, te v stavke, te v poglavja in le zopet v povest. Sposobnostim najmlajših je prirejen tudi tisk. Velike črke tudi otrokom, ki šele začenja. jo brati, ne delajo prevelikih težav. Seveda, s potekom šolskega leta, postajajo začetniki že bolj trešči branja. Zato je zamišljeno, da bodo zadnji zvezki natisnjeni že z malimi črkami. Mladim bralcem pa je treba knjige še posebej ilustrirati. In to izdaje Čebelice tudi so. Polovico desetih strani zavzemajo dvobarvne ročne litografije, nekatere bolj, nekatere manj posrečene. In končno:	otrokom ter
njih duševnosti je primerna tudi vsebina teh izdaj. Zaenkrat ima Čebelica namen posredovati svojim bralcem predvsem pravljice. Tudi za prihodnje leto, ko ho izšlo vsega skupaj devet knjig, ima uredništvo namen objaviti predvsem pravljice, poleg domačih, tudi najboljše pravljice drugih narodov. sVendart, — tako je zapisala . urednica te zbirke Kristina Brenkova einuimo odprto široko pot in se v perspektivi ne mislimo omejiti samo na pravljice. Mar ne bi naših bralcev mikala knjižica, v kateri bi jim povedali nekaj o nastanku sveta, o zdravilnih rastlinah, ki jih rode naše gmajne in so nam lahko vedno v pomoči). Skratka; te knjižice naj bi našim najmlajšim usmerjale njih duha, bistrile njih okus in čut za lepoto in zadovoljevale njihovo željo po znanju. Tako naj bi predstavljale tudi neko dopolnilo obveznega učnega berila.
Zavedajoč te tega, komu so knjižice Čebelice namenjene, se je založba odločila, da bodo te izdaje koliJcor mogoče poceni. Res, cena 50 din ni previsoka, ni pa rečeno, da ne o o do te izdaje še cenejše. Morda se bo to zgodilo, če bo naklada še večja. Sicer pa je ta. ie zdaj visoksa in povpraševanje po prvih knjižicah je preseglo vsa. pričakovanja.
Glede na to, da so te izdaje vsebinsko kvalitetne in lepo ilustrirane, smemo biti Mladinski knjigi hvaležni za pozornost do naših najmlajših, zlasti čese spomnimo, kako skromna je bila naša mladinska literatura še pred dvema desetletjema ali še kasneje. Zato 6i vsem staršem, ki ima. jo majhne otroke, pa čeprav morda še ne hodijo v šolo, knjižice Čebelice, več kot samo priporočali.
S. R.
i iicdčfc
AVTORIZIRAN MALI 0^LE. IZDELUJE NAGROBNE SP°B,. NIKE IZ NAJBOLJŠIH K SKIH IN TUJIH MARMORJE; SLIKE NA PORCELANU, BB NASTE CRKE IN LUČKE, P RAČUNE BREZPLAČNO, STAVITEV IZVRŠENIH SPO. NIKOV Z GARANCIJO.
Stanko Zidarič
ŠEM POLA J ŠT. 4 (ISabrein")
*	v	f
c; K X K Z 31 K 11 " OLAJŠAVE PRI rlA*1*-®
Po najugodnejših cenah po najmodernejšem stilu-
PRIZNANA STAVBNO POHIŠTVENA MIZARSKA DfUVNlCA
PRAČEK
SKEDENJ . ULICA Dl SERVOLA 124 Sprejema nova naročila in popravila, plačilne olajšave ter se priporoča
nudi
Ulili,!!' dobre in poceni
dobite za velike in tnala v trsovim
Jobip T'levi&anl
TRST, lilica Vasari IR - tel. B^1
MOTOM 48 OČI*
djo* Čudoviti torček. » s0d.
pelje P g ot>
Prodaj* ^ roke do 0
secev- radon)'*1! ne m n»° v* ni de i jitrJ motorje;
popravil*
SP«?
Postaja za uslugo v Nabrežini: FR AN O Sl ZNIŽANE CENE
m ne n
pri tvrdki
TRST • DL. TORREBIANCA 19
. - TEL. Z35®7
Ivan Ribari«
,rJav°
Uvoz	—	Izvoz
Zaloga	oglja,	premoga	ln drv	za. Ku;
NA DROBNO	-	NA DEBELO
Vseh vrst	trdega	tn	mehkega	reza^
ga lesa. furnirja, vezanih plošč
PtMiomemo prevot* vsabtrstnega blago t loslnimi prevoznimi sr*
Urad: TRST Ul. Crispl št. 14 - TeL ^.5l0 Skladišče: Ul. delle Milizie 19 - Tel. J0 Telefonska stev. stanovanja 05-91“
Mačeha in pastorka
Nekoč Je živela mati, ki je imela ubogljivo hčerko Milico. Njuno življenje je teklo v sreči m zadovoljstvu. Toda kmalu je v Miličlno življenje kanila grenka kaplja. Mati ji je zbolela in po hudem trpljenju umrla. Milica Je dobila drugo mamo, mačeho Milica Je bila lepo, nežno dekletce, zato je mažeha gledala nanjo z zavistjo. Premišljevala je, kako bi se znebila otroka, ki so ga imeli vsi v vasi radi. Domislila si Je, da bi Jo odpeljala v gozd in pahnila v jamo, o kateri se je govorilo, da je v njej nekaj čudežnega. A vsakdo, ki se Je hotel o tern prepričati, Je v jami za vedno izginlL Mačehi se je zdela to najlažja pot. ljudem pa poreče, da se Je Milica Izgubila.
Naslednji dan se Je mačeha odpravila z Milico v gozd. Ko sta prišli do Jame, Je mačeha MUioo zgrabila ln Jo pahnila v brezno Milica Je padala, padala in končno obležala brez zavesti. Ko se Je prebudila, je zagledala nedaleč od sebe grad. O-rog njega se Je razprostiral prekrasen vrt, v katerem je rasla zlata Jablana sredi pisanih cvetlic. Milica Je utrgala Jabolko ln hotela zagriznltl. tocia Jabolko Je bilo trlo kot kamen.
Stopila Je v grad in
prišla v lepo sobo. Tu Je zagledala pri mizi dvanajst lepih deklic. Med njimi je bila zlatolaska, v katere laseh se je bleščal glavnik iz biserov. Voščila jim je »dobro jutro,* a deklice se niso odzvale. Ko pa je Milica potegnila zlatolaski glavnik iz las, so vse deklice nenadoma oživele Objele so Milico in se Ji zahvalile za rešitev. Povedale so jlt da jih Je začaral neki čarovnik in da so pet sto let čakale odrešenja. Tudi ona Jim Je povedala, kako je prišla v Jamo. Nato so jo izvolile za svojo vodnico. Milica je sedaj zaživela lepo in brezskrbno življenje...
Mačehi se Je vsak dan bolj oglašala vest, ker je hotela svojo pastorko pogubiti Nazadnje je celo zblaznela. Tako je ostala nesrečna za vse življenje, a za svoje hudodelstvo Je dobila zasluženo kazen.
MESEC IN MEGLICA
Mesec je na pot odšel, šel je hitro kar se da. Z njim. meglica je odšla, bela in prozorna Vsa.
Mesec silno je hitel — dneva, sonca se je bal. Le kak hipec je postal, se z meglico poigral.
Dan pa ga je dohitel. Ko mu je meglico vzel, mesec čisto je zbledel in je za obzorje ped.
MOJCA VRBNIK
Za bistra glave
Krvoločna Je zverina, gozd je njena domovina..
Ce narobe Jo postaviš Jed okusno sl pripraviš.
(rp - sli)
Nikdar zapustil ni lastnik še hiše
itn vendar krog po svetu se sprehaja.
vsak dan na drugem mestu se nahaja. Povej, kako možak se tale piše! (žiod)
Cettudi vedno .tč, vendar nikdar ni sito; brez hrane ga puste, ostane vedno sito.
(sito za moko)
Štirje bratje, tri sestrč: sest njih pridne ima roke, ena pa samo praznuje vendar jo vsakdo spoštuje, (dnevi v tednu)
ALI VES DA... so nekatere tihomorske školjke tako velike, da bi lahko služile novorojenčku za zibelko?
so se šivanke v današnji obliki pojavile šele v 14. stoletju. Bile pa so tako redke ln tako drage, da so si jih mogli kupiti samo bogataši. Tudi vladarji so se ob koncu srednjega veka med seboj Cesto obdarovali s ~ šivanko!
• • •
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO; 1. Moder, 6. poreden, 13. erotik, 15. vezana, 16. Si, 17, umik, 19. povod, 20. apoda, 22. rs, 24. pita, 25. roka, 26. mimo, 28. Ca, 29. ica, 30. Canossa, s, 33. Co, 34. sirotek, 35. PT, a. 36. kazalec, 37, kor, 38. ko, 39. emir, 40. zala, 41. salo, 43. an, 44. Malež, 45. ptica, 47, apel, 49. mi, 50. raketa, 52. Predil, 54. tratica, 55. ataka.
0SV"
STARA IN ZNANA TVRDKA
*wmm m Mim.
soom1!
GiBffl*
. 930*’
fes**
šival** 0 t* s v	»
za
ter vgicč‘
■ i gtr^.V
25-letno jamstvu. Naprodaj rabljeni pogloblJ^o ra®, J* v omaricah. Vzamemo v račun In dobro P aLvanJe stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno oc!p ,.[)ja.
Ur dnevno. Brezplačen pouk v
Tovorni prmoai ♦ Tnl.il. 5R0H ♦ Onebnl	^
AVTOOARA^-
MEHANIČNO
TRST - Ulica Mor eri 7
L
Vesele velikonočne praznike ieli cenjenim °Wmalcem
MLEKARNA CAHIS
TRST . Ul. S. Marco 40
Vesele velikonočne praznike ieli cenjenim
rostom
GU8TII.HA «nini»
TRST - Ul. Valdirlvo 32
Vesele velikonočne praznike želi cenjenim
odjemalcem
trguvina UBERSNKL
trst - Ulica Maiolica št. 1 - Tel. 93-070
Vesele velikonočne praznike želi cenjenim Centom
krojaški salon STANISLAV KIIŠ1ITA
TRST - Ulica Raffinerla 5
Vesele velikonočne praznike želi cenjenim centom
Vojaški salon
MIHU MOZETIČ
TRST - Trg Garibaldi 11 - Tel. 90-280
Vesele velikonočne praznike želi cenjenim
odjemalcem
^govina jestvin MILAN BEVK
trst -Ulica Sonnino st. 9 - Tel. 41-572
Krojačnica
LAHU IN .ULIJ UKEMRU
TRST - Ulica Ginnastica 35
vesele velikonočne praznike v°jim klientom.
^pgo vi na z manufakturnini blagom m drobnarijam!'. r,
t xi it t f. * o>
PETER PAVEL EEPAR
TRST • Ul. Udine 36 . Tel. 28-296
***< cenjenim odjemalcem uMeie velikonočne praznike.
^am boste šli za velikonočne praznike?
HU1EL «KllASi>
na REPENTABRU
nudi prvovrstno kvalitetno kuhinjo. vc~ 0 izbiro kvalitetnega vina s pristnim krasim teranom ter kraikim pršutom. Imamo
hi
aene sobe.
Obiščite nas!
Vesele velikonočne praznike želi cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem
trgovina jestvin in pekarna
ZUHA EU K
OPČINE • Narodna ulica 59
želj
cenjenim gostom in svojim
nom vesele velikonočne praznike.
Ustili
■a
Hranita FURLAN
REPENTABOR
Csem svojim gostom veselo veliko noč.
J0*Uln«
Ludvik li AIIKIIV H C
^	PRAPROT	Št.	10
alelujo vsem cenjenim gostom.
'Detele hhatmke želifa:
0
0
o
o
o
1/ i»’«i I V E Lil AR
trgovina z usnjem
Ulica Molin a vento št. 3 - Tel. 95-392 vošči svojim klientom veselo veliko noč.
Vesele velikonočne praznike želi cenjenim odjemalcem GOSTILNA
Alla Hum a Triestc
(Pri Maksu)
TRST Ul. Crispi št. 33
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim gostom
gostilna
«I\!IK)VU BIINCHHH»
TRST . Ulica Conti št. 40
Srečne in vesele velikonočne praznike želi cenjenim odjemalcem
trgovina z zelenjavo
Silva ČUK
BARKOVLJE Bovcd L22
Slovenska trgovina
manufakture in mode
Franc U D 0 1/1 Č
Ul. Mazzini 44 - TRST - Trg Ponterosso 5
vošči svojim cenjenim, odjemalcem tu in onkraj meje vesele velikonočne praznike.
UlobtrutiihniU
Milan A IVI B H II /. I C
Ulica Boccaccio št. 10 - Tel. 29-322
želt vsem svojim klientom vesele velikonočne praznike.
Vesele velikonočne praznike želi vsem gostom m znancem
GOSTILNA
Marcelin ItIUL.IIVII
PROSEK-Postaja štev. 3
Domača tvrdka ,,1/SK /A KMETOVALCA* Edvard l<TKLANI
TRST - Ul. Milano 18 - Tel. 35-169 želi cenjenim odjemalcem vesele velikonočne praznik e.
tihi! v in Hlap o
M i mol,) ki dim«/ tik!
tioHliloa
«II STR 01) S K A »
TRST - Ulica S. Nicolo št. 3
želi cenjenim gostom vesele velikonočne praznike.
Vesele velikonočne
praznike seli
GOSTILNA
Slano I.IJX A
PROSEK št. 167
Vesele velikonočne praznike želi cenjenim odjemalcem
TRGOVINA JESTVIN
Zdravko KANTE
PROSEK št. 152
Kmelcvnlci in vrtnarji cit išči ie nas J
TIltiUVINA KMETIJSKIH ST KII.II! V IN URO0,1/1
T R S I’ • Ktrada vtcehln per rintrla • Tel. 41-170
Umetna gnojila, krma za živin^ — prvovrstna inozemska semena in semena lastnega pridelka — sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i. t. d — Poljedelski stroji t in druge potrebščine.
žčli cenjenim odjemalcem srečne in vesele velikon očne praznike.
Vesele velikonočne p raz. nike želi cenjenim odjemalcem
MESNICA
Vera Križmančič
BAZOVICA št. 5
Vesele velikonočne praznike želi cenjeni m odjemalcem
TRGOVINA JESTVIN
Marija UANEU
PROSEK štev. 124
Cenjenim gostom žeti vesele velikonočno praznike
gostilna <( 11X USSARU» - lastnik Ivan Filipčič
UK ST - Ulica Carducci štev, 41 (nasproti pokritega trga)
postreže Vam z najboljšim domačim im istrskim vinom In domačim pršutom.
KAK «RAZUVICA»
BAZOVICA št. 94
želi cenjenim gostom vesčle velikonočne praznike.
Vesele velikonočne praznike želi svojim gostom GOSTINA
Antonija lioloh vd. Simonič
OPČINE Narodna ul. 39, tel. 21-053
Cenjenim odjemalcem in gostom želi vedele velikonočne praznike
gostilna in tovarna sodovke
AHII1HEJ Ulllilf:
BAZOVICA it. 91
RIBARNICA UANEU
OPČINE, Alpinska ul. 47 želi cenjenim odjemalcem vesele velikonočne praznike.
M.ckarna na Brdini
Ulga GULIČ
OPČINE
želi cenjenim odjemalcem
vesele velikonočne praznike.
Vesele velikonočne praznike želi cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
trgovina jestvin
.IIISII' ŠKABAR
OPČINE - Narodna ul. 42 - Tel. 21-026
Veselo alelujo ieli vsem klientom in znancem čcvljarnica
Miro GUI. J A
PROSEK štev. 212
mm m
§
Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem želi
Anion ŠIBKA
PROSEK . Devinščina st. 2
Diplomirana krojačnica
Vladimir GURU L*
PROSEK štev. 155
zeli vesele velikonočne praznike vsem »vojim klientom.
Trguvina jostvin
Josip JKRJAN
DOLINA št. bš
želi cenjenim odjemalcem
vesele velikonočne praznike.
Najnovejši scooler
MACCHI125U
je zmagal pri natečaju Graglia v eleganci, jc edini scooter z. visokimi koleai in ga nudimo po nizki ceni 137.500 L. Velik uspeli prodaje
norniainega liiia/aUMI).-lipaSuurl „ MM: „ 250kub.cm.., 270M-
Nov poltovoruik [Maccbi s prestavami na krmilu po znižani ceni
POV K II .1 ENIU
Gabriele marteiiani
TRST. Ul. Timeus 4 - Tel.
*
Ne sledite pri svojem zdravju
ii
zdravi uspeino bolezni srca in krvnih Sil (sklerozo), ledvic (kamne), Sivce (nervozo, nevrastenijo) in notranjih Sles (protin, sladkorno, Busedoiv) - Odprto od 1. maja dalje
Ne bo vam žal, ako si boste nabavili čevlje v trgovini
fp
j
TRST - Trg tra i Rivi 2.
Tel. 31.198
Ima veliko izbiro elegantnih moških in ženskih modelov
	
AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC PREVOZ POTNIKOV na STO, v Jugoslavijo, Avstrijo in ilruge države GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-29* STANOVANJE : Ul. F. Severo 6, tel, 33-113	A 	 Vesele velikonočne praznike želi cenjenim gostom gulili Ina AVGUST' MDŽINA TREBČE Št. 10
	
	d Cenjenim gostom ieli vesele velikonočne praznike gostilna «1*111 LIUI» lastnik liarei Gruntar BAZOVICA
	
Omberlo BAZKAIVF.I.LA
Zastopnik za STO in FLRJ
TRST - Ul. F. Venezian št. 5 - Tel. št. 24-197
Odlikovan kemični laboratorij za kletarstvo.
Vse za vzdrževanje in bolezni vina. - Škropilnice, kmetijski stroji. - Stroji in orodje za vinske kleti. . Gumijeve cevi. - Zdravstveni predmeti. Vsakovrstne pipe za vodo, zalivanje, za ogenj. - Črpalke. - Motorji. Železne cevi in sklepi.
Gobtilnrs »m* Vini Jbfilntiiv
FRANC JANKOVIČ
TRST - Ul. Solitario št. 7
želi cenjenim gostom vesele velikonočne praznike.
mlekarna, trgovina n perutnino in jajci
LUCIJA GERMANI
TRST . Ul. Ginnastica 26
želi cenjenim odjemalcem vesele velikonočne praznike.
Zaloga papirja
«y a p \ k u s»
TRST - Ul. Fabio Scvero 10 - Tel. 36-453
Vesele velikonočne praznike želi cenjenim gostom in znancem
BDFFET «PRI JOZKlim
TRST - Ulica Ghcga št. 3
Zaloga stavbnega materiala
FRANČIŠKA UANIKV DANIELI
‘OPČINE - Narodna ul. 77 - Tel. 21-034
želi cenjenim klientom vesele velikonočne praznike.
MAKS HBUBAT
GOSTILNA IN VELEZALOGA PRISTNEGA VIPAVCA IN KRAŠKEGA TERANA z zaščitno znamko «VINO MAKS» sc Vam priporoča.
Pridite, ob vsaki uri Vas bomo postregli z dobro domačo kuhinjo in pristnim kraškim pršutom.
NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA
OPČINE - Alpinska ul. 87 - Tel. 21-054
želi cenjenim ocl.cmalcem vesele velikonočne praznike.
Vesele velikonočne praznike želi cenjenim gostom
gostilna «NA PUŠTI»
Brusi
BAZOVICA St. 95
Restavracija
B A N E C
OPČINE . Narodna ul. 194 želi cenjenim gostom
vesele velikonočne praznike ter se priporoča
TRST, UL. C. B ATT ISTI 231. Tel. 44-208 Telegr. IMPEXPORI -TRIES I E
UVAŽA:
Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
IZVAŽA:
tekstil,kolonial-no blago in ran. novrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
%
OB NESRAMNEM NAPADU NA DFS
ZAHVALA
Glavni problem na Goriškem je občolna gospodarska kriza
S podpihovanjem narodne nestrpnosti skušajo italijanski šovinisti odvrniti pozornost ljudi od gospodarskih vprašanj
Odkar smo v našem časopisju začeli poročati o pripravah za II, kongres DFS v Gorici, klerofašistično časopisje ne mora mimo dejstva, da se vodstvo organizacije on podajanju poročila o stanju slovenske manjšine na sestankih članov DFS na Goriškem in v Beneški Sloveniji poglablja tudi v obravnavanje gospodarskega položaja, v katerem živijo prebivalci vsa povojna leta pod vladavino demokrist-janske stranke. Omenjena stranka kljub raznim načrtom in obljubam v vseh letih vladanja ni storila ničesar, da bi ublažila gospodarsko Krizo na Goriškem, temveč so, ne samo opozicijske stranke, u-mveč tudi uradnj podatki doKazali, da je resnica, kar se je obravnavalo na predkongresnih sestankih DFS.
Uradni podatki nam dokazujejo, da število nezaposlenih raste iz leta v leto. Do-oim smo v goriški pokrajini imeli v 1948. letu 10.298 nezaposlenih ljudi, je bilo uradno število nezaposlenih 31. oktobra 1953 že 12.218. Največji dokaz za sramotno nesocialno politiko in za slabo gospodarjenje pa so številke, ki pričajo o nezaposlenosti mladine v goriški pokrajini, predvsem tiste mladine, ki išče prvo zaposlitev in ki je ne najde. Ti mladinci in mladinke, ki jih je bilo v letu 1950 kar 3240 so v letu 1952 narasli na 4245. Kljub tem poraznim številkam, Ki iz leta v leto dokazujejo nezanimanje demokristjanov za problem nezaposlenosti in vedno obupnejše stanje družin številnih nezaposlenih, oa se je pomoč tem ljudem celo zmanjšala. Od velikih obljub, s katerimi bi na primer začeli bonifikacijo krminsko-gradiščanskega polja, za tem gradnjo ceste Tržič^Gradež, gradnjo novih stanovanjskih hiš v Tržiču itd., pa nismo videli še nič konkretnega. Lahko pa smo ugotovili, da se je celo ona najmanjša pomoč nezaposlenim, dana v okviru delovnih centrov in tako imenovanih šolskih centrov, zmanjšala, m vidimo, da so naši nezaposleni v 1. 1952-53 delali 315.560 delovnih ur v omenjenih centrih. letošnje leto pa komaj 108.630 in to kljub temu da število nezaposlenih raste vedno bolj.
To je samo ena stran javnega življenja, ki dokazuie krizo gospodarstva goriške pokrajine in velike odgovornosti, ki jo ima pri tem demokristjanska stranka, kot vladajoča stranka, Zatorej ni nič čudnega, če celo samo članstvo stranke napada to politiko svojega vodstva, ker so gospodarski problemi naše pokrajine postali občutni za vse prebivalstvo. Zatorej v novem vodstvu demokristjanske stranke niso našli več prostora niti do sedaj najbolj znani voditelji stranke v naši pokrajini, niti poslanci stranke, ki zastopajo našo pokrajino v parlamentu. Prav zaradi tega. bi klerofašistično časopisje storilo bolje, da posveča več paž-nje reševanju perečih gospodarskih problemov, ne oa napadanju DFS in blatenju soriških Slovencev, kar še od
Mi naše zemlje ne damo!
(Nadaljevanja s 3. strani)
ne, ne bodo je imeli! Naj se ne prikažejo pred vrati, mnogi pa pravijo, da jih bodo spodili z vilami in motikami.
Povabijo me v mlad vinograd. Zadnji sončni žarki ae upirajo na rumeno-zele-ne poganjke trt. Molčimo in občudujemo. «Tu bi letos pobirali prvič grozdje«, pravi mladi mož.
«Poglej> kako smo lepo napravili, Ali ni veselje gledati?« pripomni očka:
«Vse bi nam vzeli. Le nekaj metrov pred hišo nam hočejo pustiti, Tu 50 naši žulji. Ta zemlja je prepojena z našim znojem, pa bo še s krvjo, — njihovo, — če bo treba, a je ne damo!«
Tako je rekel mladi možakar. Verjamem mu in vsak pošten človek mu bo verjel in ga razumel.
Proč roke od naše zemljel A. B.
daleč ne bo odstranila krize v njihovi stranki, gospodarske krize na Goriškem pa toliko manj.
Uspehi boja proti raku
Na zadnji redni tedenski seji upravnega sveta mestne bolnice je predsednik obvestil upravni svet o uspehih boja pioti raku v Gorici. Poročal je nadalje, da je higienski in zdravstveni visoki komisariat podelil v ta namen prispevek v znesku 4 milijonov lir ter da je 1 milijon prispevala Italijanska zveza za boj proti raku pod patronatom predsednika republike. Oba zneska bosta služila za nabavo potrebnega orodja.
Upravni svet mestne bolnišnice se omenjenim ustanovam piisrčno zahvaljuje in se o-benem toplo obrača tudi na druge ustanove ter privatnike, dn bi sledili temu zgledu, tako da bi na ta način pripomogli, da bi bolnišnica imela pogoje, da bi se v vedno večji meri in uspešneje borila proti raku, ki tudi v naši pokrajini zahteva vsako leto toliko žrtev.
Prometna nesreča v Dolu
Včeraj zvečer okrog 23. ure sta se 25-letni Lino Fabbro iz Ul. Favetti 6 ter 45-letni Lu-ciano Bregant iz Ul. Brigata Pavia 99 vozila z avtom «Ar-dea« iz Trsta proti Gorici. Ko sta prišla do ovinka med Jamljami in Devetaki je avto zaradi grušča, ki je posut po cesti, zašel s poti in se zvrnil v obcestni jarek. Oba potnika sta bila ranjena. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ju odpeljala v bolnico Brigata Pavia, kjer sta bila sprejeta zaradi raznih poškodb. Ozdravela bosta v nekaj tednih.
KINO
CORSO. 14.30:	«Tujec«. G.
Peck.
VERDI. 15:	«Vojna svetov«,
barvni film.
CENTRALE. 15: «Maščevanje Tughsov«, barvni film, E. Parker.
VITTORIA. 15: «Sanje Bohe-me», barvni film, K. Gray-son.
MODERNO. 15: «2ivio Robin Hood«. J. Derek in D. Lynn.
Obvestilo župana
Goriški župan sporoča, da so na podlagi člena 24 zakona štev. 1058 od 7. oktobra 1947 do 30. t. m. na občinskem tajništvu na vpogled volilni seznami s popravki, ki so bili odobreni od krajevne volilne komisije.
Obvestilo avtokluba
Avtomobilski klub v Gorici obvešča vse interesente, da bodo uradi za razdeljevanje nakazil tekočega goriva proste cone. danes 18. aprila zaprti, tako tudi prihodnjo nedeljo 25. aprila.
DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43; od 8. do 12. ure je dežurna lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72.
Umik trgovskih obratov za praznike
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo za praznike vse trgovine goriške pokrajine imele sledeč urnik: danes 18. aprila:	izvzemši
cvetličarne, ki bodo odprte do 13. ure, bodo vse trgovine ves dan zaprt«;
jutri 19. aprila; pokar-ne in mlekarne bodo odprte dopoldne, dokler ne bodo razprodale kruha in mleka; cvetličarne bodo odprte dj 13. ure, vsi 06tali trgovski obrati bodo ves dan zaprti Pokriti zelenjadni trg bo v nedeljo 18. in v ponedeljek 19. t. m. ves dan zaprt.
Ponoven mraz na Goriškem
Čeprav smo v četrtek občutili nekoliko toplejše vreme :n se razveselili pomladi je bilo veselje na žalost zelo kratkotrajno. V petek in včeraj je bilo zelo mrzlo, višje vrhove Primorske je namreč celo pokril sneg. pa čeprav smo že sredi aprila. Zima, ki je bila letos izredno huda, nas še ni popolnoma zapustila, vsaj tako je bilo čutiti zadnje dni. Mrazu pa se je pridružil še močan veter, ki se je v noči med petkom in soboto spremenil v pravcati vihar. Bil je tako močan, da je lomil drevju veje in povzročil precejšnjo škodo sadjarjem, ker je vrsta sadnih dreves že popolnoma v cvetju; največ bodo pač poškodovane češnje. Mraz povzroča škodo tudi našim poljedelcem, in marsikje bo potrebno krompir znova saditi.
Izredno hladno vreme je preprečilo tudi odhod Goričanov iz Gorice v bližnja Brda ali v Furlanijo in na Kras. Prav tako pa bo že itak slabo obiskana Gorica tokrat zopet samevala, kajti tujci bodo najbrž preživeli praznike v domačih krajih, ker jim slabo vreme ne dovoljuje daljših izletov.
Najtopleje se zahvaljujemo
vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega soproga in očeta
Jožeta Cigoja
Posebna zahvala darovalcem cvetja in vencev, nosilcem, g. duhovniku in vsem tistim, ki so nam bili ob strani v hudih dneh.
Žalujoči: soproga, hčerki in ostalo sorodstvo.
Mizarji I Desk« smrt podjetniki kove, mace
kmetovalci!
lesov in tra
me »udi na ivaidneje
IfiSI
vialeSonninoH Tel. 90441
Vihar odtrgal verando Banco del Friuli
Močan vihar, ka je divjal v noči med petkom in soboto, je povzročil padec velike kamnite verande s poslopja Bance del Friuli na Korzu Verdi v Gorici. Za verando je bil že več časa privezan propagandni napis podjetja Pitassi. Veter je najbrž povzročil, da je močna vrv odtrgala verando. Sreča je v tem, da se je veranda zrušila v zgodnjih jutranjih urah in da v tistem času ni bilo nobene osebe na ulici. Na kraj dogodka so prišli gasiloi in ostranili veliko količino materiala, ki se je nabral na pločniku.
%
A
NAROČA SE V LEKARNAH
»TREPHO«
UL. DELL’ EREMO ST. 123 TEL. ST. 47-730
IZKUŠENA
BABICA
sprejema porodnice na domu
TRST Ul. Crispi št. 50
Ueliho ati/io
I!1
3,0
ima (Ki salo ugodnih conah
'fodeHtori Tk-htoi
T KS F - Ul. Ginnaslica 22 Tel. 95-998
m
w * ®
(?)
a
&
ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA
MOR. HRIIIIORCII TRGOVCEV I OSIVIM
T R ST * Ul. Valdlrivo 3, tel. 350 - 34
I RST, Piazza San (»iovanni št 1 - tel. 35-019
ki obstaja in solidno deluje že 88 let, je na željo svoj ib cenjenih odjemalcev
• UiTAIOV 1JLA •
ODDELEK ZA IZVOZ DARILNIH PAKETOV Z RAZNOVRSTNIM BLAGOM, ^  ki že delaje v polnem obsegu  J
Vse, ki niso bili do danes obveščeni o našem novem poslovanju in želijo svojim sorodnikom in prijateljem pokloniti kakršnokoli darilo kakor:	živila, tekstilno
blago, radiosprejemnike, glasbila, pisalne, šivalne ali pralne stroje, elek-
trične sesalce za prah, električne hladilnike -Frigidaires, štedilnike na drva. plin ali elektriko, nerjaveč namizni pribor, porcelan, bicikle, moto-scooterje itd. itd., vljudno vabimo, da se zglasijo osebno ali pismeno pri nas na gornjem naslovu.
POSTREŽENI BOS IETOČNO PO KONKURENČNIH CENAH IN S KVALITETNIM BLAGOM!
Veliko izbiro konfekcij po resnično —nizkih cenah vom nudi
UP
Športne srojce z dolgimi rokavi iz pravega bombaža od 1.350 lir dalje Moderne letne hlače ... za 1.950 lir Moške kompletne obleke . za 3.950 lir lnterloc s polovičnimi rokavi v vseh barvah .... za 590 lir Za veslače imamo veliko izbiro hlač in nogavic Ameriške originalne modre hlače (gin) z belim šivom.
Bogata izbira športnih jopičev
iH(lll(je'ti Trsi, Ul. Timeus šl. 3 (nova hiša)
KMETJE VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST. Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojala ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti.
M
TRST
AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE.
e/tut&me Cabhicfae6*
ULICA S. LAGHI ST. 3 . TEL. 67-94 in 86-51
je uvedla z odhodom iz TRSTA ob nedeljah in praznikih avtobusno zvezo z
BAZOVICO
PADRICAMI
GROPADO ia TREBCAML
Avtobusi bodo vozjll z avtobusne postaje na LAR-GO BARRIERA VECCHIA in na TRGU LIBERTA' a sledečim voznim redom:
Odhodi iz Trsta: ‘7.30. -8.00, 8.30, -9.00, -9.30, 10.00, •10.30, 11.00, 11.30. ‘12.00, 12-30, 13.10, ‘14.00, 14.30, 15.00, ‘15.30, 16.00, ‘16.30, 17.00, ‘17.30, ‘18.00, 18.30, 19.00, 19.45, 20.30, 22.30, ‘24.00.
Odhodi iz Trebč: 0.30, -8.00, ‘8 30, 9.16, ‘9.30, ‘10.00,
10.45, ‘11.00, 11.45, ‘12.30, 13.45, ‘14.30, 15.15, 16.45, ‘16.00,
16.45, ‘172)0, 17.45. ‘18.00, ‘18.30, 19.00, 19.80, ‘20.00. 20.30, ‘21.00, ‘21.30, 21.50, ‘23.15.
Odhodi iz Bazovice: 6.50, ‘8.07, ‘8.37, 9.35, ‘9.37, •10.07, 11.05, ‘11.07, 12.05, ‘12.37, 14.00, ‘14.37, 15.35, 16.00, •16.07, 17.05, ‘17.07. 18.05, ‘18.07, ‘18.37, 19.00, 19.50. ‘20.07, 20.50, ‘21.07, ‘21.37, 22.10, ‘23.22.
Opomba: Vožnje zaznamovane z * bodo samo ob lepem vremenu.
Podjetje vas popelje hitro m udobno v našo kra-ško okolico, ki vam nudi prijeten oddih, okoliške gostilne pa pristno domačo kapljico, kraški teran in pršut ter vse priboljške domače kuhinje.
Ob nedeljah in praznikih vas bodo dobro postregli v BAZOVICI pri: Preslu »Na posti« - slvanu Mahniču« • «Pri lipi« . «Lebanu» - »Andreju Grgiču« - »Francu Križmančičiu - »Ivanki Križmančič« . »Pri društvu« -v Baru »Bazovica«. — TRFBCAH pri: -Avgustu Možini« - »Gostilni Miče«. — PADRICAH pri: »Grgiču«. — GROPADI pri: »Štefaniji Milkovič«.
Mamice,
veliko odgovornost
imate
prt vzgajanju svojega deteta, in tega se gotovo dobro zavedat«. T»ton*j pazite, da bo njih oblačilo higienično, zlasti da ne bodo čeveljčki kvarili nog. ki so pri otroku nežne in vedno občutljive za neprimerno 111 nepravilno obutev, ki povzroča pogosto bolečine. Ne zadostuje, da paziw na barvo in obliko, potrebno Je, da je obuvalo izdelano iz najizbranejšeS* materiala in da njegova oblika nogo varuje, ne pa kvari.
Trgovina s čevlji Donda, ki posluje že več kot pol stoletja, ima lzKl.iuon0 zastopstvo znamk »Juventa« tn «Mop», dve tovarni specializirani za izdelovanje otroških in deških čevljev, ki so se uveljavili doma in v inozen t velike izbiro vzorcev, izdelanih po prvovrstnih strokovnjakih.
emstv«
V posebnem oddelku za otroške čevlje, na novo opremljenem, vam 60 strokovno osebje pomagalo, da boste izbrali pravo obutev in tudi sami boste mogli prepričati s pomočjo posebnega aparata z žarki X »pedescope«' zgrajenem po navodilih »Mednarodne komisije za radiološko zaščito«, se obutev popolnoma prilega nežni nogi vašega otroka.
Da boste dohro in higienično obuli svojega otroka, obrnite se z zaupanjem na
otroški oddelek trgovine s čevlji
n
Piazza Barriera Vecchia
f^CadaJi fvoUeCujete iteddnike, ladifeke late, fcladiituke, tikathike ati cUUitce (uzlk^1 ■ efaičUe ftadjetje ta
RADIO - ELEKTRIKO - TELEVIZIJ0
m. sosi€-sossi
OPČINE, Trg Monte Re št. <* - Tel. 21-155 in 21-154 (poiegsflle)
ediko. vdvia ŠJEDILN |KOV na svetilni in tekoči plin, na ^
ali premog za majhna gospodinjstva ali za g°el
lil*«
-Ji H* « <■		
|V-'- ::	ta*	
J M	|	j	
N|jf		
Art. 313 na tek. plin Art. 313 na svetilni plin Plinski štedilnik s pečko in prostorom za ogrevanje jedil, obešalnik za zajemalke.
CENA 29.000 LIR
Edino zastopstvo
znamke »ZOPpAS* za gornjo okolic0.
v zal0*1
Se tako izbirčen ljubitelj glasbe bo dobil pri nas RADIJSKI APARAT. — v fVJ», imamo radijske aparate vseh največjib svetovnih znamk: »Telefunken«, alvliBe.eIpO »Siemens«, »Phonola«, »Marelli«, »Unda«. — Popravila radijskih aparatov izvr*u točno in natančno. — Zaupajte našim 31-letnim izkušnjatu. strokovnemu oseb!°)j|nii našemu laboratorijn, ki je opremljen z najmodernejšimi in preciznimi' an,ef instrumenti za radio in televizijo.
Pri nas dobite vse vrste električnih potrebščin. — Izvršujemo vse večje in manjše električne napeljave. — Pri večjih delih nudimo večji popust
Imamo zastopstvo najmodernejših švedskih aparatov znamke ELECTROLUX za gospodinjstvo.
Prodajamo hladilnike po 43. 90 140 in 200 litrov s 3-letntm
Jamstvom.
ZASTOPSTVO
za gornjo oko^c
>*•    -------------------
Prodajamo tudi oa obroke po 2.000 Hr n,pSfC
'iefa cenjenim odjemalcem ueaele oelihanoene	^
GMHfte I. JUGOSLOVANSKO RAZSTAVO VIN V LJUBLJANI
Pokušnja in ocenjevanje najboljših Jugoslovanskih vin • Izleti v vinorodna področja • Popust na želez
Odgovorni uieomk STANISLAV HLNKO - UREDNIŠTVO:	ULICA MONTECCHI št 6 HI nad - Telefon številka 93-808 m 14-638	- poštni
predal 302	— IJPHAVA: ULICA SV FKANCISKA št. 20 — Telefonska številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 tn od 15-18	— Tel.
37-338 — Cene oglasov: Za vsak mio višine v širini l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLKJ za vsak mir. Strine 1 stolpca ra vse vršit oglasov po 25,- din. — Tiski Tiskarski ravod ZT3 — Podmžn Goric« Ul S. Prilito l-II Tel 33-82 — Kokooisi s« n- vračajo
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. Ijud. repub. Jugoslavija: Izvod :0, mesr4"0 " Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ: Agencija demokratičnega tnozem. tiska. Drl žalU*()Z • ff nlje, Ljubljana Strltjrjeva 3-T., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - r 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tisk«