biASlLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA O K F " LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odboi SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300din, četrtletna 150din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 1200 din oziroma i smer dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu Štev. 608-70/3-24 Stev. 37 (495) LETO X. NOVO MESTO, 17. septembra 1959 UREJUJE uredniški odbor UREDNIŠTVA IN UPRAV Poštni predal Novo mesto Nenaročenih rokopisov In k ^uia -KUJI««« «. da je jetiiko treba zdraviti dolgo časa in dosledno. Pri nas poskušamo zdraviti v »ako au-trvno TBC v bolnici ali sanatoriju vsai toliko časa. da se bolezen zaustavi, nato pa po-šiiljaimo bolnike v okrevališča, kjer se postopoma več gibljejo in tako privajajo na normalni tok življenja. Iz različnih vzrokov pa ne moremo zdrav rti vseh bolnikov. Razmere nas potemtakem silijo, ustvariti tem rekonvalescentom doma take pogoje, da bodo zdravljenje, ki &o ga pričeli v bokiici, tu lahko nemoteno nadaljevali. Poskrbeti je treba, da bo okreva-nec redno hodil na kontrolo v dispanzer, da bo redno jemal zdravila, d* bo njegova prehrana zadostna, da bo večkrat počival In da mu ne bo treba opravljati težjih fizičnih del. Marsikateri bolnik na to pozabi; misli namreč, da mu bodo zdravje vrnila že sama zdravila in pri tem zanemarja vsa načela higiensko-dietetskega režima. Danes res mnogi bolniki iz objektivnih razlogov — stanovanjska stiska — še nimajo domačih razmer talko urejenih, kot bi bilo treba, vendar imamo vrsto družbenih organizacij, ki s« s temi problemi ukvarjajo in skušajo težave čimbolj omiliti Organizacija RK ima tu prvo mesto, saj sama moralno in materialno pomaga, kjer le more, hkrati pa stalno opozarja sln-ri.kalne organizacije, naj posvečajo več skrbi svojim bolnim članom, predvsem pa naj posredujejo pri vodstvih podjetij, da jim bodo omogočila lažjo zaposlitev, ko se bodo vrnili na delo. k stoletja stisk njunih rok pomenil tudi začetek Iskrenih razgovorov *veh največjih sil na svetu? Bo to pot k sestanku na »najvišji ravni« in začetek konca strahu milijonov in milijonov ljudi na Vr>m svetu pred nepopisnimi grozotami nove oz. zadnje svetovne TjJne? Vsekakor je nasmeh Hru&čeva in Eisenhowerja veliko ^^Hi in prijaznejši od mrkoglednosti suhih, špekulantskih politikov; pogovori so veliko pametnejši, cenejši in kulturnejši od rožljanja s topovi in raketami... Naše bolniške ustanove že med zdravljenjem bolnikov mislijo na njihovo bodočnost, bolnici v Novem Celju In Ormožu Pa st& Sli še dalje in se ukvarjata s sistematsko prekvalifikacijo tistih bolnikov, ki predvidoma tudi po ozdravijenjju ne bi več mogli opravljati svojega prejšnjega poklica. Tako je bilo usposobljenih že precej pomožnih knjigovodij, šivilj, prikro-jevalk, pomožnih rad iotehin likov itd. Bolniku, ki je spet sposoben opravljati samostojno službo, se namreč kmalu povrne prepotrebna samozavest, odpad» pa malodušje, ki je posledica dolgotrajne izoliranosti in občutka, da je družbi samo V breme. Obsežnega spleta teh in takih problemov kajpak ne bodo mogle rešiti same, še tako dobro poslujoče zdravstvene ustanove, če ne bodo z njimi sodelovale družbene organizacije, skratka vsa na£a skupnost. Edino na ta način bomo pri«11 do zaželjene- ga cilja. V Novem mestu si je Okrajni odbor RK za teden borbe proti tuberkulozu razen velikega vsakdanjega dela zastavil še nekaj posebnih nalog. Na našem področju so že bili tečaji za pomožne patvonažne .Jcbivi-ste->laike, ki jih. je oirgamlziiral RK, vod Id i pa so jih šefi proti TBC dispanzerjev. Ti aktivist; bodo v prihodnjem tednu začali delati, ko se bodo še prej posvetovali v področnih dispanzerjih in dobili konkretne napotke za delo. Njihova naloga bo ' na terenu ugotavljati pomanjkljivosti ali potrebe bolnika oziroma njegove 'bližnje okolice In opozariatn nanje dispanzer ter druge odgovorne eini-' tel je. Pri občinah so že bile Imenovane stalne socialrioskrbstve-ne komisije, v katerih so zastopniki RK, socialnega zavarovanja soc skrbstva, stanovanj- skih uprav, podjetij, predvsem pa predstavnik dispanzerja, ki sklicuje komisijo in vodi njeno delo. Na rednih sejah bodo Individualno obravnavani problemi bolnikov in prepričani smo, da bo tako delo rodilo pozitivne sadove ne samo v samaritansko-karltativnem in vzgojnem smislu, temveč tudi na področju gospodarske in stanovanjske problematike. Da bodo naša javnost in odgovorni činitelji bolje poučeni o stanju in problemih TBC, je potrebno sklicati šiirše posvetovanje v okrajnem' merilu in tam prikazati problematiko posameznih dispanzerjev. V letošnjem tednu borbe proti tuberkulozi torej lahko ugotovimo, da je obračun našega dela pozitiven, mnogo obetajoče načrte, ki jih imamo, pa bomo mogli uresničiti le ob aktivnem, vztrajnem ln nesebičnem sode-lovanju vse dtružbe z RK na i'c-lu. Dr. Velena Zakrajšcek Obletnica priključitve Istre in Slovenskega Primorja Te dni se vnovič spominjamo dogodkov, ki so se zaključili * priključitvijo Istre in Slovenskega Primorja not* Jugoslaviji. BUo je septembra 1943. leta. Polom italijanske vojske in njen umik iz Jugoslavije je ustvaril v Istri in Slovenskem Primorju stanje, v katerem je volja tega ljudstva — ki se je dotlej kazala v ustanavljanju partizanskih enot in v pomoči prebivalstva tem enotam — dobila svoj polni izraz. Splošna mobilizacija, ki so ji ve&ik obseg dali povratniki iz Italije, iz >*delavskih bataljonov*! v italijanski armadi, se, je v ne-celem tednu končala s formiranjem divizij in korpusov z nekaj deset tisoči oboroženih borcev. Po vaseh in mestih so vihr&le partizanske zastave in ljudstvo je od jutra do mraka manifestiralo svoj sklep: priključitev k novi, Titovi Jugoslaviji. Formalne odločbe, ki so temu sledile, so samo potrdile to odločitev, ki je bila prepričljiva tudi za svetovno demokratsko javnost. Zato se ta odločitev ni mogla bistveno spremeniti niti za mizo mirovne konference v Paritu l. 1946. Meja, kakor je bila določena na tej konferenci, in sporazum o Trstu iz leta 1953, sta ustvarila pogoje za, sedanje stanje tako v ffcl^h. .področjih kakor v odnJ™ med. obema sosednjima rflt,*i/amit>' Jugoslavijo in Italtjii). Dejstvo, da se huda zgoMtvinska krivica, kakor je bila storjena rodi. Novi napori, ki se, kot vse kajit, obetajo na področju razoroŽevanja, bodo laihko veliko pripomogli k taki pomiritvi. Perspektive, ki se s tem odpirajo za mednarodne odnose v celoti, opravičujejo tudi prepričanje, da tudi v odnosih med Jugoslavijo in Italijo lahko nastopi novo razdobje, razdobje še boljših medsebojnih odnosov. Republiška atletsko prvenstvo LM v Novem mestu Novomeščani! V soboto, 18. septembra popoldan ob 15.30 bo na stadionu na Loki repub'iško prvenstvo Ljudske milice v atletiki. Tekmovanja se bo udeležilo 8 ekip LM iz vseb okrajev v Sloveniji ter kot 9. ekipa sole LM iz Ljubljane. Miličniki bodo pokazali svoje sposobnosti v teku na 100 m, 400 m, 1500 m in štafeti 4 x po 100 m, v skoku v daljino in višino, metu krogle in metu kopja. Tekmovanje bo ekipno in posamezno in je eno izmed tekmovanj, ki jih je letos že priredil Sekretariat za notranje zadeve. Tekmovanje v plavanju je bilo letos julija v Mariboru. Ekipa LM našega okraja je tam* osvojila prvo mesto ip. zaenkrat v skupnem plasmanu vodi. Strelsko prvenstvo bo 4. oktobra v Novi Gorici, prvenstvo v jiu jitsu pa 5. in 6. decembra v Celju. Vabimo vse prebivalce Novega mesta, naj se v soboto udeležijo telesnovzgojne manifestacije in se s pozornostjo, ki jo bodo tako pokazali do uslužbencev LM, vsaj malo oddolžijo za njihovo težko delo. — Več o telesnovzgojnem delu v vrstah LM berite na 6. strani današnje številke. Gasilci se pripravljajo Železničarji v počastitev 404etnice KPJ IS. septembra 1942 je bil v vasi Karlovci pri Trški gori ustanovljen železniški komite KPS za Novo mesto. Železničar;h-komunisti, uslužbenci železniškega vozlišča v Novem mestu, bodo počastili obletnico tega dogodka z odkritjem spominske plošče na hiši v Karlovcih, kjer je bil izvoljen njihov prvi partijski komite. Proslava bo v nedeljo, 20. septembra ob 11. uri dopoldne v Karlovcih. Organizatorji vabijo k slovesnosti vse preživele že-lezničarjc-boroe in aktiviste NOB, vse železničarje revolucionarje Iz predvojnega časa in ostale prebivalce Novega mesta in paše občine. Za prevoz od železniške postaje Novo mesto do kraja proslave bo poskrbljeno v dopoldanskih urah. Ce bo slabo vreme, bo proslava preložena na nedeljo, 27. septembra ob istem časa. Železničarji vabijo k slavju t Karlovcih! MMMMHinilllHnttniiHtnMlIMilH1 Piše dr. Aleš Bebler našim narodom po prvi svetovni vojni, ni ponovila tudi po tej drugi vojni, je ustvarilo možnosti za normalne in dobre sosedske odnose. Na sami meji danes ni napetosti. Sporazumi o malem obmejnem blagovnem prometu in prehajanje meje obmejnega prebivalstva so ustvarili ^razmere, v katerih je meja samo še nepomembna ovira za gospodarsko in osebno življenje obmejnih prebivalcev. Mesto in vas izmenjujeta svoje proizvode, sorodniki in prijatelji se obiskujejo,.. Med Jugoslavijo in Italijo :<> navzlic hudim spominom na preteklost odnosi v glavnem razvijajo tako, kakor ustreza obojestranskim koristim, zlasti na področju trgovine in nekaterih drugih oblik ekonomskega sodelovanja. Če politični odnosi niso na isti višini, je vzroke za to treba iskati daleč od meje. Meja nas danes bolj povezuje kakor loči. Leto 1959 je po vsem svetu zbudilo upanje, da lahko prid" do trajne pomiritve med na Te dni bodo gasilci v Metliki, ki so najstarejše gasilsko društvo v naši republiki, in gasilci 1PGD tovarne celuloze in papirja DJURO SA-LAJ v Vbdmu-Krškem proslavili znamenite obletnice svojega obstoja. O obeh društvih danes posebej poročamo na 4. strani naše številke. Od 28. septembra do 4. oktobra, se pravi v dasu gasilskega tedna, pa bodo tudi drugod različne gasilske proslave, akademije, razstave, mokre \nje in parade. Kurili bodo kresove, sprejemali v društva in čete nove člane ter. pokazali svojo prekoristono dejav- nost. Prihodnji teden bomo o gasdistvu v našem okraju obširneje poročali, objavili bomo pa tudi točen pregled osrednjih prireditev, ki bodo od 28. septembru do 4. oktobra v Novem mestu. PRAVILNO ZDRAVLJENJE DOMA — DOPRINOS BORBI PROTI JETIK1 Medved uničil koruzo ln sadje V črešnjevcu pri Semiču je pred dnevi prikorakal kosmatinec skoraj v vas. Ustavil se je na posevku koruze ob robu gozda. Precej koruze je požrl, še več pa jo je pohodil. Po obilni malici si je privoščil še mravljišča, nato se je lotil sadja. Na Griču je uničil precej sliv. Ta nezaželeni gost postaja v Bell krajini vedno bolj domač. Večerna partijska šola v Brežicah Program za večerno partijsko šolo v Brežicah je izdelan in določeni so predavatelji. — Prijavljencev imajo že 53. Šola bo začela poučevati prihodnji mesec. Na prihodnji seji občinskega komiteja ZK bodo razpravljali o delu in nalogah mladine. Predvsem bodo razpravljali o vlogi mladine pri novem načinu kmetijske proizvodnje. Delavska univerza tudi na Senovem Tudi na Senovem bo G. oktobra ziačcla delati delavska univerza, namenjena i7.ven-šolskemu načrtnemu izobraževanju odraslih. Zanje bodo odprli 5., 6., 7. in 8. razred osemletke. Delavci, ki nimajo osemletke, ne morejo Op u-viti izpitov za kvalifikacijo. Samo rudarjev se je v novo sodo prijavilo že 40. Prepotrebna ustanova, nova delavska univenm, bo imela povsod dosti hvaležnega dela. VREME OD 18. DO 27, SEPTEMBRA Približno do 25. septembra be prevladovalo lepo vreme. Okrog 26.' septembra močne padavine. Nato zopet lepo vreme, sprva hladno s siano. V. M. Lepo viisme — ko to pišemo, je torek opoldne, do četrtka pa se lahko te Sftel skazil — jfl zadnjih 14 dni omogočilo dobro spravilo pridelkov; prijetna, včasih skoraj visoko poletna toplota je še najbolj godila grozdju in dozoreva jočemu sadju, vsak pa je zadnje dni vzdihnil: ko bi le še tako ostalo vsaj do konca oktobra! Tudi delavci Kmetijsko gozdarskega posestva Novo mesto na Planini pod Mirno goro so na kosili letos navzlic ootlnemu deževju precej vel sena kot je kazalo, da ga bodo lahko. Spravili so ga v senike in v tri velike kopice pred hlevi. V tejle, ki Jo vidite na sliki, ga je dobrih 250 stotov. Več bomo pisali o njihovem delu, u -p ! ih ln načrtih prihodnji teden V petih mesecih: 1560 nesreč! nedisciplinirane delavce, ki navzlic opozorilom ne uporabljajo predpisanih osebnih zaščitnih sredstev in nočejo upoštevati varnostnih pravil, naj vodstva podjetij kličejo na strogo odgovornost! — V 5 mesecih letošnjega leta smo izgubili nad 28.000 delovnih dni zaradi nepotrebnih poškodb pri delu — Boljša varnostna smžba v podjetjih bo zagotovila manj poškodb pri delu Okrajni inspektorat *a delo v Novem mestu je pred kratkim pripravil poročilo o problemih higiensko _ tehničnega varstva pri delu v gospodarskih organizacijah na področju našega okraja, iz poročila povzemamo nekaj podatkov in ugotovitev, ki vas bodo prav gotovo zanimale. V prvih petih mesecih letos Je bilo na področju našega okraja 1500 nesreč, od tega okrog 15"/o težjih primerov, ki »o terjale nad 28.000 zgubljenih delovnih dni. Vse gospodarske organizacije iz našega okraja «o v minulem letu i- .-abile za higiensko - tehnično zaščito približno 91 milijonov dinarjev, kar zneso okrog 10000 dinarjev na enega zaposlenega. Ce k temu dodamo še izgubo narodnega dohodka zaradi izgubljenih delovnih dni, vidimo, kako ogromno Škodo v našem gospdar-stvu predstavljajo nesreče in poškodbe pri delu in ;zven dela, katere pa bi z dobro varnostno službo v podjetjih pogosto lahko preprečila. Res je sicer, da se varnostna služba v podjetjih stalno lzbolj. šuje, vendar pa z ozirom na vi_ soke zneske porabljene za higiensko - tehnično zaščito s stanjem na tem področju nikakor ne moremo biti zadovoljni. Ugotovljeno je bilo, da »nekatera podjetja trosijo sredstva nena-črtno, s čimer stanja, ob upoštevanju števila nesreč in obolenj, nič ne izboljšajo. Okrog 55 odstotkov vseh nesreč je Se vedno subjektivnega značaja, kar pomeni, da bi se število teh lahko občutno znižalo, če bi se vsi od delavcev, mojstrov, delovodij in odgovornih oseb v podjetij i h zavedali pomena varnostne službe. Tako ima le detet pcdjetij na področju okraja varnostnega tehnika, drugod pa imajo samo pravilnike 0 higiensko _ tehnični zaščiti pri delu. ki so pa precej pomanjkljivi. Tako v več kot dvajsetih primerih podjetja niso določila delovnih mest, na katerih morajo delavci uporabljati zaščitna sredstva. Zato ni čudno, da je veliko nesreč pri delu prav zaradi neuporabljanja osebnih zaščitnih sredstev, Naj omenimo sauno nekaj primerov: Montažno podjetje »TOPLOVOD«. Ljubljana, Črtomirova 6, sprejme takoj ali po dogovoru VAJENCE za centralno kurjavo, vodovodno in-. stalacijo in elektroin-stalaclje, za ključavničarsko in livarsko stroko, ki morajo imeti 4 ali vsaj 3 razrede srednje šole (8 oziroma 7 razredov osemletke) ln NEKVALIFICIRANE DELAVCE, ki imajo možnost prhičitve na razna dela. Pismene ali ustne ponudbe sprejema uprava podjetja v Črtomirovi ulici Stev. 6. Čemu imamo zaščitna očala, obutev, predpasnike in druge pripomočke? V Belsadu, v Črnomlju morajo delavci pr| izpuščanju vrele brozge iz destilacijskih kotlov obvezno nositi gumijaste škornje in dolge gumijaste predpasnike. Ker teh sredstev niso uporabljali, je bilo več opeklin na nogah. Večje število nesreč Se je pripetilo v industriji motornih vozil, ker delavci pri brusilnih in strugarskih strojih niso uporabljali zaščitnih očal. Prav tak0 je bilo zaradi neuporabljanja zaščitnih očal v mehanični delavnici podjetja Tovorni ln 'avtobusni promet GORJANCI v kratkem času kar 9 .poškodb na očeh. Našteli bi lahk0 še več takšnih primerov, ki kažejo, da odgovorna vodstva podjetij v naštetih primerih nis0 ničesar storila, da bi nesreče preprečili. Le redki so primeri, da je bil delavec klican na odgovornost in disciplinsko kaznovan, ker ni uporabljal predpisanih osebnih zaščitnih sredstev in ni upošteval varnostnih predpisov, ker v mnogih primerih pravilniki teh niti ne določajo. Zato tudi ne moremo vso krivdo pripisovati delavcem samim, pač pa predvsem vodsrtvom podjetij in njihovim delavskim svetom, kj o problemih varnostne službe vsekakor premalo razpravljajo. Se vedno vec kot polovica strojev nezavarovanih! Prav tako je bilo precej pomanjkljivosti ugotovljenih na delovnih in pogonskih strojih. Teh je namreč še okrog 50 % nezavarovanih. Kolikor pa varnostne naprave obstojajo, ne ustrezajo in večkrat celo same ogrožajo življenje in zdravje zaposlenih. Viden napredek pa je v tem pogledu dosežen v gradbeništvu. Predvsem pri večjih in dobro organiziranih podjetjih kot so SGp »Pionir« v Novem mestu in »Sava« v Krškem, kjer se j© odgovornost neposrednih delovodij, šefov delovlšč ln gradbišč precej povečala. Neprimerno slabše je stanje v manjših podjetjih, kot so Belokranjsko gradbeno podjetje v Črnomlju, »Remont« v Žužemberku, na Mirni in drugje. Razpisna komisija Okrajnega ljudskega odbora NOVO MESTO razpisuje delovna mesta 3 v r a t a r j e v Pogoj: stanovanje v Novem mestu ali v bližnji okolici. Prošnje je treba vložiti do 1. oktobra 1959 pri Okrajnem ljudskem odboru Novo mesto. Razpisna komisija OLO Novo mesto KNJIGOVODSKI TEČAJ Društvo knjigovodij Novo mesto prireja začetniSki knjigovodski tečaj. Vsi, ki žele obiskovati tečaj, naj vlože pismeno prijavo na naslov DRUŠTVO KNJIGOVODIJ, NOVO MESTO, p. p. 87 do vključno 25. septembra 1959. O pričetku tečaja in pogojih bo vsak prljavljenec pravočasno pismeno obveščen. DRUŠTVO KNJIGOVODIJ, Novo mesto kjer odgovorno tehnično vodstvo, šefi delovišč in delovodje varnostnih predpisov sploh ne poznajo. Posledice tega so nesreče pri delu. Da bi opisali vse primere neupoštevanja varnostnih ukrepov, ki so jih inšpektorji odkrili v podjetjih, imam0 premalo prostora. Sicer pa že ti dovolj nazorno pričajo, kako važna Je preventivna služba, katero Pa na žalost mnoga podjetja preveč zanemarjajo. z dobro preventivno službo bi lahko podjetja prihranila marslkak dinar, ki je zaradi visokega števila nesreč zgubljen, in bi na drugi strani lahko mnogo doprinesel k večanju življenjske delovnega človeka- r. S. 18 stotov hmelja na hektari 1. septembra so v Črnomlju končali z obiranjem hmelja. Celo do 2000 obiralcev je bilo vsak dan na hmeljišču poslovne zveze. Ze na prvi parceli drugega letnika, ki meri 2 ha, so ugotovili, da je bil pridelek 18 stotov na ha^. To je izredno veliko, saj so pričakovali le 12 stotov na ha. Približno tak pridelek je bil tudi na ostalih parcelah. To je bil plod skrbnega in vestnega obdelovanja, prizadevnosti agronomov ln uspeh izkušenega hmeljarja Luke. Dva agronoma poslovne zveze in Luka so v času obiranja hmelja spali le nekaj ur, največkrat pa kar v sušilnici. Marsikatero urico so žrtvovali, da se je »zlata roža« prav posušila. J. S. Divji prašiči uničujejo posevke koruze Vse kaže, da bodo letos divji prašiči napravili še več škode kot lani. Ko 'm pred nekaj dnevi cen!, lovsko škodo nad vasjo Grič. sera začudeno pogledal na uničeni posevek. Le nekaj bilk koruze ob robu njive je bilo dokaz, da je bila koruza res lepa. Vsa ostala koruza je bila tako požrta in pomendrana, da sem težko ugotavljal, kje so rasle bilke in koliko jih je bilo. Po sledi, ki jo je pustila divjad, sem sklepal, da je bilo zadnjo noč več kot deset starih in mladih prašičev med koruzo. Prijav za ocenitev lovske škode je vsak dan več. Kmetovalci se vprašujejo, kdo bo ukrotil to nadlego. Predsednik sveta ministrov ZSSR in dejansko, če ne tudi formalno, poglavar Sovjetske zveze, Niklta Hrulčcv je prispel na trlnajstdnevni obisk v ZDA. Opolnoči med nedeljo in ponedeljkom je sovjetska vesoljska raketa dosegla Mesec ln (nekoliko trdo) pristala na njem, Rusi so splovili ledolomilec na atomski pogon »Lenin«, ki bo baje rezal do dva In pol metra ledene plošče. Vse to so glavni naslovi, ki jih objavlja svetovno časopisje v zadnjih dneh. Toda izmed vseh teh dogodkov je brez dvoma najpomembnejši dogodek obisk sovjetskega premiera v Ameriki. Zakaj človeštvo bi lahko brez škode ie malo počakalo na vesoljske polete, ker ni tako važno, aH bo prvi človek pristal na Mesecu čez eno leto ali devet let, ne more pa čakati na reševanje najnujnejših nakopičenih nesoglasij, nesporazumov, nezaupanja in sporov med narodi in bloki. Predvsem je treba ugotoviti, da se je ozračje za začetek resnega sporazumevanja precej izboljšalo. Se pred enim letom bi bilo nepojmljivo, da bi Hruičev obiskal ZDA. Danes je to razumljivo. To dokazuje, kako naglo se lahko spremenijo okoliščine in miselnost ljudi. Se pred nekaj leti bi izjave, ki jih dajejo ameriški senatorji, utegnile zveneti skoraj kot Izdajstvo. Danes so nekaj vsakdanjega. MacCarthv se brez dvoma obračVv grobu. Se pred nekaj leti je povprečni Američan, med njimi tudi malomeščan, ki ga po Sinclair Lewlsu lahko imenujemo tudi Babbitt, zviška gledal na Vzhod In na Ruse kot na barbare, ker je bil prepričan, da mu ni nihče kos v tehnološkem napredku. Danes vam newyorski radio prekine oddajo, da bi nekaj minut po polnoči med nedeljo in ponedeljkom spo- ročil svojim poslušalcem, da je sovjetska kozmična raketa dosegla Mesec. Kaže, da se je tudi na drugi strani marsikaj spremenilo. Ameriški in britanski delavec nista več »v okove vkovana sužnja« In vedno pogostejše izmenjave profesorjev, študentov, znanstvenikov, umetnikov in navadnih Zemljanov med .ZSSR in ZDA so tudi že nekaj prispevale k odstranjevanju medsebojnih predsodkov. sporazum o stalnem prenehanju atomskih poskusov in nadzorstvu nad izvajanjem tega sporazuma. Od tega je spet odvisna mednarodna trgovina, čeprav ne v celoti. Obratno je tudi res. Clm manj je zaupanja, manjše je upanje za stvaren napredek v mednarodnih odnošajih. Zato ni mogoče pričaknvati od obiska premiera Hruščeva v ZDA senzacionalnega napredka. Ze dejstvo, da je sploh odpotoval na uradni obisk v ZDA, je dovolj Upanje in realizem In* vendar bo treba še marsikaj storiti. Zakaj glavna vprašanja niso bila niti še načeta. Ne gre samo ta Berlin in nemško vprašanje, gre tudi za manj otipljive odnose med obema blokoma ter med blokoma in tako imenovanim neopredeljenim oziroma nevtralnim svetom. Gre za strpnost In spoštovanje načina življenja drugega. Skratka, gre za miroljubno in aktivno koeksisteneo med narodi in državami z različnimi družbenimi sistemi. To ni politka, ki bi jo kdo »iznašel«, čeprav je bila Jugoslavija med prvimi, ki je spoznala pomen take mednarodne politike. Ce so velesile zdaj krenile po poti te politike, je dokaz, da so spoznale, da drugega izhoda ni. Mednarodni odnolaji so slino zapleteni. Razvozlati jih Je mogoče samo takrat, kadar dozorijo določeni pogoji. z večjim zaupanjem med blokoma je mogoče doseči napredek v razorožitvi. z večjim napredkom v razorožitvi bo mogoče doseči pozitivno. Potrpežljivo se je treba truditi — in to je odgovornost vodilnih državnikov sveta — da se ohrani in še okrepi vzdušje zaupanja. Posamezna vprašanja bo mogoče reševati postopoma, ko bodo ta dozorela. To pa seveda ne pomeni, da Je časa na pretek. Nasprotno. Francoski namen preizkusiti bombo v Sahari dokazuje, da morajo velesile naglo ukrepati, če hočejo zajeziti atomsko mrzlico nekaterih ambicioznih držav, ki merijo ugled nekoga po oborožitvi, ki jo Ima. Mogoče pa je pričakovati od obiska premiera Hruščeva nadaljevanje stikov med državniki in državljani obeh blokov. Mogoče je upati, da si bo človeštvo naposled lahko malo oddahnilo in pogledalo v prihodnost z malo več zaupanja in veselja kot doslej. Zakaj brez upapolne prihodnosti je tudj sedanjost mračna in brezizhodna. Nesreče, škode, tatvine V gozdu so kradli 1. 'septembra je opazil logar Anton Repar iz Kostanjevice v Opatovi gori skupino ljudi ki so kradli smrekov les. Ker Je bil sam v gozdu, tatov nI oviral, am-pak se je hitro napotil na PLM, kjer je prosil za pomoč. Ugotovljeno Je bilo, da Je zmanjkalo iz gozda SPL 3,5 m* smrekovega tehničnega lesa in da so ga tatovi odpeljali proti Hrvatski. Patrulja Je zalotila storllSe na cesti proti SosLcam Tatovi so bili Niko Hra-nllovlč, Nikola Semrek, Stevo Hranllovič, Janko Gorenc jn Janko Sembrek, vsi iz Sošlc. LRH. Les Je bil izročen Gozdni upravi Brežice, storilci pa se bodo morali zaradi tartvlne zagovarjati pred sodiSCem. Poškodbam je podlegel 2. septembra je MIha Plahuta, posestnik iz Stranj, mlatil pšenico pn sosedu Antonu Plahuti. Ko Je spravljal slaimo na kozolcu, je zaradi neprevidnosti ln vinjenosti padel ^jK-vStne ••.tvsm na deske, ki so zložene na tleh pod kozolcem,' zaradi težkih po- Skodb Je bil takoj odpeljan v brežiško bolnišnico, kjer Je naslednjega đne umrl. Smrt pod vozom * 20. avgusta okoli 15. ure Je odšla Cirila Koron, stara 33 let iz Malikovca z volovsko vprego na njivo po steljo. Ko se je vračala, so se voli »plašili in začeli dirjati proti vasi. Korenova je verjetno skusaLa voz zavreti, ipri tem pa Je talko nesrečno padla, da je dobila hude notranje poškodbe in bila takoj mrtva. Vlak mu je odrezal obe nogi Vladimir Butala iz Kanlž-ance je bil 7. septembra klican kot priča na sodišče v Metliko, Po končanih sodnih opravkih so se na poti do postaje ustavili še v treh gostilnah, kjer so malicali in popili vsak 6 del vina ln 1 vermut. Medtem ko so se zadrževali v gostilni blizu postaje, Je pripeljal vlak. Gostlln.i«arka jih Je opozorila na prihod vlaka, nakar Je eden izmed njih takoj plačal račun s tisočakom drugI ln Vladimir Butala pa sta stekla proti temtedmi nabiramo UST hrlbske rese (500 dinarjev), slezenovca/(180 dinarjev), trpotca ozkolistnega (70 dinarjev!, robide (40 dinarjev), maline (40 dinarjev), bršljina — bršlan (70 dinarjev). RASTLINO zlate rozge (80 dl. narjev), hribske rese (200 dinarjev), kopitnlka s korenino (75 dinarjev), jeternlka (150 dinarjev), vodne kreše (150 dinarjev), ptičjega dresna — moravka (40 dinarjev). KORENINE beladone (140 dinarjev), arnike (350 dina.njev), blušč (100 dinarjev), gomolja jesenskega podleska (120 dinarjev), regrad rumeni (125 dinar jev). — Korenine blušča in gomolje Jesenskega podleska je treba razrezati kot gobe. PLODOVE česmina (120 dinarjev), črnega trna — opar-nlce (50 dinarjev), bezga (100 dinarjev), šipka celega (50 dinarjev), sipek luščen brez semena (180 dinarjev), glog — beli trn — medvedove hruškice (50 dinarjev). Bogata letina Naši strokovnjaki so dali v javnost prve strokovne ocene zgodnjih setev, ki so jih na osnovi pregledov posebnih občinskih komisij izvršili za vse kraje v državi. Iz teh rezultatov zaključimo, da bo letošnja letina visoko presegla celo rekordno leto 1957, še bolj pa vsa druga predvojna in povojna leta. Z jugoslovanskih njiv bomo letos dobili skupaj 403.000 vagonov pšenice, kar je povprečno 1890 kg na hektar (v razdobju 1930—1939 je bil donos povprečno 1140 kg, v razdobju 1945-1948 pa 1190 kg na hektar). Letošnji donos pšenice je za 30 odstotkov boljši kakor v doslej najrodnejšem letu 1957 in za celih 85 odstotkov boljši, kakor v vseh drugih povojnih letih. Poročilo strokovnjakov tudi pove, koliko deleža v teh uspehih je imela uporaba semen visokorodnih italijanskih sort pšonice. Na 316.000 hektarih, posejanih s temi vrstami, so naželi skupaj 120.000 vagonov pšenice, kar je 3790 kg na hektar. Prav tako ugodni so pa tudi donosi drugih žitaric. Tako smo v primeri z razdobjem let 1949—1958 pridelali za 8 odstotkov več rži, za 33 odstotkov več ovsa in za 51 odstotkov več ječmena. Splošni vtis o izredno dobri letini potrjujejo tudi podatki o donosih zgodnjega sadja. Letos so vse vrste sadja, ki ga gojimo v Jugoslaviji, dale- dober pa tudi odličen pridelek. V primerjavi z leti 1949—1958 je bil donos češenj večji za 32 odstotkov, visenj 2a 44 odstotkov, marelic za 115 odstotkov, jabolk za 63 odstotkov, hrušk za 51 odstotkov, breskev za 210 odstotkov, donos sliv, ki so najvažnejše jugoslovansko sadje, pa bo večji za 109 odstotkov. prvemu vagonu vlaka in skociia Butala na prednje stopnice, drug; pa na zadnje. Butali Je spodrsnilo in Je padel pod kolesa vlaka, ki mu Je odrezal levo nogo nad členkom stopala, desno pa 20 cm pod kolenom. Ponesrečenec Je bil prepeljan v novomeško bolnišnico Prihajajte pravočasno na železniško postajo! Bolje Je malo počakati, kot đa pride do nesreče. Otrok zažgal S-letni Lončariokov Tinko lz Podgorja pri Pišecah Je l. septembra ob 15.30 uri zakuril na podstrešju domačega gospodarskega poslopja ogenj, da bi spe-kel koruzo. Pri tem se je vžgalo seno. ki Je bilo na podstrešju, in slamnata streha. Tinko je bil oigan samo po laseh, škoda pogorelega poslopja pa 7.naSa 150.000 dinarjev. Zgorelo je tudi okoli 1000 kg sena in precej krompirja. Poslopje ni bilo zavarovano. Ne puščajte vžigalic v dosegu otroških rok t Hlev zgorel 8. avgusta je pogorel v Vavtl vasi živinski hlev Jožeta Bukovca. Do požara je prišlo zaradi slabih dimnih naprav svinjskega kotla ki so bile sipeljane iz svinjske kuhinje preko podstrešnega hleva, kjer Je bila ob dimniku zložena slama. To segreto in osušeno slamo je zažgala iskra, ki je prišla lz raaspofte med dimnikom svinjske kuhinje ln zidanim dimnikom. Škode je 200.000 din, poslopje pa je bilo zavarovano le za iOO.000 din. Ogenj, ki Je ogrožal tudi okoliška poslopja, so zajezili gasilci im vasčanl. Ker Je zgorela le ena tretjina zavarovanega poslopja, bo dobil ofkodovanec tudi le tretjino zavarovalne vsote. Požarno varnostne komisije pri občinskih lludskih odborih naj natančneie pregledujejo gospodarska poslopja po vaseh in potem tudi ukrepajo. Zaradi slabih dimnih naprav se Je pripetilo po vaseh i« več požarov! 87-letni starček se je smrtno ponesrečil 13. septembra Je tlačil na kašči otavo Matija Tomazin Iz Smlednik«, rojen leta 1882. Ko je skočil lz kašče na pod. mu Je spodletelo in Je udaril z glavo ob sod, ki Je stal na podu. Bil j« takoj mrtev. S sejmišča 14. septembra je bilo na novomeškem sejmišču precej živahno. Sklenjenih j6 bilo 831- kupčij za prašiče, 454 rejcev svinj pa je blago, ki so ga imeli naprodaj, odpeljalo spet v domače svinjake. Cene so se gibale od 2200 do 13.000 din, se P^vi nekoliko niže kot zadnjič. ■ Začelo se Je Štirinajsto redno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov. Na zasedanju, ki bo trajalo tri mesece, bodo predvsem obravnavali razorožitveno vprašanje, takoj za nJim pa gospodarska vprašanja. ■ Med Indijo ln LR Kitajsko so odnosi precej napeti zaradi mejnih sporov. Kitajci namreč, načelno ne priznajo tako imenovane McMahonove mejne črte, Čeprav Je po Izjavah kitajskih voditeljev ne mislijo prekoračiti. V obeh državah — Indiji in Kitajski — so duhovi precej razburjeni, toda sedanji uradni obisk indijskega premiera Nehruja v Afganistanu kaže. da položaj še ni kritičen. ■ Sovjetska zveza Je predlagala, da bi sklical! posebno konferenco o Laosu, na katero hi povabili države, ki so sodelovale na *.< s< s'rinjali * predlogom Vso vse kn roka sem premešal, kakor sem vičta r-amaviti Poljake, ter noi.?.kusil Ma'o 'njen okus, ven- dar r»»v neon je ' T ' i^all so poi*" i;,,-,- Od s*m-" i ' 'Jo ori mi»» le eden ni pojedel v. »-.ji- ,.vrcl.'e, ostali P* smo kar hitro pospravili vsak svoja Stev. 37 (49o) »DOLENJSKI LIST* Stran 3 0 „MIRNI" na Mirni »Tovarna Šivalnih strojev MLma prosi za garancijsko izjavo za posojilo v znesku . . .« Odborniki OLO Novo mesto so predlog sprejeli; dvignilo se je blizu 150 rok. To je bil0 na seji OLO 7. septembra letos. »Milijoni,, ki jih je s tem dobila« tovarna' .šivalnih strojev na Mirni so uresničili veliko željo in večleten trud vsega kolektiva. Omogočili so, da je tovarna kupila strojno opremo za proizvodnjo glav za nove šivalne stroje. Oprema sicer ni popolnoma nova, predstavlja pa le velik napredek v tovarni ln je kupljena pod zelo ugodnimi pogoji. Pogodbo so sklenili že' lani novembra, a Je zaradi pomanjkanja sredstev do zdaj niso uspeli uresničiti. Stroji so inozemski. Z novo opremo bodo lahko pričeli proizvajati glave za šivalne stroje, namenjene gospodinjstvu in obrti, sodobne vrste, v novejši izvedbi. Tovarna bo odslej uvažala le 2% delov. Nova strojna oprema bo omogočila bolj ekonomično proizvodnjo, le 44 delavcev bodo na novo zaposlili, bruto proizvod v tovarni pa se bo povečal za 100 odstotkov ali za 600 milijonov dinarjev. Kljub temu razmišljajo že zdaj o tem, kaj bodo delali čez dve leti ln iščejo novih poti, po katerih bi napredovali, industrijsko podjetje mora vedno v korak z razvojem. Storilnost dela je pomemben čnitelj. v Tovarni] šivalnih strojev na Mirni niso pozabili nanj. Ko je nastala z združitvijo prej samostojnega mizarskega podjetja in zametkov sedanje tovarne nova tovarna šivalnih strojev, je bilo treba razmišljati o marsičem. Proizvodnja je dotlej v obeh obratih tekla nekako sproščeno, sama po sebi. Pričeli so razgovori o normah in akordih. Delavci so te »novotarije« sprejeli z nezaupanjem. Čutiti je bilo celo odpor. Toda z vztrajnim delom in načrtnim uvajanjem norm in akordov je novi način dela zmagal. Uspehi so že vidni. Storilnost se je v kovinskem obra- tu letos povečala za 8 "/», v lesnem obratu pa za 23 %. Dobra evidenca, stalno spremljanje delovnega procesa, anali, 'ze dela in proizvodnih postopkov in še marsikaj drugega je omogočilo t« uspeh. Danes so v&a delovna mesta v proizvodnji akorddrana. Lesni obrat dela še po preizkusnih normah, toda v kovinskem obratu že de-laijo po tehničnih normah. Izpolnjevanje norm ln akordov stalno spremljajo. Sproti ugotavljajo vzroke dviga aH padca proizvodnje in sproti ukrepajo. Oglejmo si le en sam primer iz lesnega obrata: lesena oh' Si a šivalnih strojev so februarja letos pričeli izdelovati Po akordu. 2e februarja se je proizvodnja dvignila za 20 %, do konca julija je narasla za 56 "/o in te dni bo upravni odbor delavskega sveta akord zopet popravil. Posamezne dele ohišja so se delavca naučili izdelovati v mnogo krajšem času kot prej. Tako So pri enem delu skrajšali čas izdelave za 3 ure 45 minut, pri drugem za 35 minut, pri tretjem za 45 minul in pri četrtem za uro in 43 minut. To so uspehi, to pomeni dvigati storilnost In dajati no trg več in ceneje; Delavec postaja mojster svojega dela, proizvaja več ln boljše kot nekdaj, hkrati pa seveda tudi več zasluži, £ Vzporedno z razvojem pro-4$ izvodnje raste v tovarni tudi % (jB) zanimanje za proizvodnjo novih delov. Gospodarsko skušajo uporabiti tudi vse odpadke. Iz njih izdelujejo % stranske proizvode. Od no-0 vih proizvodov naj omenimo Q le elektromotorček za pogon (P šivalnih strojev in sltopalb Za 0 pogon gospodinjskega šival-$1 nega stroja, ki ima vdelan £ spreminjevalni upor, ter me. £ lransk,) sklopko. Med stran-£ Siki ml proizvodi je na sejmu 0 tehnike v Beogradu vzbudila 0 veliko zanimanije kombinira. 9 na zložljiva positelja. Fa tudi (j) nalivna peresa že delajo na $ Mirni. 9 Skratka: »Mirna« na Mirni A koraka krepko naprej. Obisk v Novoteksu Kratek obisk v tekstilni tovarni Novoteks me je seznanil z novicami, ki povedo, kako živi In dela ta navečji delovni kolektiv v novomeški občini. ZANIMAL SEM SE, KAKO JE LETOS GLEDE KORIŠČENJA DOPUSTOV. Odgovorili s0 mi, da Je na tem področju dosežen velik napredek. Z lastnim počitniškim domom v Novem gradu na morju in to za ceno 300 din dnevno so omogočili svojim članom prijetno bivanje na morju, ki ga je letos koristilo 136 članov s svojimi družinami. Za prvo leto je to kar lep uspeh. Na ta način je precej ljudi letovalo na mor. ju, ki so drugače svoj redni dopust porabili za delo doma in so prišli na delo še bolj utrujeni, kot So z njega šli. Vsi, ki so bili na morju, so se pohvaln0 izrazili, kar je jamstvo organizatorjem, da bodo drugo leto imeli še več gostov ln da jim bodo lahko omogočili čim lepše bivanje na dopustu. NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREČILE U —■ Potrošnja žita v Jugoslaviji Je v povojnih letih porasla veliko bolj, kot si lahko mislimo. Leta 1939 smo pridelali 290 tisoč vagonov pšenice in smo jo lahko nekaj izvozili. V povojnih letih pridelek ni bil dosti manjši (razen v sušnih letih, ko smo pridelali le 140 do 180 tisoč vagonov pšenice), pa je bilo vsako leto kljub temu potrebno uvoziti približno milijon ton aH sto tisoč vagonov pšenice. Na večjo potrošnjo je vplivala spremenjena struktura prebivalstva, saj se Je neprimerno več ljudi zaposlilo Na lastnih nogah v tovarnah, in seveda večja poraba, ker materam nI bilo. treba paziti, kolikšen kos kruha odrežejo. Ker v povojnih letih nismo pridelali v povprečju prav nič več kot v predvojnih letih, to je le 11-3 metrske stote na hektar, smo morali pšenico uvažati. Ze pred leti smo ugotovili, da bi bilo dovolj, če bi se pridelek povečal za 5 do 6 metrskih stotov, tako da bi pridelali vsaj 16 do 17 metrskih stotov pšenice na hektar in pšenice bi nam ne bilo treba uvažati. S pšenico imamo posejanih okoli 1 milijon 800 do 2 milijona hektarov. Ce računamo, da bi na površini 1,800.000 hektarov pridelali 1« 6 metrskih stotov več, je že to 1,100.000 ton pšenice več, to je približno prav toliko, kolikor smo jo v preteklih letih kupovali v ZDA in ZSSR. Borba za osamosvojitev nam je v letošnjem letu povsem uspela. Pridelali smo celo več, kot kažejo prejšnji računi. Po zadnjih podatkih je bil dosežen letos povprečni donos 18.9 metrskega stota na hektar. In ker so bile posejane s pšenico neobičajno velike površine, to je 2,100.000 hektarov, smo pridelali kar 4,300.000 ton pšenice (430 tisoč vagonov). To je za domače potrebe več kot dovolj. In vprašanje je, če bomo lahko vso odvisno pšenico vskladlščili, kajti na tako velikanski pridelek celo največji optimisti niso računali. V Vojvodini so se morali šolski otroci stisniti v učilnicah zato, da so lahko v izpraznjene spraviM bogat pridelek! Pri vsem tem pa smo prepričani, da ne gre le za enkratni uspeh, za »dobro letino«, ki jo je prineslo radodarno sonce in zadovoljive količine dežja. Take in še večje donose je povsem možno doseči tudi v prihodnjem letu ln sploh vedno. Toliko žita na hektar pridelajo v vsaki malo bolje razviti deželi, v naprednejših pa so povprečni donosi Se precej nad 19 metrskimi stoti. Sicer pa dokazujejo to še nekateri drugi podatki. Z vlsoko-rodnimi sortami pšenice je bilo letos posejanih 320 tisoč hektarov, to je približno sedmina vseh površin, ki so bile posejane s pšenico. Na teh površinah smo pridelali 120 tisoč vagonov pšenice in je bi! povprečen donos 37.9 metrskih stotov. Torej smo na teh površinah pridelali le nekaj! manj kot 30«/, vse pšenice. Ce bomo torej povečevali površine, posejane z boljšimi sortami pšenice in če bomo izvajali vse potrebne agrotehnične ukrepe bomo tudi v prihodnjih letih pridelali najmanj toliko kot letos, če ne še več. In če nam bo to uspelo, potem bomo začeli žito Izvažati, kar je skoraj samo po sebi umljivo, saj ne govorimo zaman, da je Vojvodina žrtnica Jugoslavije in Srednje Evrope. Tako smo se postavili na lastne noge in mnogo deviznih dinarjev bomo lahko porabili za nakup drugega blaga. Zdi se nam potrebno omeniti še to, da je k temu uspehu prispevala zelo veliko tudi kooperacija, sodelovanje pri proizvodnji med kmetovalci ln zadrugami. Ko pregledujemo podatke, ugotavljamo, da se donos pšenice v Sloveniji' ne povečuje tako naglo kot v drugih krajih, čeprav tudi pri nas ni mogoče zanikati določenega napredka. V Sloveniji, kjer so površine, posejane s pšenico, manjše, Je toliko bolj važna dobra obdelava, ki jo lahko prinese edlnole sodelovanje zadružnikov z zadrugo. Tu nas čakajo še odgovorne nalog«. Toda uspehi niso bili doseženi le pri pridelovanju pšenice. Tudi koruze fin sploh vseh žit bo letos neprimerno več. Koruzo bomo lahko Izvajali v še večjih količinah kot lani, tako da se bo naša trgovinska bilanca s tujino v letošnjem letu tudi zaradi tega močno opomogla. Letos bomo prvič pridelali dovolj sladkorja. Pridelek sladkorne pese bo za okoli 400 tisoč ton večji kot v letu 1957, Zato se bo tudi proizvodnja sladkorja povečala za okoli 150 tisoč ton m primerjavi z lanskim letom. Skupaj bomo letos pr dobili v tovarnah 320 tiso? tnn sladkorja. Ne bi na široko popisovali tudi donosov drugih kultur, ki so Prav tako lepo rodile. Dejstvo je, da bi - se morali ti uspehi v kmetijstvu veliko bolj poznati tudi v trgovini. Tudi letos Je trgovina odpovedala in potrošniki ne občutijo uspehov v kmetijstvu tako. kot bi jih lahko. Izgovori, da je trgovina slabo opremljena, in podobno, so že odveč. Gre tudi za premajhno »ani mu u jv, premajhno voljo trgovcev, zato da bi izboljšali oskr-hb prebivalstva zlasti v večjih mestih in industrijskih središčih. KAKO POTEKA ZUNANJE IN NOTRANJE UREJANJE TOVARNE? Vso okolico tovarne so opremili z novo električno razsvetljavo. Po obratih so montirali male sirene, ki bodo vezane z vratarjem in bod0 točno označevale čas odmora, ker je to bilo do sedaj odvisno od posameznikov. S tem bo vpeljan boljši red, kar bo pozitivno vplivalo na produktivnost. V tkalnici, ki je opremljena izključno s stroji, ki jim je že potekel življenjski čas, se čuti potreba po novih strojih. Zato bodo nabavili šitirl nove moderne tkalske stroje znamke »Schwabe«, ki sicer ne bodo odpravili težav, bodo Pa osnova pri obnovitvi strojnega parka. Ravno tak0 bodo v apreturi nabavili nov strižni stroj, ki bo nadomestil stare, ki niso več kos povečani proizvodnji prvovrstnih tkanin. O LETOŠNJEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU, NA KATEREM RAZSTAVLJAJO, SO NAM POVEDALI: Na velesejmu razstavljajo z vsemi tekočimi izdelki in z iz- Spet čvekanje o kotlih , i , Kmetijski strokovnjaki občine Videm-Knško so začeli po vaseh s kmetijskimi predavanja, ki so združena s prikazovanjem filmov. Tako hočejp pomagati fcmetorn, da bi ž mtamj truda in s pomočjo so-■ cialisticne družbe, njene am-dustrije in našega skupnega napredka pridelali več in boljše. Toda ponekod naši kmetje ne bi bili naši, če ne bi imeli nekateri tako trdih g Iti v; v nekaterih vaseh so se namreč pojavili posamezniki z govoricami, da so »predavanja m-radi tega, da bi napravili po vaseh skupne kotle...« Star pregovor pravi: proti neumnosti se še bogovi zaman borijo. Tem, ki tako govorijo, velja prav ta stara resnica! delki, ki bodo prišli v poštev za spomlad. Povedali so tudi, da na velesejmu ne sklepaijo kupčij, ker imaj0 za leto 1959 že v naprej prodano vso proizvodnjo. Na velesejmu vzbujajo veliko zanimanije izdelki iz volne in polvolne, ki bodo prišli v promet spomladi. Na elitni modni reviji s0 zastopani z osmimi modeli, v Zagrebu pa razstavljajo njihove izdelke tudi vse naše večje pletilnlce, ki izključno predelujejo volno, kii ijim jo izdeluje predilnica Novoteks. Za pletene izdelke je veliko zanimanje, ki jih seveda že bolj poživijo lepe barve v vseh tonih, ki so namenjene, različnim okusom potrošnikov. NJIHOVI NACRTI: Se vedno Imajo velike težave z nabavo surov i n za predelavo. Kljub tem problemom pa dosegajo iz leta v leto večje uspehe. Tako planirajo, da bodo v letu 1960 dvignili proizvodnjo Česanih tkanin lz Letošnjih 67.000 kv. metrov na 150.000 kvadratnih metrov. To bo seveda zahtevalo precej truda, če bodo hoteli izdelati toliko kvalitetnih kam-garn izdelkov. Pred njimi stoji vedno isti cilj; dvigniti proizvodnjo, izboljšati delovno storilnost in omogočiti delovnemu človeku Čim večji zaslužek In s tem doprinesti velik delež k dvigu standarda delovnih ljudi. "d Srbske mladina bo pomagala obirati koruzo Pravočasno pospraviti izreden pridelek koruze — to je trenutno ena prvih nalog gospodarstva v republiki Srbiji. Pri tem važnem delu bo pomagala kmetijskim posestvom, zadrugam in vaščanom tudi srednješolska mladina. Na Zagrebškem velesejmu že čez 750.000 obiskovalcev Do torka je obiskalo jubilejni zagrebški velesejem že več kot tričetrt milijona ljudi, od teh siimo zadnjo nedeljo skoraj 200.000. Takega navala na prezanirnivo razstavo napredke našega gospodarstva v Zagrebu ne pomnijo. Dobili smo Brodarski inštitut Ob proslavi dneva mornarice so 10. septembra v Zagrebu odprli Brodarski inštitut. Otvoritve so se udeležili visoki državni predstavniki; inštitut je namenjen potrebam našega pomorskega in rečnega brodarstva, saj postaja nova Jugoslavija vedno pomembnejša pomorska država. Uvrstili smo se med tistih 21 držav na svetu, ki imajo najvišje znanstvene zavode te vrste. Kar po starem Na »male maše dan« oziroma 8. septembra me je pot zanesla v Črnomelj na živilski trg. Bilo je precej živahno. Prodajali so pipe za sode čebulo, krompir, jajca ... pa grozdje, — Po koliko? — Sto. — Drago ko žefran in kislo vrisk. P' ■ ko In kokoš, pravzaprav cek stane: — Tri sto. — Me žena ubije, če izve, da sem dal toliko. — Recite ji, da ste dali samo sto. — Kokoši je le perje. — Perje je tudi drago. Zeno z'dvema steklenicama sem pobaral: — Kaj ste pa vi kupili? — Rakijo. — Imate srečo, da vas ni dobil tržni inšpektor. — Ja se nikog niš ne bojim! Trgovci — obrtniki iz Karlovca so prodajali obleko, čevlje in kaj vem kaj še vse. Vsaka stojnica je imela celo tablico proizvajalca-obrtnika. ki dela konkurenco domači trgovini. Za zdaj najboljša: KZ V črnomaljski občini Že sklepajo pogodbe za pogodbeno pridelovanje pšenice. Do 5. septembra je bil izpolnjen občinski plan pogodbene proizvodnje z 20 odstotki. Med vsemi zadrugami v občini je največ pogodb sklenila adlešička zadruga, ki ima pogodbeni plan proizvodnje 40 ha in je do 5. septembra dosegla 30%, kar pomeni, da bo plan brez dvoma dosegla. O. kooperaciji razpravljajo tudi na sejah zadružnih svetov. Po vaseh sklicujejo sestanke in razpravljajo s kmetovalci. Lep uspeh so imeli na sestanku v Butoraju, kjer je bil predviden plan 8 hektarov, pogodb pa so .skic-nili kar za 10 ha pšenice. V ZABJELU pri Tiiog.-odu su začeli v zafeUu Juliju Ifctpi «ra-d Iti bombažni kombinat, ki bo največji v držav,. Kombinat bo zavzemal sto tisoč kvadratnih metrov, Posamezni ob.ie.tli bodo zgrajeni izključni) iz rnonta&jfib betonskih elementov. Po investicijskem programu bo gradbeni del tega bombažnega kombinata stal l&oo milijonov dinarjev. — Oprema, ki bo najmo ernejla pa bo stala več kot pet milijard i>-narjev. Zarad- moderniziranega proizvodnega procesa bo kombinat potreboval Ip 2300 do 30no /apo slenih Tudi na sejmišču je bilo živahno, čeprav je bilo malo živine in svinj. To ni bil do-gonski dan ali morebiti semenj t mešetar j i in vsem, kar spada zraven. Okrajni odlok o ukinitvi sejmov še ni prodrl čez visoke Gorjance. — E, bratje, propadli so oni s plemenskimi sejmi in dogon-skimi dnevi. Vidijo, da je to nemogoče, pa so nam pustili stare sejme — je razlagal n^ki mešetar in bil morda tudi prepričan v to, kar je govoril. Star kmet pa je klel: — Hudič naj vzame te me-šetarje! Nihče ne bo žaloval za njimi. Nič ne delajo pa na naš račun zaslužijo. Bolje bo, ko bodo dogonski dnevi. Pri dveh volih je stal cel kup kmetov in mešetarjev, ki so »glihali«. Ko sem prišel bliže, da bi jih slišal, je eden rekel • — Tišina. Pojdimo. Rake »glfharjev« so obvisele v zraku in res so se razšli. Se lastnik ni ostal pri volih. Odšel sem. Kupci in meše-tarji pa so začeli spet ogledovati govedu zobe, otipavati kolke, meriti prsa in kaj vejm kaj vse J. P. V ZENiSKl 2BLBJEARN1 je začela Obratovati četrta Siemens-martinova ueć z zmogljivostjo 500 ton jekla na dan Novo peč so v celoti zgradila domača podjetja ln je z njo končana graditev novih jeklarn v zeniški železarn:. Iti Imajo sedat letno proizvodnjo 730 tisoč ton letela SKORAJ V VSEH OKRA11H * Srbiji so že izdelali akcijske programe za pridelovanj« kmet jskih kultur v letu 1360 Predvidevajo, da bodo 1 visokorofino pSenico posejali 2«B tisoč hektarov zemlje, kar je 193 tisoč hektarov več kot lam. Približno 100 tisoč hektarov bodo zasejali v socialističnem sek. torju. ostalo pa V kooperaciji • zasebnim kmetovalci. V Črnomlju urojttfa kanalizacijo Kmalu bo gotove nad 700 metrov kanalizacije v Črnomlju, ki jo gradijo od 2 19-sta-novanjskih blokov. Na glavni kanal bpdo priključeni vsi stranski kanali tega dela mesta. Kanad se bo iztekal v Dobličico. Ta del mesta, skozi katerega vodi kanalizacija, je pretežno kmečko naselje. — Gnojnice in odplahne vode so •tu povzročale neprijeten vonj, sedaj pa je temu konec. Vzporedno s kanalizacijo gradijo in širijo tudi cesto. Nova trgovina v Brežicah V soboto, 5. septembra je trgovsko podjetje KRKA v Brenčati odprlo novo poslovalnico ■— »IZBIRO*. V podružnici prodajajo prvovrstno konfekcijo, galanterijo ln tekstilno blago. Prodajalno, ki je tipa non-stop, so preuredili iz bivšega skladišča, kar jih Je stalo 1 milijon dinarjev. Vsekakor lepa prizadevnost, ki hu nedvomno Se bolj dvignila trgovski pomen Brež:c v Spodnjem Posavju Prvi v Evropi! Nov izum direktorja novomeške E L E tov. Alojza Sulna: domač univerzalni elektrotemio-kautilizator za izžiganje zametkov rogov goveje živine Dosedanji nafiin izžtgnnjo Prisluhnimo, kako se je začelo. Prispelo je pismo in nato Je direktor ELE Novo mesto Alojz Soln skonstruiral domač univerzalni elektrotermokautiliza-tor. Na ameriških pašnikih sc pasejo tisočglave črede goved skonstruiral ' prototip. To nI majhna stvar. Priprava mora razvijati temperaturo 480 do 500 stopinj C. Le v hipu, ko njegovo razbeljeno površino pritisnejo na zametek roga, sme telička malo zaboleti- Visoka toplota mora v trenutku uničiti tkivo In tako odpraviti bolečine. Prototip je bil izdelan in poslan Veterinarskemu inštitutu Srbije v preizkušnjo. Dva meseca so g* preizkušali na raznih živinorejskih posestvih. Nato je prispelo drugo pismo. Mnenje strokovnjakov Bilo je več kot pohvalno. Strokovnjaki so pri preizkušanju prototipa ugotovili, da je zelo primeren in uporaben. Enostavna konstrukcija omogoča enostavno uporabo. Aparat Ima razen tega še to prednost, da je razen za. izžiganje rogov uporaben tudi za žigosanje živine ln izžiganje ran pri živini, ker je tovariš Soln te možnosti že vnaprej predvidel. Pri uporabi povzroči aparat bolečine le v prvih treh sekundah 'n še te je mogo-če preprečiti z anestezijo. Ker je izdelan tako, da je med operacijo viden ves zametek ro ga, ni nevarnosti, da bi poškodoval okolno tkivo. Žival po operaciji ne kaže nohenlh iz-prememb, takoj uživa hrano in živi nemoteno naprej. Zametek roga Je zanesljivo in trajno uničen- Po 30 dneh ga preraste dlaka. Ker je aparat skonstruiran tako, da se bakreni vložek v njem poljubno premenja, je uporaben tudi za žigosanje živine in Izžiganje ran. Aparat *e je vsestransko popolnoma obne-sel. Tako so napisali strokovnjaki. Do zdaj so pri nas in v evro pl govedu izžigali rogove s sodo. Ta način ni popolnoma uspešen, zametka rogov ne uniči zanesljivo, poškoduje pa tudi tkivo okoli rogov In povzroči pri živini motnje. Žival namreč 7 dni po takem postopku ne je kot običajno in precej shujša. Težko vprašanje je rešeno. Novomeška ELA bo novi apa- Aioj/. Suln, direktor ELE; »Pod jetje mora s časom v korak .. .« brez rogov. Mladi živini izžgo zametek roga, tako da ji več ne raste. Žival se hitreje redi in daje več mleka. Tudi nevarnost ran ln odrtin na koži, kar v čredi često povzročajo rogovi, je odpravljena. Naša živinoreja je zaželela tudi za svojo uporabo nekaj takšnega, namreč .iparat, ki bi mlademu teletu iz-žgal zametke rogov. Inštitut za elektrifikacijo Nikola Tesla v Beogradu Je pričel iskati človeka, ki bi to nalogo izpolnil- Novomeška ELE se je proslavila s svojimi spajkali, o katerih smo že lani pisali. In tako je priro-malo pismo tudi v Novo mesto, Tovariš Som se je lotil težavne naloge. V petih dneh Je Veterinarji preizkušajo nov aparat Teliček takoj po operaciji ničesar več ne občuti; živahen je in ne odklanja hrane rat, ki ga je skonstrul U đtrel lor Alojz šoln, pričela serijsko izdelovati. To je prvi aparat le vr0-do zrasii na področju brežiške občine. Za -'daj ima.;o v načrtu 80 hektarski strnjeni na«ad, v katerem bodo med vrstam gojili tudi poljščine ter 70 h prerej problemov 5 tega po-rJrq*'a {£1 V Vidmu Krškem bo 6 oktobra zabela delali večerna politična šola. Pouk bo dvakrat na teden po pet ur- Solo bo obiskovalo 60 slušateljev, k bod0 v dveh odde-lklh; v enem '-'ode člani kolektiva Celulcze, v drugem pa člani drugih kolektivov. ijjgi osrednja proslava gasilskega tedna bo od 27. septembra do 4. oktobra 1959 v Novem mestu. Ntipovedana je razstava v novomeških Izložbah In gasilski orodjarni, kresovi, 1. oktobra zvečer »gasilska noc« na Krki, promenadni koncert, slavnostna akademija In 4. oktobra velika skupinska vaja na novomeškem c a vnem tigu. Kaj gradijo letos v Metliki? Nekaj privatnih hiš, štiri-atanovanjiki občinski blok In šeststanovanjski blok tovarne Novotekt;. Na kmetijskem pO-sestvu Mestni log kanijo zgraditi devetstanovanjSitl blok, ki bo stal 25 milijonov dinarjev. — Sredstva bo prispevala občina in republua. v mostu je še 40 nerešenih prošenj za družinska stanovanja. #2> Senovo bo lme|0 tri krajevne skupnosti - na S.:n .vem, v Brestanici in na v*e:iketn kamnu Skupno-it« bodo oblegale področja nekdanjih krajevnih ljudskih odborov. Z ustanovitvijo krajevnih ^kupnoFti bodo volivcem p-ib'ižali ob »stveni in politično d'o «;:. bedo nov* skupnost um!'. J'.'.o.> proračune, samo to no p a h -\t urejevale s-evinj vp'i.:.:-n ; » pod-ročjn >o!stva. elektrifikacije, skrbj pota In oes4e ter po- do>-;v. Krfciev ;rn škupnoet}*) bodo pvdre-en«? tudi stanovanj« ske skupnosti. 1 GASILSKO SLAVJE V Kot je a iS list ze poročal, praznuje prostovoljno gasilsko društvo V Metliki ta teden 90-letnico svojega obstoja. 1«. septembra 1B69 Je namreč 27 Metličanov ustanovilo prvo požarno brambo na Slovenskem, ki so ji naslednje leto sledila podobna društva še v LJubljani, Ptuju fn Laškem. Metliško gasilsko društvo Je bilo v začetku pod nadzorstvom meatne občine in Je bil vsakokratni, župan hkrati tudi nadpo-veljnk društva. Najlepši razvoj Je društvo doseglo pod svojim poveljnikom Leopoldom Ganglom. ki Je po nekaterih trenjih med ciant uvedel v društvo *koraj vojaško disciplino. Članstvo "e pričelo naraščati in društvo si je nabavilo vse potrebno gasilsko orodje. Gangl Je uvedel tudi posebna odlikovanja za deset, petnajst, dvajset in petindvajsetletno vestno službovanje m je po vsakem desetletnem službovanju on-akrbel gasilcem za nagrado — zlat cekin. Gangl Je vodil društvo skoraj 20 let in so s* te dobe spominjali stari Metličani kot »zlate dobe metliškega gasilstva«. Leta 1#75 Je društvo dobilo svojo zastavo, leta 1926 pa si je nabavilo motorno brlzgalno. Mea zadnjo volno so bili metliški gasilci po večini v brigadah ali pa so delali kot aktivisti v zaledju. Pri tem Je bilo mnogo uniform in oblek oddanih našim borcem. Tudi gasilski avto je društvo prepustilo Belokranjskemu odredu, motorko pa je prevzela komanda mesta in z njo črpala iz Obrha vodo za Metliko ker takrat mestni vodovod ui delal. V tem času je ollo zrabljenega m raznesenega mnogo gasilskega inventarja in Je 'ako moglo dru štvo prav zaživeti Sele Do vojn. ko je dobilo nov gasilski avtomobil in si je postopoma nabavilo novo orodje, cevi, delovne obleke in uniforme. Leta 1955 so si gasilci tudi omislili novo zastavo. Dolgn je vrsta požarov, pri katerih so metliški gasilci skozi 90 let krotili ogenj -n tako rtsili na stotine milijonov ljudskega premoženja. Zal se niso mogli izkazati pri največjem požaru 16. Ju- lija 1944,. ko so pri roparskem vdoru združeni Nemci, ustaši ln vlasovci zažgali vas Svržake. zaselek Zvlrkov vrh :n del Metlike Takrat je zgorelo 133 stanovanjskih in gospodarskih poslopij. — Hedki gasilci ki so bili doma, pa se niso mogli uveljaviti, sicer bi gotovo sami postaLi žrtev pobesnelega tujega vojaštva. Le nagel umik sovražnikov pred napredujočo partizansko vojsko Je takrat rešil Metliko pred p-ipolnlm uničenjem. Število članstva Je bilo v raznih letih , različno. Ob stanovitvi Je društvo štelo 27 članov, leta 1930 jih Je imelo kar 107, letos pa Šteje 4 častne člane. 55 aktivnih. 8 članic, 18 pionirjev In 123 podpornih Članov. Letošnjo 90-letnico obstoja društva bodo Metličant avečano proslavili. Ze 13. septembra je bila v Belokranjskem muzeju v Mef.i-ki odprta gasilska razstava, v če- trtek, 17. septembra bo zvečer predavanje s sklop.lćninv sika-ml o metliškem gasilstvu, v 60-boto Pa bo koncert mestne godbe, baklada in kresovanje. Glavna proslava bo v nedeljo 20. septembra dopoldne, ko bo v kino dvorani svečana seja s podelitvijo odlikovanj. Po seji bodo gasilci na grajskem vrtu, kjer je bila pred 90 leti ustanovljena metliška požarna bramba, odkrili spominski kamen, takoj nato pa pri orodjarni še spominsko plc-ščo z imeni metiiftkiA gasilcev, ki so v zadnji vojni oadll v boju al; pa bili žrtve fašističnega nasilja. Po obeh odkritjih bo na Trgu svobode Javno zborovanje, nato pa mimohod Čet m gasilska vaja. pri kateri bodo sodelovala sosednja gasilska društva. Metlicam pričakujejo, da se bodo njihovega slavja v nedeljo udeležili številni prijatelj) gasilstva ln Bele krajine. -ar TUDI VI ZAHTEVAJTE V VAŠ! TRGOVINI 20 let IPGD tovarne celuloze in papirja DJURO SALAJ v Vidmu - Krškem Ena Izmed pomembnih proslav ob letošnjem GASILSKEM TEDNU v LRS bo tudi nedeljsko srečanje gasilcev Industrijskega prostovoljnega gasilskega društva tovarne celuloze in papirja DJURO SALAJ v Vidmu-Krškem ln gasilskih desetin papirne Industrije LRS. Gasilci občine Videm-Krško so začeli proslave že' v nedeljo, ko so v Veliki vasi odprli nov gasilski dom. V soboto bo v Krškem skupna gasilska vaja na objektu Zdravstvenega doma, v nedeljo zjutraj po budnici tovarniške godbe pa bodo tekmovanja gasilskih desetin papirne Industrije LRS. Popoldne ob 14. url bo pregled operativnega članstva obč. gasilske zveze Vldem-Krško ln tekmovalcev. Ko bodo razdelili nagrade, bo po mimohodu prosta zabava na vldem&kem bazenu. 3. oktobra bo po promenadnem koncertu gasilske godbe PGD Krško na Hočevarjevem trgu slavnostna akademija v počastitev gasilske organizacije LRS. Po nedavni počastitvi 20-letne-ga obstoja tovarne celuloze in papirja na Vidmu praznuje zdaj 20-letnico tudi gasilstvo tega velikega kolektiva. Nastanek gasilstva sega v jesen 1939, ko je 0. oktobra stekla proizvodnja v takratni tovarni celuloze. Za zaščito objektov >n skladišča lesa je lastnik podjetja poskrbel za najnujnejšo požarno varnost, prve motorne brizgalne in zvitke cevi ter osnovno orodje. Aprila leta 1940 le priredila tovarniška gasilska Četa večje srečanje okoliških nas obisk m........... m..............IM1IIII S kolesom okoli zemlje lz črešnjevca pri Cerkljah m vozi vsak deZa.trn.ifc na Senovo 52-letni IVAN LENIČ, ki je zaposlen v rudniški delavnici kot kovač. 2e od leta 1945 zajaha vsako jutro — tudi pozi/mi — ob dveh, treh zjutraj kolo in se odpelje na 18 km dolgo pot do delavnice. Domov »e vrne popoldne ob štirih, petih, šestih. Od leta 1945 do letos je tako prevozil »službeno« približno 141.120 km. Ce bi vozil naravnost, bi prišel že tri in polkrat okoli zemlje, Če po bi imeli na Luno pot in W vozil Lenič po njej, bi je »predelal« že nekaj nad tretjino. Zanimalo me je, zakaj se je zaposlil tako daleč od domače vasi. Povedal je: — Ob izbruhu vojne sem bil na orožnih vajah. Nemci so me zajeli. Ko sem prišel 45. leta iz ujetništva, nisem imel zaposlitve. Sel sem na Senovo, kjer sem delal že pred vojno. Sprejeli so me in jaz msem nikoli iskal zaposlitve drugje. — Pa niste kdaj zaprosili za stanovanje na Senovem? — Sem, pa nisem dobil, ker nisem tako hudo pritiskal. Zdaj sem začel pešati in bom moral nekaj ukreniti, da bom Vtaj zimske mesece prebil na Senovem. — Imate še vedno isto kolo? -*- Vedno, od 1945. leta. Samo popravljam ga. — Koliko gum porabite na leto? — Dva para. Včasih tudi več. Nove gume so slabše od Ustih, ki sem jih imel 1945. in 1946. leta. Takrat sem jih dobil še od sindikata po znižani ceni. Zdaj ne dobim nobenih posebnih dodatkov zaradi voženj. V obratni pisarni so .povedali še, da je Ivan Lenič dober delavec in da je redko kdaj bolan. Tudi sodelavci ga pohvalijo. J. P. društev, ki Je rodilo tudi večji razmah za delo čete. Med okupacijo je delo čete zaspalo, nekaj dragocene opreme pa so delavci zazidali v slepi dimnik, kjer Je ostala do osvoboditve. V Jeseni 1946 je čata že spet krepko delala, Imela redne vaje in stike s sosednimi društvi, čeprav Je bilo nemalo težav glede opreme, orodja, uniform, delovnih oblek, obutve ln podobno. — Konec tega leta je bilo v četi že 40 članov. Posebno se Je četa izkazala pri gašenju velikega požara 7. Januarja 1947, ki je Izbruhnil v kuhalnlh prostorih. Na pomoč Je prišlo takrat sedem društev, Izmed katerih so domači gasilci tovarne pokazali največjo mero zavesti ln discipline. Večkrat so tovarniški gaslloi pomagali sosednim društvom pri gašenju požarov v okolici, zboljševall so si opremo ln se urili v taktiki gašenja požarov. Leta 1951 se je četa preimenovala v PGD, v Jeseni pa Je ustanovila tudi prvo žensko desetino. Leta 1952 je društvo dogradilo gasilski dom in 8. Junija 1952 razvilo svoj prapor. Z dograditvijo novega oddelka oziroma nove tovarne za časopisni papir se je inventar društva znova povečal, tako da Je IPGD Celuloza eno prvih društev v Posavju, njegova naloga oziroma odgovornost pa se je pravtako znatno razširila. Na mnogih lokalnih in republiških nastopih ter tekmovanjih je IPGD Celuloza dobilo ponovno najvišja priznanja in nagrade, tako na primer tudi lani na republiškem tekmovanju najboljših slovenskih gasilskih enot. 20-letnlco obstoja Je društvo dočakalo dobro pripravljeno. Svojo Izurjenost bo pokazalo v nedeljo na tekmovanju gasilskih desetin papirne Industrije LRS in na pregledu, prirejenem v počastitev jubileja. Naj omenimo še to, da j a društvo izdalo za svoj praznik pregledno tiskano KRONIKO v okusni brošuricl. Gasilcem, članom IPGD tovarne na Vidmu, želimo tudi v bodoče kar najmanj požarov ln hkrati kar najvišjo usposobljenost, da bodo vedno kos nalogam, h katerim lih bo poklicala njihova plemenita dolžnosti T. Sevničani za občinski praznik 14. september Je dan. ko se vsi Sevničani spominjajo dveh znamenitih dogodkov. Tega dr.e .eta 1944 so partizani napadli se-vni-ško Kopitarno in Jo onesposobili za obratovanje, hkrati je pa ta dan posvečen tudi drznu akciji lz leta lfl4il. ko so trije borci osvobodili več Jetnikov ln ,talcev iz sevniških zaporov. Ze v petek zvečer so v okviru proslav v počastitev občinskega praznika predvajali francosko komedijo v ktnodvoranl, v nedeljo so se vrstila športna srečanja d. Društva naj obdelajo dosedanje delo z izčrpnimi vsebinskimi analizami in ne le s številčnimi prikazi, ki povedo zelo malo. Vsako društvo motu na občnem zboru predložiti program dela in o tem programu naj potem teče razprava. Občinski sveti naj na osnovi programov društev izdelajo svoje programe in jih dostavijo vsem društvom in delegatom že pred občinsko skupščino, da bodo delegati na razpravo pripravljeni. IzobraŽevanje smo doslej zanemarjali. V okna ju, ki šteje 162.000 prebivalcev, deluje 80 prosvetnih društev in Svobod, ki imajo skupaj le 7 izobraževalnih odsekov. Izobraževalno delo ni mogoče šablonizirati. Vsako društvo ga mora uresničevati svojemu okolju primerno. Predvsem moramo go- jiti to, kar bo najbolj koristilo. Dosedanje oblike moramo poživiti z obiski muzejev, razstav in galerij, z neposrednimi razgovori s kulturnimi delavci, s filmi in diapozitivi, literarnimi večeri, z razgovori o knjigah in raznimi drugimi d iti z ljudskimi in delavskimi univerzami, občinami in s sindikatom. Doslej se je vse prepogosto dogajalo, du je šlo izobraževanje istočasno po več tirih. Dramatika: na odrih smo doslej predvajali vse preveč slabih in že preživelih del. Da bi temu napravili konec, bo okrajni svet Svobod sklical še ta mesec področna posvetovanja režiserjev v Brežicah, v Zbiranje knjig za bolnike pljučnih oddelkov bolnišnic v Novem mestu in Brežicah Okrajni odbor Rdečega križa v Novem mestu prosi vse sindikalne podružnice v okraju, ustanove, vodstva delovnih kolektivov, člane Rdečega križa in ostale državljane, da bi podprli akcijo zbiranja knjig za knjižnici pljučnih oddelkov bolnišnic v Brežicah ln v Novem mestu. Zbiramo predvsem leposlovne, pa tudi druge knjige, ki kratijo čas bolnikom teh oddelkov pri njihovem dolgotrajnem zdravljenju. Knjige, ki jih nameravate podariti za tuberkulozne bolnike, Izročite Okr. odboru RK v Novem mestu, Cesta komandanta Staneta, ali najbližjemu občinskemu odboru Rdečega križa. Podprimo tudi na ta način zatiranje nevarne tuberkuloze in olajšamo zdravljenje bolnih sodržavljanov s knjižnim darilom! V imenu bolnikov se vsem darovalcem vnaprej prisrčno zahvaljujemo za njihovo plemenito in kulturno dejanje. SEKCIJA ZA BOJ PROTI TBC pri okr. odboru Rdečega križa To velja tudi za novomeško srednjo glasbeno šolo. Okrajni svet Svobod bo še ta mesec organiziral posvetovanje strokovnjakov, da bi to pomanjkljivost odpravili. Folklora imia v okraju močno tradicijo in bogat folklorni zaklad. Kljub temu je folklornih skupin zelo malo. Vsako leto bomo skušali organizirati festival aH revijo folklornih plesov na Otočcu. Prihodnje leto, ko bo v Novem mestu zlet Mladosti, bomo skušali pripraviti večer folklornih plesov, na katerem bi nastopile skupine iz raznih krajev, ki bodo na zletu sodelovale. Kadri: dosedanji način dela, ko so bili na vasi učitelji skoro edini nosilci prosvetne dejavnosti, je bil nepravilen. V bodoče moramo od učiteljev terjati le pomoč pri delu. Svobode in občLnski sveti, ki so doslej vse preveč delovali le v centrih, naj težišče svojega deta preneso na vas, ki je prosvetnega dela najbolj potrebna. Božidar Jakac: NARAVNO OKNO V NEW MEXICU (1958) — Obiščite razstavo »S poti po Rdeči zemlji«, ki bo odprta v Dolenjskem muzeju v Novem mestu ie do nedelje, 20. septembra 1959 Pred Delavske univerze Ustanovljen je iniciativni odbor, ki bo predlagal ObLO Novo mesto ustanovitev Delavske univerze in izvolitev njenega upravnega odbora — Pomembna ustanova za izobraževanje odraslih tik pred ustanovitvijo oblikami. To bo pomagalo poživiti izobraževalno delo in obenem vključiti Širši krog sodelavcev. Izobraževanje mora dobiti kar najbolj svobodne oblike. Delo pa moramo vskla- Razširjeno znanje USPEL TEČAJ ZA UPRAVITELJE NlZEORGANIZIRANIH SOL V SMIHELU PRI NOVEM MESTU Za»radi kvalitetnejšega vzgojnega in izobraževalnega dela pri izvajanju šolske reforme v osnovni šoli, je organiziralo Tajništvo za šolstvo, prosveto in kulturo OLO Novo mesto tečaj za upravitelje nižeorga-nlziranih šol. Tečaj, ki sta. se ga udeležila tudi predsednik OLO tov. Niko Belopavlovič in sekretar SZDL okraja Novo mesto, je bil v Dijaškem domu v Šmihelu pri Novem mestu od 31. avgusta do 2. septembra. Dobro pripravljen, aktualen in obsežen program je seznanil upravitelje s perspektivnim razvojem šolstva v okraju, z družbeno vlogo šolskega upravitelja, z nalogami matične šole, z ocenjevanjem učencev in s problemom repeten-tov, z zdravstveno vzgojo v osnovni šoli, s svobodnimi aktivnostmi učencev, s pedagoškim vodstvom v šoli, novim učnim načrtom, nazornostjo pri pouku, družbenim upravljanjem, s sodobnimi metodami pri pouku in z nalogami šolskega kolektiva. Odlična Ln nazorna predavanja, povezana z živo raz- ?ravo ter pohvalne izjave te-ajnikov dokazujejo, da je tečaj v celoti uspel in razširil DragotuSka iola le letos pod streho V Dragatušu gradijo osemletko, ki bo še letos pod streho, pouk v njej pa se bo začal prihodnje leto. Gradi jo Belokranjsko gradbeno podjetje, stala pa bo približno 48 milijonov dim ar j ev. — Draga tuška mladež bo tako vendarle rešena šolskega pouka v privatnih stavbah, kjer se zdaj dre-nja. pedagoško in politično znanje upraviteljev, ki ga bodo z voljo in poletom uporabljali pri vsakdanjem težkem delu na nižeorganiziranih šolah v oddaljenih vaseh in naselkih. Prizadevanja organizatorja ter finančna sredstva, ki so jih dale občine in okraj za tečaj, bodo tokrat dobro naložena. Takih tečajev si v bodoče še želimo. M. D. Nov projektor za metliški kino Metliški kino bo dobil konec leta nov cinemascopski projektor — za široko platno, izdelek ISKRE v Kranju. Stal bo 2,800.000 din, obroke zanj pa bo odplačeval občinski ljudski odbor Metilika. Tudi napredek, potreben za prosvetno in kulturno izobraževanje ljudstva. Novem mestni, Sevnici in Črnomlju. Tu se bodo režiserji pogovorili o letošnjih repertoarjih in poskrbeli, da bomo uprizarjali izbrana sodobna dela s sodobno tematiko. Akademije in proslave smo močno zanemarili. Postale so enolične ln uniformirane. Tudi tu moramo uvajati nove oblike, prilagojene možnostim, ki jim imamo. Glasba: na tem področju močno primanjkuje strokovnih kadrov, ker je dotok iz srednjih glasbenih Šol preslaboten. Nedavno je občLnski komite ZK v Novem mestu sklicai člane Ideološke komisije, člane komisije za izobraževanje odraslih, amaterske sodelavce Ljudske univerze m ie nekatere druge, da se dogovorijo o ustanovitvi Delavske univerze v Novem mestu, v njenem okviru naj bi se organiziralo šolanje ln Izobrazba odraslih v vseh svojih odtenkih Medtem ko je Ljudska univerza družbena organizacija, ki sloni na delu posameznih amaterskih sodelavcev, bo Delavska Vlado Lamut: NEDELJSKO POPOLDNE (1958) Za 100-letn co: nova šola V nedeljo bo na Čatežu pri Trebnjem veliko slavje: dograjeno šolo bodo Izročili prosvetnim delavcem, hkrati pa proslavili 40. obletnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije Pred 100 leti s*> v vasici Čatež pri Trebnjem, v stari kaplani j i, ustanovili novo šolo — enoraz-rednlco. V začetku bo poučevali organistl. Ker Bo potrebe po novih učilnicah rasle, je oblast stavbo pozneje odkupila in jo dvignila za eno nadstropje. Poučevati so pričeli poklicni učitelji, Število oddelkov se je večalo, vzporedno a tem pa 1« rasla tudi stavba. Tik pred Franjo StiplovSek: BOSTANJSKI MOTIV vojno je imela iola 6 oddelkov in 6 učiteljev. Pouk in vse, kar Je z njim v »vezi, 6e seveda ni razvijalo tako nemoteno, kot mogoče izzveni iz teh vrstic. Mnogo truda in naporov ao vložili učitelji in domačini, preden se Je iola razvila iz enorazred-ne v 6 oddelčno. Domačini se le vedno spominjajo učitelja Antona Vidmarja, ki je 34 let nepretrgoma poučeval na njiho. vi šoli in mnogo pripomogel k njenemu razvoju. Število učencev Je nihalo vedno med 103 in največ 237 otroki. Let«, 1043 Je šolsko poslopje zasedla bela garda, 8. septembra istega leta Pa Je ft>Uo pozgano. Pouk Je bil nato do osvoboditve nereden, ker so blH okoli Čateža pogoafto boji. Po osvoboditvi se Je nadaljeval redni puk v dveh zasilnih učilnicah. Ker ni nobena Ustrezala ne potrebam ln ne predpisom, je bilo treba misliti na zidavo novega poslopja. Aprila 1957 ao Catežani pričeli z gradbenimi deli, ki Jih Je vodil gradbeni odbor. S pomočjo prebivalstva, ki Je prispevalo 4.892 prostovoljnih delovnih ur, 70 prm drv za žganje apna, darovalo 23 kub. m tehniškega lesa za ostrešje ln pripravilo 25 ton apna, je gradbenemu odboru uspelo stavbo dozidati. Tudi šolska mladina ni stala ob strani; opravila je 750 prostovoljnih delovnih ur in ie vedn0 dela pri urejevanju iole In njene okolice. V nedeljo, 20. septembra, dopoldne bodo popolnoma dograjeno solo na Čatežu izročili svojemu namenu. Prireditev bo združena a proslavo 100-letnice šole in 40 letnice ZKJ. Na njej ho govorila predsednica OLO ing. Vilma Pirkovič, občinska odbornica in ljudska poslanka tega področja, v imenu gradbenega odbora t* bo prebivalcem zahvalil za sodelovanje njegov predsednik Peter Hercog. Nato bo ključe poslopja simbolično izročil prosvetnim delavcem predsednik ObLO Trebnje Ciril Bukovec, V programu prireditve bo sodelovala tudi trebanjska godba na pihala. Popoldne bo ljudsko rajanje. Pripravljalni odbor vabi prebivalstvo k ogledu novega šolskega poslopja in čtmvecji udeležbi! univerza proračunska ustanova, ki jo bo upravljal voljeni upravni odbor ter bo imela profesionalnega (plačanega) tajnika oziroma upravnika. Ustanovitav Delavske univerze pa zahteva določene in zahtevne priprave. DU bo namreč inioiator in orga. nizator za več sektorjev Izobraževanja. Tako bo skrbela za organizacijo in sredstva šolanja v političnih šolah in tečajih, šolah za družbeno upravljanje, ki Jih bodo obiskovali člani upravnih odborov ustanov, šolskih odborov, delavskih svetov itd. Skrbela bo za družbeno ekonomsko izobrazbo. V njeno področje spada tudi splošna izobrazba državljanov iz vseh pa_ nog znanosti: tehnike, zdravstva, geografije, zgodovine, arheologije itd. Zato b0 DU prirejala lahko ne le posamezna predavanja z raznih področij, marveč tudi cikluse predavanj, n, pr. o vzgoji, mladinski etiki, filmu, glasbi in podobno. Tudi organizacija večernih šol oziroma tečajev zs. strokovno izobrazbo spada v njeno področje. Zato mora preskrbeti materialna sredstva za osnovno šolanje odraslih, kjer bodo starejši državljani lahko dokončali obvezno osnovno šolo, za pripravljalne tečaje za srednje in višje šole in univerzo, za strokovne tečaje, ki bodo dajali pogoje za boljše strokovno delo in višjo kvalifikacijo. Ona organizira širjenje izobrazbe na klubskih večerih, razgovorih, ki prinašajo razvedrilo in pouk. Izobraževanje odraslih pa za. hteva tudi °te, ilasti pa tistega, ki mu je zadnji čas pri srcu, namreč, da hi napisal iidovino Šolstva na Prnaor-skem, ki je v našem šolstvu takorekoč nezorana ledina. 44^769 spižii: im ielesm vrulji} & spasi m mMM vzgoja m sfobi m telesna vziiojfi razvedrilo iii pomoč Da ne bo prepozno! 0 športnem parku in domu telesne kulture v Novem mestu Pred republiškim atletskim prvenstvom Ljudske milice v Novem mestu Letos smo že pisali o živahni in vsestranski delavnosti sindikalne podružnice Tajništva za notranje zadeve pri OLO Novo mesto. Poročali smo. da v tem sindikatu zares ni vprašanja: KAJ DELATI? Delo se ponuja samo, na vsakem koraku ga je dovolj in sindikalni odbor, ki resnično želi pomagati tovarišem, kaj hitro najde primerne oblike &a kulturno-prosvetno, teiesnovzgojno ali poklicno izobraževanje, pa seveda tudi za zabavo. Pred sobotnim republiškim atletskim prvenstvom Ljudske milice v Novem mestu smo obiskali novomeško postajo LM in se pozanimali, v kakšnih oblikah gojijo uslužbenci LM šport. Spoznali smo, da jim p meni telesna vzgoja resnično razvedrilo in hkrati važno pomoč za boljše opravljanje težke in odgovorne službe. pričela že pred leti. Zrasla so iz prijateljskih srečanj moštev sosednjih postaj LM. Mlllčnlška služba je naporna, mnogo fizičnih naporov terja. Nekatere postaje daleč na vasi so od življenja odmaknjene. Nikjer ni nobenih možnosti za razvedrilo. Združiti pametno s koristnim je dobra stvar. Sport telo utrjuje, šport pa ie tudi movanju je najboljši strelec osvojil 87 krogov od 100 možnih. Med miličniki je bil najboljši Matija Žalec lz postaje LM Brežice, Pri tekmovanju v odbojki so se morali miličniki zmagi odreči, ker Je osvojila prvo mesto ekipa Novo-teksa iz Novega mesta. Tudi balinanje je priljubljena Igra miličnikov. Letos je bila v tej panogi Zato so na Se-najboljša prometna postaja I Novo Dve z1 Nekdo je ves preplašen pritekel na postajo LM. Komaj je zaprl vrata za seboj, je knkml: »Kolo so ml ukradli!« Možak se je počasi pomiril in v stavkih brez zveze začel opisovati dogodek. S trudom so dobil, od njega potrebne podatke ln že so organi LM pričeli s poizvedbami. Nekaj miličnikov je odhitelo v razne smeri. Vsak je prejel določeno nalogo V sivomodro uniformo odete postave se že vzpenjajo v breg, hite po vaških kolovozih, se ustavljajo v vaseh, vprašujejo in poizvedujejo. Ko so zapustili postajo, je bilo že sveže jutro. Zdaj je že poldan in sonce jih peče v hrbte, cestni prah se vseda po oblekah in obrazih. Pozno popoldan se prično drug za drugim počasi vračati. Nekateri so prehodili 18 km. drugi spet 20 ali 24 km in več. Toda lastnik je prihodnji dan prejel svoje kolo nazaj. Nad Novim mestom so je raz-predla koprena noči. Trgovski lokali so že davno zaprti. Le pred gostišču še gorijo svetiljke, skozi njihova okna prodira svetloba, skozi vrata pa hrup, ki ga povzročajo gostje. — Kmalu bo pol enajstih! — ugotavlja miličnik, ki je na nočni obhodni potj pravkar prispel preko mostu na Glavni trg. Ze ob sedmih zvečer je nastopil službo. Vso noč bo hodil skozi Novo mesto, iz Zabjc vasi v Bršljln in spet nazaj. Medtem ko bodo v Novem mestu počasi po-gasnile luči in se p'>zno v noči zaprla vsa gostišča, bo ,on dvanajst ur opravljal svojo službo, neprestano na nogah, buden in vesten čuvar. Medtem ko Novo-meščani spimo, bo on s svojimi koraki osem, pa tudi desetkrat premeril pot od Bršljina do Žabje vasi in prehodil dve dobn desetini kilometrov. »Nam ni za rekorde . . .« Tako so mi povedali fantje miličniki lz ekipe LM Novo mesto, ki se pripravljajo na sobotno tekmovanje. Povedali so tudi, da so jih poslali po malo »kisika«, ker sem jih dobil v Ragovem logu pri počitku. Pogovor je brez težav stekel. — Ljubimo Sport, ker nam Je razvedrilo in pomoč obenem. Ml, ki se ukvarjamo s telesno vzgojo, mnogo laže zmagujemo napore, kot tisti, ki se ne. Ko sem pričel skakati, sem podrl vrvico pri SO cm, zdaj skočim že i m 40 cm visoko — je povedal eden ln drugi je takoj pridjal: — Ko sem pričel metati kroglo, sem Jo vrgel komaj 7 metrov daleč; danes jo vržem že več kot 10 metrov. NsJa fizična kondlc;.ja se hitro krepi. Hvaležni smo Tajništvu, ki nam je omogočilo trening pred tekmelvanjem, ter profesorju Glonarju ln vsem, ki so nam pri treningu nudili strokovno pomoč. Ponosni smo na to. da bo tekmovanje pri nas, v Novem mestu, saj bo to eno najbolj množičnih letošnjih tekmovanj LM. Potrudili se bomo doseči kar najboljše rezultate. Ko se bomo vrnili po tekmovanju nazaj na svoje postaje, bomo šc naprej igrali odbojko, b-ilinali, igrali namizni tenis, streljali z zračno puško ln gojili vse vrste športa. Spoznali smo, da nam šport zelo pomaga pn kropljenju naših fizičnih moči in pri razvedrilu In zato bo še naprej ostal naš prijatelj! Iz zaloge novomeških tekmovanj Športna tekmovanja v LM so Dva lokalna pokala in srednji, republiški, ki so si ga člani sindikalno podružnice TNZ Novo mesto priborili letos za I. mesto v plavanju; vsi čakajo na novo razdelitev ... Tri i*i»bn ega u. NOVI ASFALT Človek bi dejal: kaj, navadna hoja v hrib! Nič takega! Le poiz-knsite premagati daljšo strmino v enakomernem, hitrem koraku, pa se pri tem čim manj utrudite. Ce take hoje niste vajeni, boste docela upehani in brez sape obstali že po prvih dvajsetih metrih... Uslužbenci Ljudske milice morajo pri svojem odgovornem delu vedno premagovati tudi različne telesne napore Onkraj Krke pred Portovalom raste počast nev športni park. Športne in telovadne naprave na Loki ne zadostujejo več potrebam današnjega Novega mesta. Novomeški atleti nujno potrebujejo novo širšo in 400 m dolgo atletsko stezo. Atletske naprave na Loki ne ustrezajo zahtevam večjih prireditev ali prvenstev, ostale naprave pa so zasedene po šolski mladini od Jutra do večera. Novomeščani bodo prihodnje leto organizatorji zleta »Bratstva in enotnosti«, zato bo do takrat potrebno usposobiti športni park. Cas hiti. napraviti pa bo treba Se veliko. Zaradi pcimanjkanja sredstev so se dela ustavila. Med počitnicami Je pridno delala mladinska delovna brigada za njo Pa so se vrstiti pri udarniškem delu razni kolektivi. Zadnje čase delo počiva, zato nastaja vprašanje, kaj bo z zletom prihodnje leto, ker na tako neurejeno igrišče in njegovo okolico ne bomo mogli povabiti več tisoč nastopajočih iz sedmih okrajev naše države. Pri zadnjih dveh zletih v Bihaću ln posebno v Sisku smo bili presenečeni nad ureditvijo zletnega telo-vadišča dn ostalih športnih naprav. Od nas pričakujejo, da Jih bomo v vsem prekosili, vendar doslej kaj slabo kaže. Se Je čas ln lahko še vse postorimo. Komisija za telesno kulturo pri Izvršnem svetu LRS je pred kratkim razpravljala o vprašanih Investicijske politike na področju telesne kulture v naši republiki za razdobje prihodnjih let ln sklenila, da seznani vse okrajne svete za telesno kulturo z Investicijskim programom in z oblikami realizacije plana. Sprejeli so sklep, da se dom telesne kulture ln športni park v Novem mestu štejeta kot objekta republiškega pomena, zato so predvideli v ta namen 60 milijonov dinarjev. Predvideno je bilo, da bo za večje objekte prispevala zveza 25 odstotkov investicijske vrednosti, republika 25°/o. ostalo pa okrajj ln občine. Ljudski odbori bi morali sprejeti ta program v svoj družbeni plan in zanj predvideti potrebna sredstva v letu 10B0. Ker Je gradnja športnega parka v Novem mestu nujna, bi morda del sredstev lahko dobili že letos, ostalo pa takoj v z&iet-ku prihodnjega leta. Vprašanje doma telesne kulture je tudi zelo pereče, kajti 0'be telovadnic) v Novem mestu ne moreta sprejeti niti vse šolske mladine, da ne Rovorlmo o ostalih telovadcih in športnikih TVL> Partizana in SD Elana. Večji del šolskih telesno-vzgojnih ur b0 moral zaradi pomanjkanja telovadnic ob slabem vremenu potekati v razredih. Te ure so brez prave koristi za otroke. Najprimernejši bi bil prostor za novi dom ob novozgrajeni vajenski šoli. Tu bi bilo dovolj prostora za večjo telovadnico s stranskimi manjšimi dvoranami za razne športne panoge. Vsi telovadci in športniki ter ostala mladina, posebno vajenska, bi tako Imeli dovolj prostora na razpolago. Nova vajenska šola Je peta Sola v našem okraju zgrajena po osvoboditvi, in kaže. da bo tudi ta brez telovadnice. Republiški normativi terjajo gradnjo telovadnic pri šolah, ki imajo vsaj osem učilnic, In toliko ima tudi vajenska šola v Novem mestu. Normo smo dosegli, zato upravičeno pričakujemo, da bomo končno le dobili potrebno telovadnico. Pri SGP Pionir so tekmovali V nedeljo, 13. septembra, so številni gledalci iz vrst delav. cev SGP Pionir ves dan spremljali športna tekmovanja na igrišču v bližini glavnih obratov podjetja v Bršljinu. Tega dne So pri Pionirju priredili že 4, športne igre, ki jim lahko torej rečemo kar tradicionalne. 200 udeležencev, zbranih v 56 ekipah iz 6 gradbišč, se je pomerilo v kegljanju, balinanju, šahu, streljanju, teku, odbojki in teku čez zapreke. Med tekmovalci smo opazili tudi več starejših in ne le mladino. Ivan Rajuk, 42-kraitni udarnik, delovodja gradbišča v Metliki, jih ima že nad 50, pa je kljub temu Metliški taborniki na Mirni gori kretanatu za notranje zadeve prišli na misel, pričeti v vrstah LM gojiti šport. Miličnik se pri treningu razvedri, hkrati pa utrjuje svoje telo in ga tako pripravlja za naporno službo. Ljudska milica v našem okraju ima že lepo športno tradicijo. Letos spomladi smo poročali o ocenjevalni vožnji na Otočcu in o vrsti drugih športnih tekmovanj, k, so jih pripadniki službe notranjih zadev opravili takrat v počastitev svojega praznika. Njihova priljubljena igra je šah, saj nI moč najti postajo LM brez Šahovnice in figur. Miličnik Anton Janžekovič iz postaje LM Trebnje je bil letos zmagovalec na brzo-turnirju. Od 1" odigranih partij jih je dobil 16. V strelskem tek- mesto. To so le kratki, skopi podatki. Miličniki gojijo telesno vzgojo, pri tem si krepijo zdravje ln svojo fizično kondicijo. In še nekaj je. Mladina na vasi Jih vidi, ko se na Igrišču podijo za žogo in gojijo razne druge vrste športa. Tudi vaška mladina si zaželi nečesa takega. Kmalu Jc prijateljstvo sklenjeno in miličniki uče vaško mladino. jI dajejo zgled ln Ji pomagajo osvajati telesno vzgojo. Zato Je prav ln upamo, da ne bo preveč lokalpatriotlčno — če kf, srca zaželimo novomeški ekipi LM, da b; v soboto osvojila na republiškem prvenstvu prvo mesto in pri zmagi pridala še drugo. M. J. TVD Partizan Sevnica lahko prištevamo med najdelav-nejia društva v občini, med te-lesnovzgojniml društvi Posavja pa gotovo prednjači s svojim tihim, a vztrajnim in uspešnim delom. Njegove vrste, ekipe in člani prinašajo z raznih tekmovamj lepa priznanja in diplome, pokale ln darila, ki so v ponos društvu ln občini. V zadnjem času sta si na zveznem iletu v Beogradu, kamor je poslalo društvo 3$ nastopajočih, priborili vrsti starejših članic dve zlati medalji in diplome. Menda jo to edinstven primer v Sloveniji. Društvo šteje z mladino nad 360 članov, od tega je dobra polovica telovadcev. Vse dni v tednu Je v telovadnici in na športnih igriščih zelo živahno. Po kratkih počitnicah so ta mesec vsi oddelki pričeli zopet redno vaditi. V tekočem letu sta bili požlvlje-ni tudi nogomietna In rokometna sekcija. Posaibno sledrnja se Je zcio okrepila, saj ima v tvojem sestavu že 3 sodnike. Nogomet Ima staro igrišče, zato so si roko-metašl uredili v zadnjih štirinajstih dneh svojega. Vsa zemeljska dela: odkope, planiranja in dovoze so opravili s prostovoljnim delom. Kot priznanje za njihov trud Jim Je ObLO odstopil za nekaj ur težki valjar, ki jim je pri delu zelo pomagal. Tako je nastalo lepo sodobno igrišče, ki bo namenjeno razen rokometu še odbojki in košarki. Leto* je društvo obnovilo lin adaptiralo dom. Zaradi urejeva- Cesta skozi Trebnje je končno asfalti! ana. Dokler ne bo dež sPral z asfalta nasipnega peska, bodo avtomobili še dvigali malo prahu, toda mnogo manij in tudi manj nadležnega kot doslej. Zaenkrat je asfaltirano' cestišče od Tomšiča d'o Zajčeve vile, del odcepa proti železniški postaji in odcep proti avtomobilski cesti. Pod asfaltom je že urejena nova kanalizacija in tudi vodovodne cevi pod njim čakajo 1« še trenutka, da potegnejo do Trebnjega vo-deved, pa bo po njih zažuborela voda. Prihodnje leto bodo uredili še pločnike, ki jih bodo letos le zravnali ter prostor pred Trgovskim podjetjem Trebnje. Ta prostor bo uredilo podjetje samo- Trebnje bo postalo mnogo lepše in vabljivejše. ČAKAM -.. Tako govori C-stanovanjski občinski blok v Trebnjem, ki je že popolnoma dograjen in čaka na stanovalce. Ker so vgradili angleška stranišča, vodovoda pa še ni, gradijo poleg stavbe zasilna stranišča. To je vselitev novih strank malo" zavleklo. Novi blok bo vsaj malo omilil stanovanjsko krizo, ki jo čutijo tudi v Trebnjem. Občina grad; že drugi štiristanovamjski blok. ELEKTRO TREBNJE GRADI Elektro, obrat Trebnje, grad.; pri ambulanti novo štiristano'-vanjsko stavbo. Po predračunu bo gradnja veljala 17 milijonov dinarjev. Gradijo jo v celoti t lastnimi sredstvi letošnjega in prihodnjega leta. Na podstrešju nameravajo urediti tudi dve aernski sobi- Prvotno so nameravali pritličje uporabiti za efkladiščne prostore. Zaradi pomanjkanja .stanovanj so to na-rntero opustili. Stavba bo vseljl-f6*#rlhodnje leto konec poletja. nja kreditnih zaidev so se dela precej zakasnila, pričakujejo' pa, da bodo odslej pospese.no napredovala. Eden glavnih problemov društva Je vedno vpra.ša.nje finančnih sredstev za artjevanje ln vzdrževanje igrišč in nabavo rekvizitov, za redno vzdrževanje doma, orodja, Inventarja in za kritje velikih iadatkov za kurjavo razsvetljavo In čiščenje, saj Je dvorana Partizana vedno na razpolago za vsa množčna zborovanja, proslave im prireditve. Drug težak problem v društvu Je vprašanje vodnikov. Društvo Jih Je vzgojilo že precejšnje število, a žal odhaja večina drugam, ker doma ni zanje zaposlitve. V proslavo občinskega praznika Je priredilo društvo v nedeljo 2 tekmi na domačih igriščih: Toko-metno z moštvom TVD Partizana / Mirne in nogometno z NK Brežice. Prvo tekmo Je odločilo v svojo korist s 1S:14. v drugi so zmaigall gostje, stari rutimira.nl igralci, z 11:2. Prepričani smo, da se bodo rezultati od tekme do tekme dvigali in bodo dosežene zmage Jtot v drugih panogah društvenega dela. -«t. Po zboru tabornikov na partizanskem Rogu in po. raznih drugih Izletih smo obiskill tudi prijazno planinsko kočo na Mirni gori. Ze ob petih zjutraj nas Je vlak odpeljal z metliške postaje ln nas potegnil do Semlča. Pred nami Je bila še dolga por, a polna lepih pričakovanj, zato smo z veseljem krenili. Brez utrujenosti smo prišli do pilaninske koče. Prljazml oskrbnik nas je takoj povatoil v lepo opremljeno sobo, kjer smo se okrepčali, Prijetno jesensko sonce in lepi gozdovi so nas kmalu zvabili v svoja naročja. S seboj smo prinesli žogo in zračno puško. Na bližnji jasi smo streljali, se igrali odbojko ln nabirali lešnike, kasneje pa smo odšli v gozd ln se igrali ostrostrelca. Našli ga nismo tako hitro, toda vseeno smo zmagali. Obiskali smo še piramido na vrhu gore nato pa smo odšli proti partizanski "bolnišnici. Prijeli smo > OGLAŠUJTE • V DOLENJSKEM O LISTU! se- okrog vratu in s taborniškim korakom stopali po široki cesti. Starešina nam Je povedal, da so kresilne gobe prav lep planinski spomin, zato smo jih hiteli iskati. Kmalu Je imel vsak po eno gobo. Tako smo prišli do bolnišnice, ki je že precej porušena — le ena baraka je še cela. Gozd okoli njih Je dehtel od vonja ciklam. Za! smo se morali kmalu posloviti od teh lepot ln prijaznega oskrbnika koče. Pesem nam Je krajšala pot dO Metlike. Nada K.-Vidra tekmoval in dal lep zgled vsem ostalim. Med zmagovalce so razdelili števiLne praktične na_ grade. Število nastopajočih je dokaz, da si delovni ljudje žele telesne vzgoje; tekmovamj© samo Pa dokazuje, da je moč z vztrajnim delom in koristnimi pobudami marsikaj doseči. Republiška ženska odbojkarska liga OK GRAFIČAR (Ljubljana) : TVD PARTIZAN cl jo sestavljajo: RK Celuloza. Partizan Mirna, Belt Črnomelj, Partizan Brežice, Svoboda Krmelj, partizan Sevnica in Partizan Vavta vas. Značilnost prvega kola je v tem. da so bili rezultati zelo Izenačeni. Partizan Brežice je v Krškem premagal borbene igralce Celuloze z golom razlike 13:12. Enak rezultat Je bil v Sevnici 16:14 med domačim moštvom ln Partizanom Mirna. Tudi ekipa Belta Je v Kr-melju bolj tesno premagala mlade ln prizadevne igralce Svobode. Rezultat tekme; 20:13. V tem kolu so Se zlasti izkazali tile igralci: Kramarlč — Belt, Zaman — Svoboda. Zakrajšek — Mirna, Ko-zamernik — Sevnica, Bavde — BreJice in Celuloza. TRENUTNO STANJE NA LESTVICI: Belit Brežice Sevnica Mirna Krško Krmelj Vavta vas 20:33 13 M2 15:14 14:15 12:13 13:20 očitno poznalo, da »tipata« za nasprotnikom; igralci so bili verjetno še vedno tudi pod vplivom poletnih počitnic. Prva se je postavila Bela krajina, ki je v 18. minuti povedla prek Vigujeviča z 1:0 v 17. minuti prek Vekovlča 7. 2:0 in v 20. minuti prek Jožeta Vajsa s 3:0. — V drugem delu Igre so domačini zaigrali bolj živo, toda zaradi zares dobre igre belokranjskega vratarja VraČka niso mogli svojega truda pokazati tudi z večjim številom golov. V 53. minuti Je sodnik prisodil dokaj problematično enajstmetrovko, ki Jo je domačin Istenlč v drugI Izvedbi spremenil v Drv! gol za Krčane. Piko na 1 je postavil 2u-nlč v 88. minuti Igre in zaključil tekmo s 4:1. Čeprav Bela krajina ni uresničila vseh zrelih priložnosti. Je rezultat tekme primeren. NEDELJSKE TEKME V nedejjo, 20. septembra, se bodo srečali: Elan • Bela krajina, Sevnica : Krško, Garnizon JLA Brežice : NK Brežice, Senovo : Garnizon JLA Novo mesto. Janez Vltkovlč črnomaljčonke v finalu Letos Igralke črnomaljskega Par-ii/.ma že tretjič tekmujejo za najvišji pokal v Jugoslaviji: Ju-Rokiip Jugoslavije. To tekmovanje Je eno najmnožičnej.ših, saj je letos tekmovalo iz Slovenije k:\r 200 ekip. V tem tekmovanju so CrnomalJ-čanke dosegle leta 1957 drugo me-»tO, leta i"ir>8 prvo mesto, leto* pa so se plasirale v finale. Odločilna tekma bo 4. OKTOBRA PROTJ 1'ARTIZANU IZ PIRANA. M-k pletno, čeprav so se slišali glasovi in smo tudi brali, da je ženska vrsta razpadla, o čemer pa so bili nekateri verjetno prernaio informirani. V Jesenskem delu tekmovanja bodo TVD Partizan zastopale naslednje igralke: Knafl.ič, Ostanek, Smonkar, LindiČ. Robar. Novšak, Kober, Kožuh. Kelnar. Poudariti moramo, da se bo čutila pomladitev v ekipi ln bo to verjetno vplivalo n;< rezultate. Vemo pa, da je potrebno začeh z novimi ln vsak začetek je težak. 20. septembra bo tekma z Olimpijo v Ljubljani, tudi hud konkurent za drugo mesto. 27. sept. bo tekma z OK Jesenice v No-vem mestu ln zadnja 4. oktobra v Kamniku z OK Kamnik. Naša želja Je da bi dekleta zasedla Čimboljše mesto vsaj tisto kot v spomladanskem delu. Za prvo mesto Ljubljana nima nobene konkurence, ker ima te preveč točk naskoka. lil mlado borbeno moštvo, toda tehnično še nedognano. Sami so pravili, da so začeli trenirati šele letos in da so razen Kopra edini predstavnik Primorske. O njihovi veliki volji in vztrajnosti priča to, da so tako oddaljeni prišrf na prvenstvo.. Edino tekmo sporeda so sicer izgubili s 15:0 (8:0). Celulozarjem niso mogli tod ti kos. Nekaj nad 100 gledalcev Je uživalo le v trenutkih, ko so gostje s požrtvovalno igro ustvarili napete prizore. Sodnik dr* Dopllhar Saško iz Celja je opravil svojo nalogo odlično. Voda v bazftnu" se stopil} Celzija, vreme mirno in oblačno. Po končanem tekmovanju sem našel inštruktorja vvaterpolo ekipe Celuloze tov. Ladota Hart-mana In ga zaprosil za mnenje o tekmi oziroma prvenstvu. »Obža-> lujem da se tega pomembnega prvenstva niso udeležile vse ekipe.« je dejal. »Rezultat današnje tekme Je realen. Partizan Piran pa se nam Je pokazal v najboljši luči PK Celuloza Je zopet osvojila'še en pokal. 2al. da PK Celulozo zapuščam. To sem prisiljen spričo nesoglasja.« Drago Kastelic Troboj: MLADOST-LJUBLJM&-KRJINJ V nedeljo je bil v Vldmu-Kr-škem razen rokometnega srečanja CELULOZE in BRE2IC ter nogometne tekme msd »Belo krajino« ln domačim Partizanom tudi plavalni troboj v okviru severne skupine jugosl, pokala. Z »mago zagrebške MLADOSTI nad TRIGLAVOM lz Kranja (83:47) ter ZPK Ljubljano na TRIGLAVOM (58:52) se je na prvo mestn uvrstila Mladost na drugo Ljubilana, tretji pa Je Kreni D. K. (OiOillOIDillUiO Zaleglo je! PRESEN* K C K N .1K V REPUBLIŠKI H O K O M K T NI LUM Za nedeljsko srečanje republiške rokometne lige Je bilo veliko zanimanja: članice črnomalj skega PARTIZANA (n MLADOSTI Iz Kranja »o se pomerile v trdi napeti borbi. Rezultnit 7:6 za Ci> nomelj odgovarja lepi in zanimivi Igri, ki je presenetila vse strokovnjake — roJtometaJe. V nedeljo bodo Igrale Crno-maljčanke v Ljubljani proti republiškemu prvaku SVOBODL M-k SODELOVANJE PRO TITURERKULOZNE-GA DISPANZERJA. RDEČEGA KRIŽA. DRUŽINE IN BOLNIKA SAMEGA OLAJŠA USPEŠNO ZDRAVLJENJE TUBERKULOZNEGA BOLNIKA V DOMAČI OSKRBI 27. avgusta letos smo ob-javili v našem listu ostro kritiko na račun brezobzirnega šoferja podjetja »Cro-atiatrans« iz Zagreba, ki je 20. Vili. 1959 odpeljal iz Novega mesta v Ljubljano mladoletnega dečka,, ki je hotel domov v Trebnje, pa je po pomoti vstopil v avtobus, ki se slučajno v Trebnjem ne ustavlja. Na željo potnikov smo poslali pismeno pritožbo o dogodku in [zrezek objavljene kritike tudi direkciji podjetja. Pred dnevi nam je tovariš Stjepan Lelas, direktor avtobusnega prevoznega oodjetja »Crvatiatrans« iz Zagreba, poslal tole pismo: »Odgovornemu uredniku Dolenjskega lista! Sporočamo Vam, da smo dobili Vašo prijavo z dne 27. V1U. 1959, katero ste vložili proti šoferju našeqa podjetja v potniškem prometu, Stjepanu Oreškoviču. Za prijavo se Vam lepo zahvaljujemo; zelo ljubo nam je, da se nas obvešča o vsaki nepravilnosti naših uslužbencev v prometu s potniki in poslovnimi strankami. Vašo prijavo smo Še posebej skrbno proučili, ker je šlo v zadavi za mladoletnega fantka. Takn) po prejemu Vaji- prijave smo začeli ' disciplinski postopek proti šoferju Stjepanu Oreškoviču, katerega smo kaznovali s primerno denarno kaznijo. Ce bo ponovno kršil delovno disciplino take vrste, ga bomo kaznovali z odpustom iz našega podjetja. Ob tej priložnosti prejmite, tovariš urednik, izraze naše hvaležnosti in naš to-variški pozdrav.- Objavljamo odgovor vodstva podjetja »Croatiatra.ns* ki je pravilno razumelo pritožbo potnikov in pokazalo, da si prizadeva za kulturen odnos do potujočih. Tudi tokrat se je potrdila stara resnica, da posamezni brezvestni uslužbenci jemljejo ugled svojim podjetjem, če in kadar so nevljudni, brezobzirni in nekulturni, čeprav si vodstva naših avtobusnih in prevoznih kolektivov prav totovo brez izjeme iskreno prizadevajo, da bi ugodila potnikom, posebno pa ?p >va>erqm in otrokom Borba projM brezobzirnosti, nehumanosti in surovim poiavom r našem ^ru>'orv"'n ^•■'"■rnu je sti'or nas »srh »'»rIim?>. da ie tnkoiš? n nfTef pro4cst za^eo"] tudi - Tmn^m nri-meru ■ »»Mil li llilliIM—HM—llllllill'lli ■IMIHBII HIIHMI Stev. 37 (495) »DOLENJSKI LIST* Stran 7 iz Črnomlja in okolice Decembra bo v Črnomlju do grajen 19-stanovanjskl blok. -Stal jih bo 38 milijonov dinarjev. Prihodnje leto bodo dogradili Se en 19-stanovanjski bloki ki *ih bo veljal prav toliko. Tako" bodo v Črnomlju vsaj delno omilili stanovanjsko krizo. 1. oktobra bodo začeli ruvati breze in grmovje na 350 ha zem. lje na področju Gribelj ln Kra sinca. Lastninski odnosi teh površin bedo v kratkem urejeni Ta. zemlja bo odslej bolje služila našemu poljedelstvu in živinoreji. Se ta mesec bodo začeli v Cr nomlju adaptirati stavbo za hotel. Dozidava prvega nadstropja, notranja areditev in oprema jih bo stala 26 milijonov dinarjev, adaptacija Pa bo končam do konca leta. Nasproti hotela bo stala bencinska črpalka, ki jo bodo tudi začeli graditi v Modna revija v Črnomlju Trgovsko podjetje Potrošnik Črnomelj je skupno z ljubljan_ skirn podjetjem Modna oblačila priredilo veliko modno revijo, ki je bila v soboto, 12. septembra v prostorih Prosvetnega doma. Crnomaljci so pokazali za revijo veliko , zianimanje, saj je bila prireditev lepo obiskana. Manekenke in manekeni so bili Crnomaljci. med njimi največ osmošolk črnomaljske gimnazije. Podjetja so pokazala vrsto lepih modelov, zliasti za zimo. J. S. kratkem in Jih bo veljala osem milijonov dinarjev. — o — Na Vinici so adaptirali zdravstveno postajo, kj bo dobila v kratkem tudi zdravnika. Zdaj so iskali bolniki zdravniško pomoč celo na Hrvaškem. — o — Iz črnomaljske občine so po- s'a'i v srednjo kmetijsko šo!o 15 učencev. Kmetijske zadruge imajo zdaj le tri tehnike. — O — Opekarna Kanlžarica bo sodelovala v zveznem natečaju za 26 milijonov dinarjev investicijskega posojila. Postaviti nameravajo Hoffmannovo krožno peč s kapaciteto 4,5 milijonov kosov opeke letno. Število zaposlenih pa bodo povečali od 16 na 30 Takole je bilo pretekli teden na črnomaljskem trgu: čebule, sadja, vrtnin in semen, pa tudi »rakije« dovolj... Kmetijstvo in regulacija Mirne Za uspešen razvoj kmetijstva v Mirenskl dolini je pogoj regulacija Mirne. Razmišljajo o me lioracij; močvirnih predelov, saj jih je v dolini Mirne več kot 1400 hektarov. Ti predeli so pomembni predvsem za travništvo ln bodo osnova krepkega razvoja živinoreje. Z melioracijo močvirnih predelov bodo odpravili tudi nadležno metJljavost pri goveji živini. To bolezen po vzročajo klice, ki žive na krmi ob močvirnih in poplavljenih pqtlročjih. Pregledi živalskega blata, ki jih je opravil Veterinarski Institut iz Ljubljane, so pokazali, da je 80 odstotkov goveda Okuženega z metljavostjo. Da bi melioracijo opravili ceneje, razmišljajo v zadrugi o tem, da bi kupili buldožer In poskusili izvaijati melioracijska dela v lastni režiji. V vsako hišo Spod. Posavja, Dolenjske in Bele krajine: DOLENJSKI LISTI Sklepanje pogodb za jesensko setev Sklepanje pogodb za jesensko setev je bila te dni glavrna akcija kmetijskih zadrug v Suhi krajina. Računamo, da bosta kmetijski zadrugi Žužemberk in Dvor dosegli 80 odstotkov predvidenega plana. Lahko rečemo, da je letos pri mnogih kmetih delo lažje kot lani, saj je precejšen del kmetovalcev sklenil pogodbeno sodelovanje z zadrugo v setvi pšenice na celotni površini, medtem ko so lani še z neza- »SE upanjem sejali v glavnem le v kooperaciji še slišati nočejo, polovico površine italijanske Malo počasneje poteka skle-in polovico domače sorte. Vsi panje pogodb pri Kmetijski kmetovalci dobro poznajo pa- zadrugi Hinje. Na območju te storko, kakor pravijo vrsti San zadruge so se letos pojavile pastore. Celo v hribovitiih kra- miši, ki so uničile mnogo pri-jih jo hočejo sejati. delka. Na nekaterih predelih Največ pitana je doslej do- je velika ovira ddvjad, ki letos segla Kmetijska zadruga Zu- resno ogroža pridelke! žemberk. Tu gredo v koopera- Hkrati sklepajo zadruge počijo za proizvodnjo pšenice godbe s kmetovalci o pitanju San pastore tudi s 70 ari ali živine ter zra sodelovanje v nekoliko manj. Seveda pia na- proizvodnji na traviščih, de-letimo tudi na take, ki o setvi teljiščih in v pomladanski setvi. Tudi tu imajo zadruge VTEM TEDNU VAS ZANIMA itu€usKvVoleda?i Wt j. davćnt-ga revizorja S. referenta za osebne dohodke v gospodarstvu 9. referenta za dohodke Is gospodarstva 7. referenta za splošno skrbstvo Ct-Utek. 17 septembra — Pran- Iskreno se zahvaljujem zdravni- g. referenta ia stanovanjske «a-c.ska kom novomeške bolnišn.ce: dr. aeve Petek, 18. septembra — Irena Marini Mastenovi dr. Tonetu 9t pomočnika referenta za go-Sobota, 19. septembra — Suzana Savlju in dr. UroAu Tršanu. k! so iaars.tVo Nedelja, 20. septembra — Brane mi s težko ln skrbno operacijo 1B šefa krajevnega urada Bučka Ponedeljek. 21. septembra — Ma- redili življenje. Zahvaljujem se . knllgovodjo za gozdni sklad tej tudi bolnicars-kemu oseoju, ki se l2< matičarja za matični okoliš Torek, 22, septembra — MavrieiJ je v času moje bolezni tako po- zabukovje Sreda 23. septembra — Slavojka žrtvovalno trudilo z menoj. j3, pomožnega pisarniškega re- Vtktor Kastelic, slašč. mojster ferenta v ekspedltu 14. dve strojepiski I. aH II. rai- ^m _____ reda. ^^^T^if^p^jJFS^^B^BB Pogoji: pod l. visoka ali vilja <|> J „"\ ^ 5 ^ Bl \8 strokovna izobrazba, pod 2. prav- - -■ - na fakulteta. pod t. srednja strokovna Izobrazba pod 4. srednja strokovna Izobrazba ali vsaj tri leta prakse, pod 5.—10. srednja Občinska komisija za uslužben- strokovna izobrazba, pod 11.—il4. ske zadeve pri Občinskem ljud- nižja strokovna ;zobrazba. skem odboru Sevnica razpisuje Za načelnika oddelka za flnan-naslednja delovna mesta: Brezice: 17. in 1«. 1). iranc. c.ne-maskopski film »Tisti kj mora umreti«. 19. in 20. 0. amer. barvni film »Tri ure do umora«. 23. in 23. 9 danski film »Igra mladosti«. Kostamjevlca; 20. 9. amer. film »Kleopatra«. 23. 9. nemški film »Dokler boš pri meni«. Metlika: lfl. in 20. 9. »Dobri vojak Svejk«. 23. 9. »Vasa 2elezno-va«. Mokronog: 19. In 20. 9. ameriški barvn; film »Španski vrtnar«. »Krka« Novo mesto: od 18. do 21. 9. ameriški barvni elnemascop-skl film »Iskalci«. Od 22. do 24. 9. italijanski barvni film »Dekle z reke«. Doni JLA Novo mesto: od 18. do 21. 9. ameriški barvni film »Ples na vodi«. Od 22. do 24. 9 francoski barvni film »Simfonija ljubezni«. Sevnica; 19. In 20 film »Gog«. RAZPIS ce je na razpolago družinsko sta- 1. Načelnika oddelka za finance novanje. Kobkovane prošnjezživ- 2. pravnega referenta 3. tržnega inšpektorja ljenijeplsom dostavite ObLO Sevnica do 30 .septembra J969. NOVO MESTO klico. Anica Jaklič iz Dvora — V času od 7. do 14. septembra dečka, Alojzija Turk iz Pripre* je bilo rojenih m dečkov ln 18 de- — deklico, Jožefa Bradač iz Salke jrtta vasi — dečka, Manja Stare is Ro- PoročUI so se: Anton Košir, de- salnlc — deklico, Marija Blatnik 9. ameriški lavec, in Marija Kocjan, delavka, Iz Vršnih sel — dečka. Regina oba iz Dol. Straže, Anton Kapš, Zugelj iz Tuševega dola — d*- Semlč: 20.. 9. Italijanski film sin kmeta s Potovrha, in Frančiška klico »Dekle z reke«. Andrejčič. hči kmeta lz Crmoš- Trebnje: 19. in 20. 9. ameriški njic, Stanislav Avsec delavec iz film »Bigamist«. Predstava v ne- Vatoče vasi, in Danijela Judhic, deljo ob 16. ln 19. uri. delavka 's Kota pri Semiču. Ru- Zužemberk: 20. 9. ruski barvni dolf Avbar. elektromonter iz Go-film »Vasa 2eleznova«. . riške vasi, in Dragotina Eršte,. tr- govska pomočnica iz Mirne peči. Umrla »ta; Marija Brovinski, go (*^mmSUK^MMS^UM«SSM!Ot9i apodinja iz Pod VID K M KKSKO , ... Avgusta Je b'l rojen en deček. Sprejmem vajenca za kolarsko poročili so se; Vladimir Vozrlnc, obrt. Stanovanje na razpolago, aDS0lvent prava |E Pesjega. in Jo Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Irena VidmsT iz Gaberja — deklico. Vida Jalovec iz Malega MiMševega — dečka Stefica Polanc lz Cereja — ■ua urov.n&Ki. go- dek]i Evgenlja Mlkeln iz Križnica. **** 80 Skega- 1 deklico, Štefka SV.brfi is tah posestnik lz sta^ga °rada de6ka. Ana Grame IZ Vel. Malence — deklico, Alojzija Jerbič iz Brežic — dečka, Alojzija Vučajnk lz Mihalovec — dečka Polonca Uršič iz Krškega — dečka. Terezija Bogovič lz Ar« PITAL TELETA!« lažje delo kot lani. Naš obisk v Zagorici pri Mirni —- Pitanje je donosno! Oni dan sem se oglasil pri Francu Gerdenu, kmeti/ iz Ziagoric pri Mirni. Zapletla sva se v pogovor o pitanju telet. — Pitate? — Jia, pitam. Dva. Tri imam pa še bolj majhne in jih bom začel pitati potom, ko bom oddal ta dva. — Kako to, da ste se odločili za pitanje telet? — Teleta se debel i jo še enkrat hitreje kot odraslo govedo. Mlado raste in se debeli, staro se pa samo debeli, zato Je s teleti dobiček. — Ste že prej pitali? — Tri runde sem jih že in jih prodal zadrugi. Pitam jih pogodbeno in po mavodilih zadruge. Vsak dan jim dam dva obroka moke, ostalo pa trave, skorje kruha 1*1 drugega. — Koliko pa vam plačiajo za kilogram? — Obljubili so po 200 din, a mora biti tele staro eno leto in tehtati najmanj 400 kg. Zdaj sta stara sedem mesecev ln ima eden že 300 kg, drugi pa 250. — Zakaj pa pitate pogodbeno? Pretekli teden je billo zasedanje zadružnega sveta Kmetijske zJadruge Dvor. Člani sveta so razpravljali o gospodarjenju z zadrugo v prvem polletju letošnjega leta, o akcijskem programu zadruge 1959-60 ter o odkupih. Na zasedanju so bili app%jeti nekateri sklepi za boljše poslovanje zadruge. Člani zadružnega sveta so sprejeli obvezo, da Povedal je še o teletih za bodo pri osvajanju akcijskega — Zato ker je bolj gotovo, da bom dobil po 200 din za kilogram. Lani sem spi tal 3 bikce in dobil zanje 300 jur-jev. Plačali so mi jih po 180 do 190 din za kg. Senoviki cfoe$| programta med prvimi. Na občini so razpravljali o nadaljnjem razvoju- obrti na tem območju. V nedeljo, 13. septembra, so sklicali obrtnike krojaško-šiviljske stroke — tudi nelegalne — TOradi vključitve v krojaško-šiviljski obrat, ki bo še letos ustanovljen v Žužemberku. Obrat bo v začetku deloval v sklopu Kroja- 1. oktobra bo začela s poukom večerna politična Šola. Imela bo en oddelek, v katerem bo 25 do 30 slušateljev. Pouk bodo imeli trikrat na teden po dve uri. Enaiko šolo je letta l^7 uspešno končalo 24 slušateljev. Na zadnji seji ObLO Senovo so analizirali izvršitev polletnega plana, ki sc ga v občinskem merilu dosegli s 102 odstotki. Posamezna podjetja so dosegla polletni plan: preskrba 105,3 odstotka (največ je prodala električnega, kovinskega ln kemičnega blaga), Mesnica Senovo 109,2 odstotka, Mesnica Brestanica 144 odstotkov, Rudnik 100 odstotkov, Elektrarna, 103 odstotke, čevljarstvo 289 odstotkov, Krojaštvo 78 odstotkov, Gostinstvo Brestanica 88 odst., Gostinsko podjetje Senovo 93,7 odstotka, Gostilna Pri mostu 85,8 odstotka (zaradi dobre vinske letine pijejo ljudje lastn0 vino, pa tudi na splošno pada promet z alkoholnim pijačami, medtem ko promet z brezalkoholnimi pijačami raste). Letni plan pa je dosegel z 69,6 odstotka ka- mnolom Dolomit, 48 odstotkov Mizarstvo Brestanica in KZ Brestanica 52 odstotkov < Kz Brestanica ima plan jesenske setve italijanskih vrst pšenice 40 ha, pogodb pa je sklenila že za 33,5 ha. V eni tretjini vasi še niso sklepali pogodb, zalo računajo, da bodo plan precej presegli. * Na Senovem in v Brestanici se Pripravljajo na ustanovitev stanovanjske skupnosti. V teku je anketiranje prebivalcev, katere oblike dela stanovanjskih skupnosti s0 jim najbolj potrebne. Na zborih volivcev bodo o tem razpravljali podrobneje * Na Senovem In v Brestanici so reorganizirali oba potrošniška sveta. Dosedanja namreč nista izpolnjevala svojih nalog. Jeseni bodo ustanovili na Senovem gospodinjski center, ki bo organiziral razne gospodinjske tečaje in izposojal gospodinjske stroje. pitanje: — Za pitanje ni dobro vsako tele. Tele se razlikuje od teleta kot palec od palca. Ce nima dobrega života, ga ne boš spital, pa četudi bi mu samega masla dajal. Razkazal mi je hlev, kjer ima privezanih 10 glav. Z grabi jami je ne preveč nežno požgečkal krave in teleta, da jj£Vov^mesto^adVje našo se dvignile. meravtajo še letos ustanoviti — Tale je breja — je raz- manjšo mehanično- kijtičavni-ložil — tole pa so čužki. Tale carsko delavnico. V sklopu je star šele 10 dni, ona dva Podjetja Kovinar iz Novega pa nekaj več. Tudi te bom mesta, M. S. spital,' ko bom oddal ta dva. Pokazal je na pitanca, ki sta bila že lepa, saj jima kolkov ni bilo videti in tudi otipati jih je bilo zelo težko. Povedal Je še, da so včasih tu pri njih in okoli redili v61e. To se jim ni splačalo, pa so jih vseeno. Kmetje so se namreč kosali, kdo bo imel lepše vole, pa čeprav so imeli z njimi zgubo. Glavno je bilo, da so bili voli najlepši. Sel je tudi v kooperacijo s pšenico, krompirjem in travnikom. Pohvali se, da je imel s tem uspeh. Pravi pa, da bi pridelal še več, če ne bi bilo toliko dežja. Izrazil je še željo, da bi kmetijska »adruga dala na razpolago štirim ali pet;m kmetom po eno ročno kosilnico, ki bi jo odplačevali na obroke. Zdaj ima 400 kmetov eno kosilnico, kar je premalo, kot je premalo 1 dežnik za 10 ljudi. J. P. bo več krojačev. šivilj ln frav*, ,~ v.T*^,." i™k.H^So. ^A^KoTarlf k^lU^t "*^J*»22L? ia*iC° *r'niJ° uslužbenka oba iz Videm-Krške- ^t^c^^lnt - menzl podjetja, stanovanje Si «'uVra*r»cB>etrovrc 'jamsk"nad- *n'ca UJba"č ,iz iel* ~ ga. rranc reirovit, jamsiv «»u dečka. Marica Agrež Iz Pavlov« morajo preskrbeti sami. Nastop ?"\„,VT, s,nZ mfl i m Ju- a(VCKa- Marica Agrez iz Pavlov službe takoj ali pozneje. stlna Ban p^lSdefkaTs Raven pri t^Jg«* K01'°*eC 1 Ugodno prodam manjši vinograd Zdolati Anton Zupančič, vodo-z zidano hišico obstoječo iz ku-^ vodni instalater iz Ljubljane, ln hinje in dveh sobic, vseljlvih. no Ana Jenčič, uslužbenka lz Videm- zelo lepem kraju Dolenjske, pol Krškega. ure od. kolodvora. Primerno za Umrli so: Anica Klnk, hči de- upokojenca aH vveekend. Ponudbe lavca lz Videm-Krškega, stara 2 pod »Vinograd«, Jugoreklam — meseca. Marija Zaje posesrnica LJubljana. Kidričeva S. iz Videm-Krškega, stara 8* let. Prodam moped »Puch« za 100.000 Franc Arh. invalidski upokojenec din železni štedilnik na štir: od- Iz Vdem-Krškega star 54 let. KRON I KAOlNESREC prtine za 12.000 din. Oboje v odličnem stanju. Fotograf Božič. Kočevje. Prodam gospodarsko poslopje z 2,70 ha obdelovalne zemlje ln 4.30 ha gozda. Hiša nova, opremljena z električno napeljavo. Prodam tudi posamezno. Cena 2,200.000 dm, Vseljivo takoj, zg. Slivnica 14 p. Ljubljani. Pretekli teden so se ponesrečili ip iskali pomoči v novomešk; bolnišnici: Vlado Jerele, sin ključavničarja lz Novega mesta, al le s črno kavo poparil prsni ko3. Marija Cesar, hči possstn.ka 'z Biške vasi, s; je z vrelo "odo poparila levo roko in zaclmji del telesa. Anton Božič, šofjr iz Cr-rnošnjlc, je padel s kolosa in Ee a Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile; Frančiška steklenico", ki jo je imel v roki Predalič Matija, Volf 3 Stražnjega vrha — dečka, ureza.1. Lado Butala, rudar s Sel Šmarje pri Ana Anžlovar iz Železnega — de- je padel »pod vlak in s: poškodo^ klico, Tončka Močnik iz Kočevja val obe nogi. Kupim plankno s kovinsko — dečka, Edlca Macele iz Zemlja konstrukcijo. Cesta komandanta — deklico. Francka Pavlakovlč lz staneta 12-1, Novo mesto. Zilj — dečka. Jožica Blhar lz No- __„„ „„--„,,i ,.„!,■„ „j vega mesta — dečka. Ana Kramar 7n„o % ie* PonudSe s fotogra- iz Zabr<«a ~ *#™c° Branka in^aSliSS1 Sprav? Dolenjce?« MuS!č lz PrlbifiCa ~ ***** 9» ?» £2d »SlovVnec^Am rfčen« zal)Ja Zavrl z Mirn« ~ deklico, sta pod »Slovenec Ainvr.cen«. Alojzija Dim z Račjega sela - de- Hrano in stanov.inje nudim za klico, Marija Grlica je Čemi — pomoč v gospodinjstvu v dopol- dečka, Rozallja Smalc iz Golobi- se Je prevrnil" z motornim kolesom danskih urah k tričlanski družim, njeka — dečka, Marija Plut 8 Po- ter si poškodoval glavo Marija Mazovec, Zagrebška 25. toka — deklico. RozaliJa Brulc iz Kragelj, gospodinja iz Sevnice, Iščem pridno in oošteno dekle Gotne vasi — deklico. Terealja Je padla po stopnicah ter se po- ta vsa gospodinjska dela. Plača "Gomboc il lahko govorili šele tedaj, če bi nekdo neko tako posest dejansko zasedel; zdaj so tam samo zastavice. •.« 0 ZDA: »Čudimo s«, da so sovjetski znanstveniki izbrali prav ta dan, ko je bllo v septembru zelo malo ugodnih dni za spustite v rakete v bližino Meseca. Najboljši dnevi za tak« potovanje bodo v oktobru. Sovjetski aparati so morali Imeti najodllčnejše elektronske naprav«, da je bila predvidena pot kozmlčne rakete tako natankt dognana ... Naša raketa bo šla veštva je mnenja, da bi kakršen koli nov spopad velesil pomenil propast vseh ljudi na svetu. Zato je dolžnost Ustih, ki jim jc resnično do napredka, da storijo vse, da se svet spet umiri ... « 0 Indonezija: »Upamo lahko, da so blizu pota za sodelovanje. Narodi vsega sveta želijo le mir In nove uspehe za svoj razvoj. Kam(> mir lahko zajamči državam, kot Jc Indonrzi^a. da se predek, pa naj pride od koderkoli!« — »Američani bodo poslali človeka na Luno verjetno okrog leta 1968, Rusi bi to lahko storili že nekaj let prej... ' — Toda nihče še ni rešil osnovnih vprašanj prebivanja človeka v vesolju • . . « Bomo lahko osvajali vesolje, če si doma ne znamo (ali pa nočemo!) urediti omizja? Milijoni oči so zdaj vsak ve čer uprti v nebo in napeto strmijo v vedno enako obličje naše stare, samotne znanke Lune Nič se ni Izpremenila in se verjetno tudi ne bo, dokler jI ne bi nasilno porušili ravnotežja. Sovjetski znanstveniki so v nedeljo prvič opozorili na to, da nI več daleč dan, ko bo človek stopil na Mesec in tamkaj tudi živel. Resnično, nov list se je obrnil v naši zgodovini. Ko Pa se je obračal ln je ponos prešinil vse prebivalce naše Zemlje — saj smo s sovjetskimi delovnimi ljudmi in z vsem naprednim človeštvom vred vsi veseli najnovejše in doslej največje zrna ge človekovega duha nad naravo — so desetine milijonov velikih in malih ljudi po vsem svetu zavestno ali podzavestno vpraševale tudi za temle odgovorom: 0 Ali smo sposobni urediti do-£ ni a če zadeve na Zemlji, ko 0 segamo z drzno roko v ve-9 soljna prostranstva? Smo $ voljni postati pošteni gospo- Kdor ne bo sadil krompirja — bo prekleti Ko *o bili pomorščaki prinesli iz Novega sveta v Evropo krompir, to neznano rastlino, od katere si j« Evrope (kot vidimo, upravič«io) obetala rešitev mnogih pirohlemov prehrane, ao bole spočetka hude težave. Kmetje ga kratkonmlo niso hoteli sadit; ln aato so monarhi' 17. in 1«. stoletja za ne ubogljiv-oe, ki krompirja niso hoteli saditi, vpeljali denarne in telesne k»«ni. Tak«, težave s » proti-kromplrjevca« bo imeli tudi v Crni gori in Petar I. (1*747 do 1830) jim je zagrozil s — prekletstvom, Petar l,( poglavar tn vladika C«n* gore je prinesel krompir leta 1795 z Dunaja ln £a zasadil v svojem vrtu na Cetinju. Ko je videl, da tudi pri njih dobro uspeva, je takoj spoznal, kakšen pomen lahko ima za prehrano Črnogorcev. Zato ga je naročil nekaj vreč iz Trsta, ga razdelil vsem *0 ogrozil, da b0 preklel vsakega, ki krompirja n« b0 posadil. Z ZDRAVSTVENO VZGOJO IN SPOZNAVANJEM BOLEZNI PODPIRAMO BORBO PROTI TUBERKULOZI Ena izmed raket, ki so jih s površja Zemlje v zadnjih dveh letih spustili na dolgo pot okoli našega planeta. Fotografije raket, M so ponesle, v vesolje prve Sputnvke, Raziskovalce in druge pionirje velikih prostranstev nad nami in krog nas, so velika redkost in še vedno lahko le ugibamo, kakšna je bila raketa, Id je ponesla na Mesec sovjetski BLISK — prvega poslanca človeštva na najbližnjem sosedu... >le naj bi bilo na Mesecu potem, ko bodo po njem ie hodili prvi ljudje; na sliki: raketna postaja. Odhod »mer Zemlja, Mars, Jupiter, Vemera — po najnovejšem voznem redu.,, Somi velikani v Krki Pretekli teden smo poročali o plenu ko-stanjeviških lovcev — o 24 kg težkem somu. ki so ga pred nedavnim uj«li v Krki pri Kostanjevici; dolg Je bil l,«0 m. Marsikdo ne verjame, da so taki velikani še vedno v naši Krki, a Je res. Itnl so tudi Se večji, kot, postavimo, junak na tejle sliki. Tega so ujeli marca 1933; tehtal je 39 kg, dolg pa j bil nad 2 metra. Somov-velikanov jr zdaj, po vojni, precej manj, čeprav skriva Krka le vedno prene-katero presenečenje .,. bodo dostojno razvijale in živele. •.« £ Besede in napisi v svetovnih časnikih; Senzacionalen uspeh sovjetskih znanstvenikov! Poslovilno darilo sovjetskih učenjakov predsedniku vlade Hruščevu na pot v Ameriko! — Velika znanstvena pridobitev! izreden uspeh tehnike! Višek /nanosti! (D In spet drugi glasovi, iz nasprotnega bloka: »Priznati moramo sleherni uspeh ln na- Q dar j i neslutenih energij, ki 0 nam jih prinašajo odkritja $ Jedrske fizike, elektronike ln $ avtomatizacije, novih revo-0 luci j v industriji? Smo pri-$ pravljeni premagati sužnost, {nazadovanje ln vojne, spore za meje ln vse drugo, kar © sramoti ponos človeka — 0 osvajalca Vesolja? Ali jc v (I nas vseh dovolj Iskrenosti, |£ da bj enkrat za vselej odvr-£ grl i z naših ramen revščino, A ponižanja, bedo in poman j- Jugoslovanski izseljenci v zavezniških armadah Različna so ugibanja znanstvenikov. Še bolj pa radovednih navadnih Zemljanov, kako bi »postavili« v vesolju nujno potrebne vmesne postaje, nekakšna začasna prebivališča in skladišča vesoljskih potnikov. Nekateri trdijo, da bi tako mesto sestavili iz posamičnih delov, ki bi jih z raketami potegnili v breztežni prostor. Danes rnorda res še ugibanja, čez nekaj desetletij — če ne že prej! — pa se bomo o teh rečeh pogovarjali tako kot se danes o zadnjih znamkah avtomobilov...,. $ kanja, ki tarejo še vedno vc-^ čino človeštva? Je v vseh j$ nas dozorela zavest, da lah-£ ko v bodočnosti — in že da-4) ncs — živimo drujr ob dru- Q sem le na enem, skupnem (J| »vetu, naši veliki domovini Sin da pomeni najmanjši nov spopad naše neumnosti, po-£ hlepa in osvajalnih teženj m prvikrat v naši zgodovini resnično — prvo in zadnjo! jj$ — svetovno, uničevalno voj-no vsega živega ha Zemlji? Vprašanja se vrste, nešteto jih je — kot zvezd na nebu, tihih ln stalnih spremljevalk Meseca, ki je dobil prvi obisk z Zemlje. Bomo nanje dobili odgovor, ga našli v oblikovanju nove podobe sveta, ki živi prav le dni v znamenju dveh velikih dogodkov? Kaže, da ni bilo svetovno prijateljstvo in bratstvo med narodi sveta šc nikoli tako usodno na tehtnici kot je prav zdaj., * Na robu vesolja stojimo. Človek stopa vanj, v veliko, prostrano, še nikoli razsvetljeno skrivnost- Smo ga vredni? Naj odgovori skorajšnja prihodnost! _lk KROGLE JABOLKO NE PADE... »Zofija,« pravi kriminalistični inšpektor svoji ličerki, »kdo pa je bil tisti mladenič, s katerim si bila vso noč na veselici?« »Res ne vem, očka. Toda za vsak primer sem si zagotovila odtiske njegovih prstov.« IZLET Deset moških v pisarni se je domenilo, da bi Šli popoldne na izlet v naravo. Zbrali so denar in rekli najstarejšemu: »Na, Sime, ti imaš največ prakse. Pojdi pa nakupi, kar je treba?« Sime je šel in se hitro vrnil. »Smo že preskrbljeni: kupil sem pet U*tov žganja in pol kile kruha.- »Strela neumna, zaka) pa tolilco kruha!« V drugI svetovni vojni so rnnogl jugoslovanski izseljenci sodelovali v zavezniških armadah in se borili skoraj na vseh hojiščih. Obenem so zaveznikom lajali denarno pomoč, mnogi so začasno delali v tovarnah za potrebe bojišč, vpisovali vojna po--njlla. Prav iz takega posojila ugoslovanskih izseljencev so '.DA zgradile vojno ladjo, ki je losila ime jugoslovanskega uče- Oglašujte v DOLENJSKEM LISTU! njaka Nikole Tesle. Tudi neki ameriški rušilec je nosil ime jugoslovanskega izseljenca, Slovenca, Pavlica, ki je junaško padel v najbolj dramatičnem boju druge svetovne vojne — na oto-1 ku Guadalkana.ru. Nekateri Jugoslovani so dobili med vojno najvišja zavezniška odlikovanja. Mnogo odlikovanj /a izkazano hrabrost je dobilo tudi tistih 400 jugoslovanskih mornarjev, ki so po zlomu Jugoslavije 1941 nadaljevali borbo v zavezniških armadah in darovali življenje za svobodo človeštva. — Nekam tiha si danes pri telefonu, dragica. Kaj govoril morda s svojo materjo?