Leto V.t štev. 143- As/Čeiiu, četrteK dne 20. decembra 'L923. Poštnlna plačana o gotogini. •fäSRInHm^k JHBB^BKfii ijdltfilßMBD&iik. fcV^^^B^Hi mHHIB)**" ^HJhIHIh^HI^ dfl^^^^^^^^^^^^lK^. ^^flflflH^I^^^. J^^^^Bi^l^^^^^^^^^^^^^^_ d^^^^^^^^^^^^lk ^o\;^)u^ -^^^tt ÜH^^J^B. ^^m ^^m ^H Hü HH^^^B^ sBLtffiän Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasl id mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din. ^osamesana LtevilÄc«a st ane 1 Dtii. Szhaja vsafe toreK. četrteK ft? sobofo. UrednlŠsvo: Strossmayerjeva ul. št. 1,1. pritličje. Telef. 65. Upravnlštvo: Strossmayerjevau. št. 1, pritličje. Telef. 65. Račun kr. poštnega Čekovnega urada St. 10.666. Politißni pregled. Vse gleda danes na razvoj do- godkov v OrČiji. O tzidu nedeljskih volitev je dosedaj toliko znano, da so dobili venizelisti okro^ 250 zastop- nikov, vladni republikanci pa 150. Monsrhisfci so popolnoma r>ropadii. Venizelos sani \t izvoljen v 15 okrajih. Monarhisti v ogromni večini krajev niso postavili kandidatov, zato je ostala četrtina volilcev dom^. Borba se je vrSila med venizelisti in repu- blikanci. Stara GrČija je volila venize- HsiiČno, Trakija in Makedonija pa republikansko. Vsled takega izida vo- litev je grška vlada pozvala kralja Jurija II. vsled zahteve arm»de in mornarice, da takoj zapusti državo in počaka odločiive sedanje ustavodajne skupščine v jnozenistvu. Kralju je bil dovoljen do 12. ute čas za pomislek. Zvečer sta odpotovala kralj in kraljica v Rumunijo, kjer se bosta nastanüa v Sinaji. Pred odhodom je kralj brzo- javno pozval Venizelosa, naj se vrne na Grško in sestavi vlado. Odpoto- vanje grškega kralja iz Aten je iz- zvalo v Parizu splošno iznenadenje in to ternbolj, ker so se baje vršila pred nekaj časa lajna pog-ajanja med Beo- gradom, Atenami, Bukarešto in Pari- zom. S temi pogajanji se spravlja v zvezo tudi potovanje našega kralja v Pariz. Kraljevo potovanje se je vršilo na iniciativo rumunske kraljice ter je irnelo po uspeSnih pogaianjih s fran- cosko vlado pozitiven uspeh. Venizelos se jt? pismeno zavezal, da ne pre- vzame predsedstva grške republike. Ako zasledujemo potek grške zgodovine, opazimo, da se je Grčija v najkritičnejSih momentih vedno obr- nila na odličnega svojega državnika Venizeiosa, ki |e do sedaj še vedno znal pomiriti nemirne grške duhove. Venizelos živi v Parizu, odkoder rnotri pazno dogodke v svoji domovini. Ako se ta državnik vrne v Grčijo, bo na- pravil gotovo red, za kar mu mora biti tudi Jugoslavia hvaležna, kajti bil je vedno naklonjen naši državi. i Pri nas dorna so pa začeli kleri- kalci spreminjati svojo taktiko. Stavili so radikalom ponudbe, ki se pa zde rtiinistrskemu svetu pretirane. Zahte- vali so zase prvo podpredsedniSko mesto v narodni skupščini, svojega ! prijatelja Radiča so pustili na cedilu, I tudi o reviziji ustave ne govore, pač i pa pravijo, naj se jim izroči naiprvo vsa vladna mesta v Sioveniji, potem !! naj se pa razpi^^jo volitve. Da so si l nadeli klerikalci Janusov obraz, do- ! kazuje dejstvo, da se je podpredsed- ; nik kluba SLS SuSnik izrazil, daje dr. I Korošec propovedal vsako izjavo o po- 1 gajanjih klerikalcev z radik?ili. Radi- ka!i se nič kaj ne op,revajo za kleri- kalce, ker se jim zdi nehoneten ele- ment, ki se vedno zibije med vlado in opozicijo. Klenksslci bodo rnord^i še nekoliko odnenali od svojih zahtev, p:« bodo v bratskem cbjemu z radikali. ! Ljudstvu pa priporočarno, naj natanko ? zasleduje dvorezno klerikalno poiitiko in bo kmalu spoznalo, komu jo izro- čilo marca meseca svojo usodo. So to ljudje, ki mislijo samo na svoj lasten žep, narodu se laskajo in niu slaako ^¦ovore, ne storijo pa nič v dobrobit. kahko je obljubljati, a težje obljubo izpolniti. Mož beseda pa ebfjubi le to- liko, v kolikor ve, da bo svojo obljubo tudi spolnil. Zato nam je najlepSi vzgied demokratska stranka. Vodilni možje te stranke, ki so prihajali in Se prihajajo med narod, obliubijo ljudstvu in kar scovore tudi moSato izvräe. U- pamo, da se bo pri klerikalcih izpolnil rek : Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. JOS. Sestanki in shodi JDS. V Šoštanju se je vršil v nedeljo 16. tm. dop. zaupni s&slanek JDS, pop. pa javen shod ob ogrornni udeležbi, ki ga je vodil za kraj. org. Martin Vrečko. Prvi je poročal predsednik liubijanske JDS dr. Žerjav o politčnem položaju. Dokazal je, kako pogubna je za nas Slovence avtonomistična politika SLS iz prosvetnega in ^ospodarskega sta- lišča. Govornik je izvajal tudi naSe staližče do Nemcev. Nemške manjäine v mariborski oblasti ne priznamo. V interesu Nemcev je, da se politično ne udejstvujejo. Da se pojavljajo kot stranka in se hočejo okoristiti, bo ro- dilo protiakcijo. Prijel je tudi klerikal- j ne tigre, ki s svojim psovanjem na Srbe samo Skodujejo slovenski stvari. Temu govoru je sledilo navdušeno odobravanje. Mariborski predsednik JDS dr. Lipold je opozarji'.l na važnost organizacijt», ki Iahko veüko stori za | okraj in pri volitvah položaj temeljito ! preobme. Shod je pokazai kreoko in samozavestno moč JDS v ŠaleSki dolini. Istega due se je vršil občni zbor kraj. org. JDS v Gornjem gradu, na katerem je poročal oblastni tajnik Ve- koslav Spindler iz Maribora. Težki očitki so padali na poštno direkcijo, ki popolnoma zanetnarja gornjegrajski okraj. Na shodu v Mozirju, na katerem je govoril V. Spindler, so podali do- mačini pritožbe nad upravo, ki dela splavariem neprilike. V Žalcu je bii stevilno obiskan shod pod predsedstvorn Vinka Kukeca. Govorili so na njem dr. Lipold, Šin- kovec, dr. Bergman in v imenu samo- stojnežev Edvard Kukec. V vseh krajih se kaže živahno življenje in gibanje demokratsko stranke, ki razkriva ljud- stvu hinavščino in brezdelnost kleri- kainih tigrov. Politi2ne v«stL Nov bojnl načrt koroSkega Hel- matdiensta proii slovenükim župnijam. Novi koroSki deželni glavar Sumy, bivši predsednik Heimatdiensta, je po- vdarjal v svojem nastopnern govoru 6. decembra v deželnem zboru potrebo vzajemnosti med obema narodoma na Koroškem sledeče : »Narodni boj v de- želi naj se od poklicanih mest in oseb najbolj ko mogoče omeji in omili, kajti samo na podlagi sporazuma med obema narodoma je mogoč skupen napredek.« To so lepe in tolažilne besede, ki jih | je spregovoril novi deželni glavar. Ni pa äo miitulo mesoc dni od tega,'jo že izSIa najnovej^a okrožnfca »Kärntner Heimatdiensta«, ki se glasi v izvlečku: »Vsem zaupnikom ! V jezikovno me- 5anem ozemlju so še sledeče župniie s samo slovenskim jezikom uradno zaznamenovane.« Slede imena 71 žup- nij. Glede teh krajev pravi okrožnica: »Iz razumljivih vzrokov, o katerih na- tančneje ne moremo razpravljati, si moramo najnujnejSe prizadevati. težup- nije spremeniti v jeziknvno mešane (siovenskonemškc). Privoliti v to, ozi- roma izdati potrtbne odredbe more samo knezoškofijski ordinarijat Spro- žiti to reč oziroma prositi mora pa do- tična občina. Zato je treba v vseh ob- činah, kjer je upanje na uspeh, kakor mogoČe hitro izvesti sledeče : Sklep občinskega sveta, v katerem se knezo- Skofijski ordinarijat prosi, da odredi za vsako drugo nedeljo nemško pridigo in proglasi dotično župnijo ne več za slovensko, ampak za jezikovno me- šano. Pri utemeljitvi se sklicujte na izid zadnjega ljudskega štetja. Če hoče sto- riti kattra občina §e vcč, se priporoča pobiranje podpisov.« »KoroSki Slove- nec« izvaja nadalje: «To je torej vojni načrt, da so poučeni vsi, če se v krat- kern začne nova cd Heimatdiensta or- ganizirana hujskarija in se bo zopet enkrat dolala „ljudska volja'' na Ko- rcSkern. To je prvo, kar na podlagi te okrožnice l.onMatiramo. Drugič infor- miramo o tern knezoSkofijski urad, kje da sedi ta „ljudska duša" in „Ijudska volja'1, na katero se vedno sklicujejo. Kajti mi upamo, da ordinarijat o tej okrožnici Heimatdiensta ni vedei prej, preden je izšla. Tretjič odklanjamo brez- pogojno vsako skrb in vrnešavanje teh „pobožnih'4 Hitlerjevih kristjanov. Sam „Kärntner Tagblatt" je Sele pred ne- davnim razkrinkal v prav dobrem članku „krščanstvo" Hitlerjevih organizacij. Imenoval je sicer samo nacijonalne socijaliste, toda vsakdo ve, da celovški „Heiinatschutz1' in „Heimatdienst" nista nič drugega, kakor podružnici Mona- kovega in Berlina. Zato pošiljamo v svet glasen protest proti diktaturi od nas nepriznane vlade koroškega Hei- matdiensta, ki hoče v popolnem na- sprotju z zagotovilom deželnega gla- varja o spravi med obema narodoma na KoroSkem in v posmeh mirovni pogodbi o varstvu narodnih manjšin zadati koroškim Slovencem zadnji uda- rec: Izpodriniti slovenski jezik iz naših cerkva in po malem pregnati našo slo- vensko duhovščino. To je klic na smrt obsojenih.« Mi pa kot Jugoslovani ori- po^nimo Je, da naj na5i bratje na Ko- roSkem pogledajo, kako se god« naširn Nemcem, ki vedno tarnajo in javkajo, kake krivice se jim gode, pa jih vlada nagradi vsak časz raznimi privilegiismi. Slovenski Maribor proti nemškim pretenzijam. V Maribor je prispela 17. t. m. vest, da je vlsda dovolila Nemcem ustanovitev nemSke tiskarne v Mariboru. Odbor tamkajSnje »Orju- ne« je pozval takoj vse stranke, da se sestavi skupen odbor vseh narodnih strank. Sestali so se Se isti večer za- stopniki JDS, NSS, SKS, SLS, NRS, Jugoslovanske Matice in celökupen odbor Orjune. Na tej seji se je poka- zalo ogromno ogorčenje vsled konce- si^e za nernško tiskarno. Sestavil se je »Odbor združenih slovpnskih političnih in kulturnih organizacij«, ki bo pri- redil v nedeljo ob 11.uri dapoldne na Slomškovem trgu veliko narodno ma- nifestacijo proti nemški tiskarni. Ostra kritika naše trgovske po- Htike. Na seji finančnega odbora dne H. M. — AI. Peterlin Bätog; [7 \ Skrivnost mrtveca. j Kriminalna povest. | Ako ni bil moriiec sin, tedaj je ^ moral kdo drugi umoriti gostilničarja. ' In baš tega drugega morilca je bilo težko izslediti brez najmanjšega povo- da. Lažje bi se to zgodilo v slučaju roparskega umora, ker bi marsikaj na- peljalo na njegovo sled. Na primer: trosenje velikih svot denarja od koga, ki je bil doslej revež, ix\'\ obnašanie gotovih dvomlj vih oseb, od katerih bi se mogel pnčakovati tak zločin; ali da bi se našla oropana in nato iz- praznjena denarnica na kakem gotovem kraiu itd, — Pa vsega tega ni bilo. Umorjenec ni bii oropan, torej je mo- ral biti le kak dobro premišljen čin sovraStva in mašrevanja Katerega so- vražmka, katerega os«etljivega ali celo sovražnega soseda all tovanša pa je im.-| na tako zaviatt-n način umorjeni Stefan Sfijak? Otigovor na to &e je moral giasiti le: noberir'gal Niti vpo- števane pnče, rnri žena in sin niso mogli oznafiti kake^a člo^fka kot v tem oziru sumljivega Naravnost ne- \ razrešljiva ue;anka pa je bila prepoved ; teŽko ranjenega gostilničarja, naj žena i ne pokliče zdravnika in naj ne pripo- ! veduje o tem nikomur. Jasno je, da 1 je bila Želja očetova opravičena, ako ' je bil sin morilec: ako pa se ne bi hotelo upoStevati sina, je bila vsa za- deva še bolj nejasna in zamotana. Zato I pa je tu'di vztraja! državni pravdnik tem trdovratnejše pri trditvi, da je edini krivec le sin umorjenega, kot pri edinem cilju, ki se je nudil pravici. Medtem je priSIa tudi sodnijska komisija ter je, sledeč krvavim kap- Ijam, ki so tupatam padale z voza na tla, ugotovila kraj zločina. Bilo je to na nekern kraju v gozdu, kjer napravi državna cesta, ki pelje skozi gozd, velik ovinek. Nekaj sto korakov od tega mesta je stala samotna gostilna »Pri /eleni trti«. S?m ! so zahajali poleti izlc-tniki iz dveh bhžnjih mest, saj je bila tukaj sredina pota med njima. j Ob nedeljah in praznikih je lu igrala vojaSka godba. Pozimi pa je stala gosti'na pust a in zapuščena; le drvarj', mimo vozeČi vozniki in tukaj potujoči rokodelci so se zaustavljali v njej, da so popili kak kozarček vina za zajutrk ali pa za večerjo. Umor je bil izvržen v času, ko so 2e ponehali izleti meščanov in so že nastopüi deZevni dnevi. Vsleg tega je zapustila gostilno »Pri zeleni trti« tudi dosedanja brhka natakarica, ki je bila baS ono noČ, ko se je izvršil umor, v zadnje zaposljena v njej. Zgodaj je šla počivat, sai se je zapirala gostilna v tem časLi že ob deseti uri zvečer. I.z spanja jo je zbudilo par strelov, hitela je k okr.u, a misleč, da so le divji lovci, vrnila se je zopet k po- Čitkn. V tej njeni misli jo ie podkre- pila nlcolncst, da se po oddanih strelih ni nič zganilo in ni büo «üuti nobenega glasu. ali vpitja: le nekaj časa za tem je motil nočno ti5ino počasi mirno- vozeči voz. Drugo jutro je zapustila službo Liza Vrtnikova, k;ikor je bilo nataka- rici ime. Kam je Šla, tega ni povedala nikomur. Soana komisija je le zvedela, da je šla pe5 v glavno mesto in od tarn po železnici dalje v svet. Ljudje v gosilni sami niso baje v oni noči čuli strelov, niti opazili kaj nenavad- nega. Gospr^ična Vrtnikova jim je sicer povedala o strelih, ki jih je sli- šala juono^i, pa oni riso pripisoval! temu nobene važnosti. In vendar je bilo sodni komisijj mnogo na torn, da bi zaslišala nata- karico. Saj je b>3a ona edina ossba, ki bi ji mogla kaj važnega pojasniti. Liza Vrtnikova pa je, nesluteč, da bi jo kdo kdaj potreboval v kaki tako zapleteni zadevi, zapustila gostilno »Pri zeleni trti« in odžla po državni cesti skozi gozd. V desni je nosila svojo potno ko- šaro in pela veselo pesem. Medtem pa je mahala s solnčnikom v levici pre- Serno po grmovju kraj pota — Na- enkrat se odloči z vejic nekaj svetlega ter pade pred njo na tla. Presenečena pobere svetlo stvarico in spozna v njej lepo izdelan privesek k uri s srebrnim tolarjem Marije Terezije. »JežeS!« z.^ane se presenečena, »to je pa spomine.k, ki sem ga dala svoj čas svojemu Ijubčeku Breznikovemu Francetu, ko je odhajal k vojakom! Izgubil ga je na dosh'j Se nepojasnjen način. Kako pa je zašel sem?« (Dalje prihodnjič.) •^Tr^r ,? »NOVA. HOP A *tl»V. tAT, 17. tm. je demokratski poslarsec dr. Krizrnan obŽaloval, da nimamo enotne gospodarske in trgovinske politike. Zahteval je obnovitev trgovinskih od- nošajev med Avstrijo in Madžarsko, unificirano trgovinsko zakotiodajstvo ter enotnost industrijskih, trgovskih in obrtnih zbornic. Kritiziral je visoke davke, ki jih morajo plačevati trgovci in obrtniki. Zahteval je otvoritev Obrt- ne banke in strokovnc sole za vso državo. Po govorih drugih poslancev je jzjavil minister Kojič, da bo podal ekspoze v narodni skupščini. ProraČun ministrstva za trgovino in industrijo je bil sprejet z 19 proti 11 glasovom. Razprava o proračunu ministr- stva ver se je vršila 18. tm. na seji finančnega odbora. Govorili so musli- man Alič, klerikalca Pušenjak in Ku- lovec. Demokrat Popovič je zahteval na; se zvišajo postavke za duhovniške vdovu. Minister Janjic je izjavil, da so priprave za zakonski načrt o katoliški veri izvržene. V Beogradu se ustanovi katollška bogoslovnica. Finančni mi- nister dr. Stojadinovič je odobril po- samezne zvižane postavke v proračunu. Pri glasovanju je bil budget z 18 proti 10 glasovom sprejet. Venizeios zmagal pri volltvah. »Politika« poroča iz Aten« da so po- slaniki Francije, Rumunije in Jugosia- vije posetili Gonatasa in siužbeno iz- ?avi!i, da se ne bodo vmešavali v vpraSanja režima v Grčiji, ker je to notranjo grško vprašanje. Kakor jav- Uajo poročila, je bil Venizeios v ne- katerih krajih izvoljen soglasno. Rusija se pogaja ?. Rumunijo. Rumunska vlada je predlagala sovjet- ski viadi, naj bi se vršila konferenca med obema državama na Dunaju. Ruska vlada je sprejela predlog. Vpra- štavilo, ako se med tem časom konzum plina ne povzdigne na ono višino, da se bo podjetie sarno rentiralo. Kakor se je že večkrat povdarjalo mora plinarna producirati gctov kvantum plina, od katerega se pa ne porabi niti polovica; vse drugo gre v izgubo. Ako bi se po raba plina znatno povečaJa, bi se celo pri nižjih cenah dose^ia rentabiliteta pod- ietja. Kljub danaSnjim cenam, ki so z ozirom na druga mesta v Celju precej visoke, j<> pa plin za kurjavo vse eno cenejSi kot so drva in prernog no gle- de na v#Iiko udobnost, ki ga nudi plin kot kurivo; V Celju je montirnnih 5e okoli dve sto Stedilnikov na plin, ki •^e danes ne poslužujejo plina. Li je rem in vse'm onim, ki kurijo plin in ¦j;a vporabljajo v veqih množinah za svoia industrijska podjetja na tem le- žeče, da mesto Celje vzdržuje obrato- vanje plinarne, naj pokažojo prihodnji meseci. Občinski r>vet ni mogel najti drug« reSitve. kakor da izroči usodo plinarne interesentom samim. Pri siu- čajnostih poroča : podžupan Žabkar o nara.vnost nezaslišanem krSenju stano- vanjsxega zakona po posarneznih vo- jaSkih osebah, ki so uradnim organom žugali celo z uporabo orožia. Meseca tiovembra se je vseli! nasilno v neko stanovanje. ki je bi!o že oddano drugi strank;, kapetan Popovič, dasiravno je prej isto stanovanje sam odklonil. Mesc^ca decembra je storil isto kape- tan Stengel z Meucovim stanovanjem, ki je do marca §e plačano od prejgnje st ranke. Na vse proSnje stanovanjske oblasti za vpostavitev reda in spošto- vanja pred zakoni, ki so podpisani od najvi^jega vojaškega fankcijonarja me- sl:no vojaSko poveljstvo noče ničesar ukreniti, trpi pa, da se vporablja za stražo v privatnem stanovanju vojaStvo. Obč. svet sprejme soglasno ostro to- zadevno resolucijo, ki se odpošlje na ko:npetentne vojaSke in civilne oblnsti in narodni skupSČini. Stem je bil dnevni red izčrpan, nakar je župan dr. HraSovec ob 22. uri zakijuči! obč. sejo. Redni sestanki jftanstva Krajevne organ?zac!je JDS v Celju se vrše redno vsak četrtek ob poi 9. uri zvečer v rudeči sobi Narodnega doma. MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. Igra 2X2 = 5 se ie uori:^orila v hikajšniem gledaliSču v nedeljo izven, v torek za A?abonrna. Mladini je vstop policijsko prepovedan. Igra je privabila toliko občinstv?., da vsi 5e prostorov niso mogii dobiti. Obširno kritiko pri- pbčimo v prihodnji številki. Podpornemu društvu za ubogs licence na gimnazijl v Celju so cia- rovali sledeči dobrotniki: 1000 Din Celjska posojünica; 500 Din blagajna the.centr.nl Europe - an M.ines Limited Mežica; 250 Din županstvo trga Mo- zirje; po 200 Din: N. N., Fr. Strupl, R. Stertnecki, vsi v Celju; 150 Din Ljud- ska posojilntea Celje; 195 50 Din inž. Šinkovec, Zabukovca: po 100 Din: To- varna kem. izdelkov Hrastnik, obč. iirad trga Liubno. I- Keo. Jadranska banka, Jov. Naumovič. D. Sirec, R. Piehl, Hönigmann, A, Drofenik, Narod- na kavarna, vsi v Celju; po 50 Din: obč. urad Rog1. Slating, dr, Kloar, Kozje, F. Oset jun., Vransko. A Vodenik. Pe- tro"če, 1. Rebek, I. Mastnak. K- Pajk, F. Rasch, P. Matkovic, K. Florjančič, dr. Stegu, V. Wogg. L, Petek, Helena KruSič\~M. Pšeničnik, Zlatarka d. d, V. Schwab, vsi v Celju; po 30 Din: B. Baebler, notar Baš v Celju; po 25 dinarjev: župni urad sv. Jedert, Flor. Gajäek, Loka pri Žusmu, J. KostanjSek, Mozirje, D. Žabkar, Zveza slov. trgov- cev, Fr. Kalan, D. Zantrger, V. Gossleth, vsi v Celju; po 20 Din: M. Goričar, Mozirje, notar Kolšek, M^renberg5 F. Goričan, Višnja vas, J. Xirbisch, dr. Premschak, v Celju; 00 10 Din: M. Cukala, Sv. Jurij ob T., L. Brezovnik, Vojnik. Srčna hvala! Gobe na ceJjskem trgu. V ne- deljo je prinesla neka kmetica na celj- ski trg krasne velike jurčke, ki jih je seveda v tem času prav hitro prodala. Letos živimo res v zimi Čudežev, pa smo prav hvaiežm toplemu vremenu, da nam prikrajša mrzle dni in prihrani na dragoceni kurjavi. Članske knjlžice, kakorSne obi- čajno rabijo razna društva, ima v za- logi Zvpzna tiskarna. TeČaj za prikro?evanje in prak- tiČno izdelovanje damskih oblačil bo otvoril 14. januarja 1924 tukajšnji kro- iaški mojster in strokovni učitelj g. Ivan Bizjak. Vpisovanje se vrši dnevno v modnem ateliu v Prešernovi ul. 11. Tečaj priporočamo! Državna krajevna zaSČšta cece in m!adine v Celju izreka tem potom nainrisrčnejšo zahvalo okoliSki občini celj^ki, ki je naklonib. za božičnlco velikoduSen dar 2000 Din. Tako bpde zaščita oblekla za božič vsaj najpo- trebnejSe med revnimi otroki celjske okolice. Mlada očcsca bodo žarila v neprisiljeni hvaležnosti, da bodo tudi ana praznovala najlep^i praznik, &ax\ včlovečenja in roistva Njega,, ki je to- lažnik vseh bednih. DIja?»ka kuhinja v C lju ima svoj redni občni zbory soboto, dne 22.t. m. (ib 6. uri zvečer v posvetovalni dvo- ranl Celjske posojilnice v Narodnem domu s sledečim dnevnim redom : 1. Odborovo poročilo, 2. volitve, 3, slu- čajnosti. Stavbena in stanovanfska za- druga v CeJju ima v cetrtek, 20.t.'m. v prostorih davčne okrajne oblasti skupno sejo nadzorstva1 in načolstva. Ker gre za izredni obfni zbor in iz- premembo pravil, naj se vsi člani seje zanesljivo udtleže. " , ,; >: « . Božič in Novo leto! AkVhočete in 2elite dobro nam najbednejSim sle- pirn, kupujte naš koledar »Mi slepi«, ki je najitpši dar za vas in nas. Dobi so v vseh knjigarnah, papirnih trgo- vinah, trafikah invalidov in pri založ- ništvu Podoornega druStva siepih, Ljub- ljana, Wolfova ul. 12. Cena Din 20'—. SŠK Celje priredi 12.' jaruinrja 1924 svoj II. elitni športni pies v Nar. doma. PodrobnejSe siedi v naslednjih dneh. Cenjena društva v Celju prosi- mo, di se na to prireditev ozirajo. Zadeva cariiifka Griinwaida. Ka- kor se bodo na§i čitatelji že spominjali, so bili Grünwald in lovarisi pred tu- kajšnjim porotnim sodiJčem oproSčeni in izpuSčen; na svobodo, katere pa niso dolgo uživali. Policijska oblast jih je odpravila v Zagreb, kjer jih je pa carinska oblast spraviia na varno, dokler se ne konča proti njim nactaljno postopanje radi utihotapijanja mono- po!ne»ga. zacarinjenju podvrženega bla^a. Pouk v stenografljf (slovenskl In nemŠkO m prlvatnike se otvori takoj po novern letu na tukajSnji me- 5čanski žoli, tri ure na taden v večer- nem času. Poučeval bo državno iz- praSan golnik 7. mnogoletno prakso. Rok za priglasitev bo pravočasno ob- javljen. Na prvem sestanku se bo do- ločil tudi zmeren honorar, ki bo od- merjen po ?.tevilu prigla^enih. Nesrcče pri de!u. V tvornici »Ci- nal« si je zlomil kijučavničar Franjo Žibret Celno kost in si pretresel rnož- gane. Rana je smrt.no nevarna, pripe- ljali so ga v javno bolnico. — V 10- varni A. W<-sren si je zmsičkal^ deiavtc Martin ZdolSek pri stiskalnici desno roko. Neznani pobaHni čečkajo po hii5- nih stenah in drugod svinjarske besede. Obdnstvo se lepo prosi, da te zlikovce, če se jih je zalotilo, izroči policiji ali vsaj niih imena naznani policiji ali pa Solskirn vodstvom ozir. ranatelJLUvoui, Tržne cene v Celju, dne 15. dec. 1923. (V Din). Govedina: V mesnicah 1. vrste.25"— do —"—, II. 22*— do —'¦—, na trgu I. vrste 22-- do 25*-, H. vrste —¦— do 1750, vampov 8'— do 10'—, pijuč 8'— do 10, jeter —•— do 22'—, 1 kg ledic 22'— do. —•—, loja 10'~ do 25*—. Telelina: 1 kg tclečjega mesa I. vrste —*— do 33"--, II. vrste 30'— 1 kg jetcr 301 —, 1 kg pljuč25*— do —• -. Svinjiiu: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 32.- dj 35-—, II. 30 do —"-, 1 kg pljuč 15*—,1 kg jeter 1.5"—, 1 kg slanine I. 43'—, II. 42*—, 1 kg masti 44'~, 1 kg ameri- kanske masti 39-—, 1 kg šunkc 55-—, 1 kg prekajeneg! mesa 1. 50'—, 11. 45, 1 kg pre- kajenih parkljev 10*—, 1 kg prekajene glave 20'—, 1 kg jezika 50'—. Klobase: 1 kg kra- kovskih 501—, 1 kg šunkove 50'—, 1 kg hrenovk —•— do 35'—, 1 kg safaiad 32'50, 1 kg posebnih 32'50, 1 kg pariških —•—, 1 kg svežih kranjskih 55'—, suhih kranjskih 60'-, 1 kg salami fi.ie 130-— do —*—, Perutnina: (1 komad), piščanec majlien 15'— do 20-—, večji 30*— do -'—, kokoS 25'— do 50'—, petelin 40'— do 50'—, raca 40— do 50—, gos 150'— do -, domaC zajec, manjši —¦'— do 25'—, večji 30'—. Ribe: 1 kg krapa (mrtvega) 201— do — *—, (živega) —¦— do — •—, 1 kg Sčuke (mrtve) __•_ d0 — —, (ziye) —'— do ——. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 litermleka 3'5O 3"75 , 1 kg surovega m?sla 60'— do —•—, ¦ 1 kg čajnega masla 88'—, 1 kg niasla 50'—, 1 kg bohinjskega sira 64-— do 70'—, \ kg sirčka 20• , eno jajce 2'25 do 2'50. Pijače: (1 liter) starega vin.i 12'— do 15'—, novepa 9'— do 12'—, piva 7'— do—'—, žganja 28'- do ?0-. Ksuh: 30 do 35 dkg belega kruha 2'50 do — —, 70 do 84 dkg belega krulia 5'— do -' , 1 kg belega kruha 1~, I kg Crnega kruha fr-, 1 kg žemelj 10—, žemlja 5 do 51/-. dkg sJ'50, žernlja !0 do II in pol dkg 1'— do -'—• Sadje: 1 kg luksuznili jabolk b-, 1.5'—, II. 4~, 111. 3—. 1 kg luksusnih hruSk 8'— do- •—, I. T—, Iirusk II. 0'—, HI. —"—, 1 kg brcskev —'—, 1 liter navadnega kostanja '— do—'—, 1 kg orehov 61—, 1 l0— do 650---. graha 1500— do - •—,Ieče 1400"— do — •- . Kurivo: (q) piernoga, črni 51 — do —•—, rujavi 2bS0, ni3 trdih drv 150—; q trdih drv 40—, mB melikih rirv 120-—, q mehkih. drv 32'—. I Krma: q sladkega sena lOü— do —•—. j pol Madkega .sena luO— do —'—, kislega sena 75— do —'—, slame 50— do --'—, prešano po Din 25'— pri 100 kg več. Zelenjava in gobe: (I kg) glavnate solale (kom.) — •— do ——, štrucnate 0 — doO—, <:ndivje 050 do 125, 1 kg pozncga ze!ja 2'—, (1 konmd) olnovta075do T-, karfijol 2"— do 3—, kislegn zeliaO'50, kolerabe 0"50 do -•--, špinače V25,"(l kg) cebule 2"— do 2'5Q, česna 8—, krompirja, novega 1*25 do V25, (1 krožnik) jurCkov ¦-•-¦-, 1 komad rope 0'25, kisle 1"50. ; i , i ——————— ( DopisL Zgor. Savirjjslca doHna. Po celi Zgor. Sav. ciolini srno že skoro !4 dni broz iobalca, k večiemu še vjames' v kakžni trafiki kskSno Soecijaliteto' fi- nančnega mirsistra, t. j.i Sava-Cigarete. Krivde ne pripisujemo gosp. podzalož- niku v Možirju nobeno, ker srrio pve- prieani, da je njegovb posiovanje v vsakem oziru tocYio in s>krbi ob času porrranjkanja 7Ä prAvično razceütev na vse trafikante. M'onopolno upravo v Ljubljam prosimo za mijna pojasnila, kaj }e pravzaprav temu pomanjkanju krivo. kait; huoomuSneŽi zopet trde in se širi provörica, da se je v tobaČni tovarnj baje ?opet polom'i stroj za na- vijanje ceh tpbačnim izdeikom rer da bo to morda zopet edini vzrok pomanj- kanju. Če je to resnično — ali ne bi tudi v tem slučaju zakon o pobijanju draginje dobro siužil? Dnevcta kronfka. | Kekateri naročniid še niso po- ravnali narpČaJne clo konca tega leta. Prosimo, da isto store še pred ro- vim letom. Upravništvo »WOVE DOBE«. Skupna notarska zbornka za SiovenijOL V nede'.jo so se vršile v razpravni dvorani duželnega sodiSča v Ljubljani vplitve odbora za skupno notarsko zbornico za Slovenijo. Izvo- Ijeni so bill: za predsednika Aleksander liudovernik, notar v Ljubljani; zv Cla- ne odbora pa: dr. Josip Barle (Mari- bor)r dr. Rado Jereb (Konjice), Av^ust Druicar (LaŠko)i dr. Andrei Kuhar (Ljubljana), dr. Fran Horvat (Kamnik) in dr. Jösip' Krevelj (Litija). Oolikovanj.; župnlka Aljaža. V nedeljo se je vršila slovesna izročitev reda sv. Save IV. stopnje, očetu naših planin in skladatelju, župniki: Aliažu. Red je pripel odlikovancu nacelnik oddeliv'a rninistrsiva z'd trgovino dvorni svetnik dr. Marn in v kratkem r.aRo- voru ornenjal Aljaževe zasluj?e za tu- ristiko in tujski promet in njc.^ovo uspijšno delovanje na glasbenem polju Župnik Aljaž se je ginje'no zahvsljeval 7/d visoko oolikovanje in vzkliknil trikratni ' Slava« vladar'iu. \z rudarske «Iužbe. O Ferdinand Šinkovec, do^lej u^iužben pri državnem premogovnifcu v Velenju, je imencvcn za rudarske^a komisarja pri rudarski upravi v Kaknju. Prfekmurje jt- bi!o začetkom de- cembra prikiopljc-no kot apostolska administrniura mariborski gkofij«. Ka- nonika Slepec v Murski Suboti in Str.xuss v Dolnji L»ndavi ni-;t.;t veČ generaina vikarja, ampak sarno dekana. Trjje .splavarj! skro ponesrečlli. Dne 14. trn. 'j,e-priplul po Savi.-ji splav s tremi splavarji proti mostu na Zi danem ' iriostu, katero mesto je za splavarje sifno.nevarno. Splav je trčil v kameniti steber mOKtu in se razbA. Dva splavar'fJA sta^ plula na prednjem deiu splava po SyVi pro:i Loki, tretii pa na treh. hlqdih. Načflmk požarne brambe J^nčič in Raček sta se podala tflkoj na sp!av in reSila splavarje go- tove smrti. Uradniško zborovanfe v Novem Sadu. Dne 16. tm. se je vrSil kongres uradnikov \t. cele države v Novem Sadu, V imenu Siovenije jc govoril predsednik Lillejf, ki je ostro kritiziral one ura.dnike, ki so ostal: neaktivni v borbi za zbo-jSarsje položaia ter vlado in narodno skupščino. V sprejeti reso- i iuciji zahtevajo uradr.iki, da se jim iz- plaČa še pted božičnim! prazniki pred- ujom v vi.sini enomese^ne place na račun krudita 200 rmlijonov in da se jim od 1. jjinuarja redno izplačujejo preduimi. Dr«g-injske doklade rnorajo ostati iste, maksimiranje naj se ukine, umirovljencem naj se povcčajo dokla- de za 100 odstotkov od 1. okt. 1923. ; Država mora skrbeti tudi za uradniSka I stanovanja. Tudi glavni odbor jugo- j slovanske.^a učiteljstva je zboroval radi učiteljskih plač. Podpirajte obupnc slepe in da- rujte: »Podpornemu druStvu slepih, Ljubliann. Wolfova ui. 12. Koncert mariborsscega izobra- ževalnega društua »Svoboda«. Po prevratu se je prirejalo v riašerr. mestu mnogo konceriov, a večinoma od po- \ tovainih družb, dočim je bilo muzikal- j nih prireditev domačega iavora prime" | roma prav malo. Vsled tega bi moral | biti ta pevski koncert bolje uvaževan kot j« bil. In tudi riudli |e več kakor ] I se )rav dobro pretepli. Razun PJoča so bili vsi oproSčeni. Proti Ploču pa se bo višila razprava 27. t. m. — Zna- čilno je pa bi!o, da je Miha Dopier odgcvoril na sodnikovo vpra^anjs, če je oženien in če ima za koga skrbeti, da ni oženjen, pač pa da ima skrbeti za 18 n-rmkonskih otrok .. . DARUJTE KNJIGS ZA KOROŠKO MLADINO! SKRINJICA ZA NABI- RANJE JE PRED CELJSKIM KOLODVOROM. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šhbui»c. I2daja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Bravitiea Košfomaj razprodd 30. raznih damsHih Hi* po znižanih ccnah Natakarica poštena in zanesljiva iSče službe, Gre tudi na deželo. Naslov v upravništvu lista. 2 -2 Išče se zanesljiva kuharica. Plača dobra. Vprašati na Savinfskem dvoru (Sannhof), Cclje. 3—2 Zahvala. Ob priliki izgube našega ne- pozabnega soproga, oČeta, dedeka in pradedeka, gospoda prejeli smo od vseh strani toliko toplih in sočutnih besed, da nam ni mogoče vsakemu posebej se dostojno zahvaliti. Častno spremstvo, ki ga je bil deležen naš ljubi dedek na zadnji poti, bilo nam je v veliko tolažbo. Hodbina Mlm. Pozor! Pozor! NajpriraePDejše božično darilo je: ročna torbica, Jistnica, kovček iz navadnega do najfinejšega usnja, mapa za spise, rokavice, nogavice, naramnice od navadnih do najfinejSih, posebno dolgih, žepni robci, ovratniki, pepelnik, igrače, kakor: igraČni voziček, zibalni konj, knjige s slikami in tudi lep olroski vozitek ni napačno božično darilo. Vse to si lahko ogledate in po najnlžjih cenah nakupite pri : KH^PÄH & PISLEJ (ppB]s Prica ESremar) CELJE Rpalia Pß^a cßsJa Vyelitii iztiirü Najboljše! Najcenejše! V vBliSil izbiPi t Ce&kti» $n angjleško sukno za moške obleke, poyr^nike, veloure za damske plašče, volneno modno blago, barhente, Sifone, cefirje, zimsko in letno perilo, pletene jopice, dežne piašče, no- gavice, rokavice, ovratnike, kravate in drugo modno blj?g;o ku.pite po zelo znižani, konkurenčni ceni v manufakutrni In modr»! trgovini nura ¦ n ^ w% ™ \ « v ¦ n Kralja Pet?a cssta 5 Celje Kr^IJa Petrs cesta S Blago piTOPstno! Gene nizl-ie! Posfrežba solidna f 20-8 iäir*il 4. .NOVA »OB A« Stov. 143 Telefon Stev. 75 in 76 PodružnEca PoStni ČekraČ. 10.598 Ljuhljaroske kreditne banke v Celjy Delniška glavnica in rezerve približno Din 45,000.000 — Delniška glavnica in rezerve približao Din 45,000.000 — Ustanovljena leta 1900 3P o «ä. K» ¦&& s& jm i o /3 Brežlce, Č>rnomel|v Gorlca, Brasil, ttlarUbor, Mefr&ovič, Novi Sad, Plus, Sarajevo, Sput, Trii. Sprejema vloge saa knjižice in lefcoči 2*aČMtt proäi ugodnemu obrestovanj t« Kupaje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, vaiut in dovoijujs vsa&ovrstne Kredite. Ppodaja steels.« dupasarKme s?Lii2sx»<&dLnL.€» lcrtoapij«©. Otvarja akredfiffive in äzd&Ja kreditna pžsma za lu-inlnozemstvv 3L3cSp^nsko iBVBPOvfllna družbn i RAVNATELJSTVO V ZAGREBU j Ustanov. 1. 1838. Ustanov. I. 1838. Akcijski kapital znasa Jugo I< 300 milijonov. Škod plačanih do leta 1922 naci 13 miüjard krön. Prevzame vse vrste zavarovanja, življenska za clote in rente, zavaruje proti vlomu in tatvini. Sprejema zastopr.ikc in potnike proti dobri plači. Daje pojasnila o pravilnem za- varovanju brezplačno. GBavni ac»s-iop ,Jarta*aiteke litvarovalne c^wlhi** v Celju, 6-6 Lava 22. Kontoristinja zmožna slovenš*ine, nemščine v go- voru, stroi«pisja in arnerikan. knjigo- vodstva, iščo mesta s 15. januarjem. Ore evetuelno kot blagainičarka. Oferte je poslati na upravo pod »Dobra moč« 2-2 zunska suknja iz najfinejSega biaga, za sredn0 postavo, ie proti ugodnemu plačilu na proclaj. Naslov v upravi tega list:i. 3—2 Damskeplašče iz sukna, flauše in pliše, kožuhovSne in vsakovrstne pletenine po zelo nizki ceni se dobijo v modni trgovini Cili Rošič, C©lje K ralja Vetra cesta 3t. 5—4 Otvoritev vlnske tfpi&e! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Celju, Dečkov trg St. 3 trgovioo z vinom kjer bodem prodajal samo pristna dal- matinska vina, bela in črna. Se pripo- roča za obüen obisk BVB S. KütfJä" lo *%č, vinski trgovec v Celju. 12-11 Priporoča se brivnica Matija Bukovčan Celje, Kralja Petra cesta 27. Dobra in čista postrežba. Sprejerna tudi britve v bruženie. V zalogi britve ocl 20 Din naprej. 2—2 Pozotrll aS^assarji! Svilena in volnena mlinska sita se dobe v vsaki številki pri trgovcu: Pr. KARBEUTZ, Celje, Kralja Petra cesta štev. 3. 3—2 ex *?kiaLiiSi»čcč8 Zagreb is© strtDj© in oi^odj® za uriz^JL1, tvornicc ^\\M^t p\M% wß, za MjužasnicarjB, nohaniiss in Mwm u poprasiia, felspayjs, tsornlce plso. h hosir^liih yntirrJ.^. Bo@i:st'vi. skSa^Sšče ^r^nSKniaiJ« «i3?'ovo?jJ;jr.?;j ?u:t hvux&h-t- Q;'ci;j3 in sfrsjl dein. družtvo Viaska ui. 25- VCELIU ga z otneieao zavezo PVBSERNOVA UL, 15 Sprejenaa Sxran. vBoöe Sn fSh obr. po 6\.V70 Sole 650 Din c^cZ 3tot \ pTon ocspovedi do & l>tn od »So. PrA večJMi aaložbaH po do^ovoru 8 Špecerijsko in kolonijalno blago po zmernih cenah Ludoisik PETEKy Celj@ Božične čudežoe svečice n^jeenejoesi in sveže iz to?arne „Pyrota" Jaoko B 0 \/ H fl, Cefje 2 Kralja Pefra cesfa šfeu. 31. i V močnaUh, 85 kg-sRih, celili, brez krp. Kralj & Bolha Ljubljana 41 Dunajska cesta št» 33 vsalio množino Naznanjarn cenjenernu ob- činstvu, da gojirn vedno zelo le- pe razllčne cvedice v loncHi, palrne, klinčke itd. Izdeijujem tudi vence, ^opke in vse vrste vezanja, od pri- proste do najflnejše Izdelave ter se priporočam Älojz Zelenko umetno vrtnarstvo Celje, Ljisbljanska c. 9-5 C7 C7 C9 C7 PRODAM , 50 stotov sena sladkega. VpraSati pri Helena StegeSek, Sevče, Laške. Nov šivaini stroj se proda. Pogleda se istega pri: Dragotinu Sirec, Kr*:kov trg št. 4. 2-! (prej Golič & Co.) Celje Mup h prodäja Vsch ifrst dcželnih priddKcV (fižol, t(rottipir, jabolKa, VostH itd.) Gia^a pro- daja »KOMET* čis- tila za parkete. Pisarna in sfcladišča: Savinjslio nabrežje (Javno skladlšče) Prosimo, ponudbe za tižol in krom pir z navedbo cene in količine. ceidSKfl posoDiismcfl eez K 70,000.000— Ilarodni dom (na oglu u pritličju) Stanje hranllnlhi vlog Ceas K 70,000.000— SDrefema HroLnIliie vlogre na liranilne fenjižlce Sn felcočl račun ter JIH oSrlitSe od l.aV0.t.l. naprej po 6%breZ odpovecil, 6V.% d« ^* «^gST veovlja v«e denarne, taredltne in posofSlne trans i ikclje najkulantirfteje.