
LETO XXXII.. ŠT. 22	Ptuj, 14. junija 1979	CENA 4 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Predstavljamo vam letošnje vodstvo M DA (str. 3)
Katerih poklicev je preveč (stran 5)
Se vedno premajhen vpis (stran 7)
150 let šole pri Tomažu (stran 8)
Plesni turnir po osmih letih (stran 10)
Ob dnevu civilne zaščite
Jugoslavije
20. junij — Dan civilne zaščite J ugoslavije je
praznik vseh delovnih ljudi in občanov Jugos-
lavije, praznik vseh zato, ker je civilna zaščita
ustavna pravica in dolžnost slehernega Jugos-
lovana. V civilni zaščiti izhajamo iz načel ustave
SFRJ, da je solidarnost in vzajemnost posa-
meznika do skupnosti in skupnosti do posa-
meznika, ki temelji na zavesti vseh delovnih
ljudi in občanov, da lahko svoje obrambne in
zaščitne interese uresničujejo le po tem ustav-
nem načelu.
V civilni zaščiti je težišče vsega delovanja in
prizadevanj — namenjeno človeku, njegovim
materialnim, kulturnim in drugim dobrinam.
Civilna zaščita je sestavni del našega sistema-
splošne ljudske obrambe in družbene samo-
zaščite. Glavna naloga civilne zaščite je zaščita
in reševanje prebivalstva, materialnih, kultur-
nih in drugih dobrin pred vojnim uničenjem ter
pred različnimi nevarnostmi in nesrečami v miru
kot so: potresi, poplave, zemeljski in snežni
plazovi, neurja, veliki požari v naseljih, gospo-
darskih objektih in v gozdovih, hude nesreče na
deloviščih, hude prometne nesreče, močne ek-
splozije gorljivih in eksplozivnih snovi, zastru-
pitev ozračja, voda, zemljišč in podobno, pri
katerih je ogroženo življenje in zdravje velikega
števila ljudi ali premoženja v velikem obsegu.
Glede na izredno pomembno družbeno
vlogo in namen civilne zaščite v naši samouprav-
ni socialistični družbi moramo vsakodnevne
aktivnosti sumerjati v uresničevanje priprav za
učinkovito obrambo in zaščito pred različnimi
nevarnostmi v miru ali v vojni.
Civilno zaščito razvijamo na temelju
množičnega vključevanja in v samozaščitnem
usposabljanju vseh delovnih ljudi in občanov za
uspešno uresničevanje ukrepov civilne zaščite.
Življensko pomembno je, da je širok krog de-
lovnih Ijdudi in občanov usposobljen in pripra-
vljen za uresničevanje posameznih ukrepov
civilne zaščite kot so: nudenje prve medicinske
pomoči; radiološka, biološka in kemičnazaščita;
evakuacija in preskrba ogroženega prebival-
stva; zaščita pred poplavami in plazovi; vz-
drževanje reda itd.
Ko poudarjamo množično vključevanje pre-
bivalstva v uresničevanje ukrepov civilne zaš-
čite mislimo na samozaščito, ki zajema ukrepe
in postopke ob vojnih akcijah, ob naravnih in
drugih hudih nesrečah za neposredno osebno
zaščito, za prvo pomoč in za vzajemno kolek-
tivno zaščito, za reševanje ogroženih ljudi in
imetja v družini, v stavbi, naselju, delovnem
mestu in drugod. Osnovna celica samozaščite
mora zato postati družina, prebivalci stano-
vanjskega bloka, ulice, naselja, vasi, delovišča,
skratka, vsakdo je dolžan uresničevati naloge
na področju civilne zaščite.
V civilni zaščiti težimo za množičnostjo in za
utrjevanjem socialistične zavesti, humanizma
in požrtvovalnosti ter za strokovnim usposab-
ljanjem vseh delovnih ljudi in občanov, kar je
jamstvo za učinkovitost zaščite in reševanja v
vseh izrednih razmerah v miru ali v vojni.
Pri nadaljnjem razvoju civilne zaščite nas
čaka veliko odgovornih nalog. Na podlagi ocene
ogroženosti je potrebno izdelati in izpopolniti
načrte civilne zaščite. Pospešti proces po-
družbljanja nalog na področju civilne zaščite
tako, da bodo zbori delavcev in zbori krajanov
obravnavali in sprejemali načrte nadaljnjega
razvoja in tehničnega opremljanja enot ter
štabov civilne zaščite. Civilno zaščito je po-
trebno organizirati v slehernem stanovanjskem
bloku, ulici, naselju, vasi in delovišču. Povečati
odgovornost samoupravne stanovanjske skup-
nosti in hišnih svetov za organiziranost,
usposobljenost in pripravljenost stanovalcev za
naloge na področju civilne zaščite.
Z večjo odgovornostjo je potrebno v enote in
štabe civilne zaščite vključevati ženske in mla-
dino. Kadrovski politiki za potrebe civilne zaš-
čite bodo zlasti morali večjo skrb posvetiti v
krajevnih organizacijah SZDL in v osnovnih
organizacijah sindikatov. Pospešiti je potrebno
usposabljanje prebivalstva za samozaščito.
Preveriti oskrbljenost stanovanjskih zgradb z
opremo in pripomočki za reševanje.
Strokovnemu usposabljanju pripadnikov
enot in štabov civilne zaščite bo potrebno v
prihodnje posvetiti še večjo skrb, usposoblje-
nost pa preverjati na tekmovanjih in praktično
reševalnih vajah. Stalno je potrebno preverjati
pripravljenost za izvajanje posameznih ukrepov
civilne zaščite in organizirati akcije za izvajanje
preventivnih ukrepov zaščite, na primer v so-
delovanju z gasilskimi društvi opravljati pre-
ventivne preglede na področju požarnega var-
stva po stanovanjskih zgradbah, poslovnih
prostorih in javnih objektih. Evidentirati vse
možne nevarnosti naravnih in drugih hudih
nesreč in izdelati posebne načrte za izvajanje
zaščitnih ukrepov.
Še in še bi lahko naštevali naloge na področju
civilne zaščite. Dan civilne zaščite Jugoslavije
in široko zasnovana družbena akcija »Nič nas
ne sme presenetiti« naj utrdita v vseh nas zavest
in čut odgovornosti, da je učinkovitost zaščite
pred različnimi nevarnostmi v miru ali v vojni
odvisna od slehernega delavca v združenem delu
in od slehernega krajana v krajevni skupnosti.
Ob prazniku civilne zaščite vsem delovnim
ljudem in občanom iskreno čestitamo!
Feliks Bagar
pred sejo zborov so ptuj
Razprava o osnutku
zakona o sistemu
družbenega planiranja
V torek, 19. junija se bodo na ločenih sejah sestali delegati vseh treh
zborov ptujske občinske skupščine. Dnevni redi vseh treh sej so dokaj
obširni. Vsi trije zbori imajo naslednje skupne točke dnevnega reda:
Poročilo o delu upravnih organov, osnutek zakona o sistemu družbenega
planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, predloge odlokov o spre-
membi in dopolnitvi odloka o priznanjih občine Ptuj, o ukinitvi oddelka
za inšpekcijske službe SO Ptuj* o ustanovitvi medobčinskega upravnega
organa za inšpekcijsko nadzorstvo v občinah Ormož in Ptuj, o povračilih
in nagradah sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča Maribor, predlog
družbenega dogovora za ohranjevanje, vzdrževanje in izboljšanje
življenskih pogojev za divjad v slovenskogoriško lovsko-gojitvenem
območju ter imenovanja in vprašanja delegatov.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti
bodo obravnavali še predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odlo-
ka o družbeni skrbi za udeležence NOB in drugih vojn ter za njihove
družinske člane, o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih
zemljišč, o spremembi odloka o prekrških zoper javni red in mir, osnutke
odlokov o spremembi odloka o davkih občanov v občini Ptuj, o
spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov
in od plačil za storitve v občini Ptuj, o urbanističnem programu občine ter
o urbanističnem načrtu mesta Ptuj in še osnutke odlokov o merilih za
razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez loka-
cijskega dovoljenja, o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem
območju 11 — ob Brnici, o spremembi in dopolnitvi odloka o pogrebnih
svečanostih v ptujski občini, o dopolnitvi odloka o pokopališkem redu za
pokopališče v Ptuju, Nadalje bodo delegati odločali o sprejemu predlogov
sklepov o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za
leto 1978 ter prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za preteklo leto,
o potrditvi statutov treh osnovnih šol in skupnosti socialnega skrbstva
občine Ptuj ter o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi
skuDnosti socialnega skrbstva občine Ptuj.
Delegati zbora krajevnih skupnosti bodo sprejemali še predlog sklepa
o razdelitvi solidarnostnih sredstev, zbranih po samoupravnem
sporazumu o združevanju sredstev, zbranih po samoupravnem sporazumu
o združevanju sredstev za financiranje programov skupnih potreb delovnih
ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v občini za letošnje leto. n.D.
Trdno sodelovanje
med sindikalnimi sveti
sosednjih občin
V občinah, s katerimi ptujska občina tesno sodeluje prek številnih
konkretnih aktivnosti, te dni sklicujejo občinske volilne skupščine sindi-
kata. Tako je bila pred dnevi že konferenca sindikata v Varaždinu, v
ponedeljek, 11. junija pa v Čakovcu.
Ob teh priložnostih se je ugotovilo, da je dosedanje sodelovanje po-
tekalo v okviru začrtanih programov, predvsem pa je zadovoljivo v
srečanjih bratstva in prijateljstva. Na volilnih skupščinah sindikata so
sodelovali tudi predstavniki občinskega sveta ZS Ptuj, ki so se zavzeli, da
se sodelovanje v prihodnje še okrepi.	MG
116. občni zbor slovenskega zdravniškega
i v a«	^
cirtistva
Pod pokroviteljstvom SO Or-
mož in Ptuj je v petek 8. in v
soboto 9. junija na gradu Bori pri
Ptuju potekal 116. občni zbor
Slovenskega zdravniškega društ-
va, katerega gostitelj je bila
tokrat podružnica Ptuj.
Po svečani otvoritvi občnega
zbora so v prostorih gradu Bori
odprli več strokovnih razstav:
razstavo farmacevtskih izdelkov,
prehrane za diabetike, razstavo
tovarne Optyl iz Ormoža ter
razstavo zgodovinskih dokumen-'
tov »Grad Bori v času okupaci-
je.« Mladinska knjiga iz Ljublja-
ne pa je pripravila tudi zanimivo
razstavo medicinskih knjig.
Prvi dan se je občnega zbora
udeležilo 240 zdravnikov iz vse
Slovenije, prvi del občnega zbora
pa je bil posvečen strokovni
problematiki. Endokrinološka
sekcija SZDL je v ta namen
pripravila obravnavo teme »Smi-
selna delitev dela v diagnostiki
sladkorne bolezni.« Za uvod je
primarij dr. Srečko Košuta opisal
pregled razvoja diabetološke
službe v Sloveniji, dr. Lidija Trop
iz Ptuja je zatem udeležencem
opisala delo diabetološke ordina-
cije internega oddelka ptujske
bolnišnice, dr. Miha Koselj iz
Ljubljane pa je podal predlog
nadaljne organizacije diabetolo-
ške službe v Sloveniji. Rafzvila
se je bogata razstava, za tem pa
je dr. Stipe Sokolič govoril o
detekciji sladkorne bolezni. Prvi
stik z bolnikom s sladkorno
boleznijo je predstavila dr. Nuša
Čede — Pere, sodobne diagno-
stične metode kompliciranih
oblik sladkorne bolezni je podal
dr. Marko Medvešček, ob koncu
pa je profesor pediatrije dr. Leo
Matajc razpravljal še o diagnosti-
ki sladkorne bolezni pri otroku.
Zaključno besedo k vsem razpra-
vam je podal dr. Tomaž Pušenjak.
Po opoldanskem odmoru so se
udeleženci preselili v Ptuj, kjer so
najprej obiskali razstavo Ptuj in
njegovi otroci, ki jo je v domu
Franca Krambergerja zelo uspeš-
no pripravil primarij dr. Aleksan-
der Poznik. V paviljonu Dušana
Kvedra so za tem odprli razstavo
mojstra fotografij — Stojana
Kerblerja pod naslovom Haloze,
zemlja, ljudje. Uvodno besedo k
tej razstavi je podal dr. Vladimir
Vrečko. Sočasno so odprli tudi
razstavo »50 let Zdravstvenega
vestnika.«
Drugi dan občnega zbora pa so
na Borlu gostili 220 udeležencev,
ki so razpravljali predvsem o
problematiki delovanja Sloven-
skega zdravniškega društva. Uvo-
doma je akademik, profesor dr.
Janez Milčinski govoril o delu in
mislih dr. Jožeta Potrča danes. Za
tem je primarij dr. Pavla Jerina
— Lah govorila o »kolegih iz naše
okolice — žrtvah fašističnega
terorja.« Pri tem je govorila
predvsem o delu in življenju dr.
Rožce Sagadin in dr. Metoda
Špindlerja.
Za dolgoletno aktivno delo v
Slovenskem zdravniškem društvu
je Zveza zdravniških društev
Jugoslavije podelila najaktivnej-
šim plakete. Z našega območja so
to plaketo podelili dr. Ljubi
Neudauer, posebno diplomo Zve-
ze društev pa je sprejel tudi
primarij doc. dr. Jože Neudauer.
Za tem'so za častne člane Sloven-
skega zdravniškega društva ime-
novali dr. Frana Brumna, dr.
Jurija Čarfa. dr. Nado Pavličev in
primarija dr. Karla Praunseisa.
Posebna priznanja za delo v
Slovenskem zdravniškem društvu
pa so z območja občine Ptuj
prejeli: dr. Marko Demšar, pri-
maerij dr. Mitja Mrgole, dr.
Ljuba Neudauer, primarij dr.
Aleksander Poznik. dr. Jožica
Vrečko in dr. Franc Rakuš.
V nadaljevanju občnega zbora
so udeleženci poslušali poročila
predsednika, tajnika in blagajni-
ka SZD. zatem pa so konkretneje
razpravljali o posameznih proble-
mih. ki se pojavljajo v delovanju
društva.
Po zaključku 116. občnega
zbora so si udeleženci ogledali še
Zavod za delovno usposabljanje
prizadete mladine dr. Marijana
Boršlnerja v Dornavi. kjer so jim
gojenci pripravili prisrčen spre-
jem s kulturnim programom.
Zdravniki iz vse Slovenije so
odšli iz Ptuja gotovo s prijetnimi
vtisi, saj se je organizator tokrat
zares potrudil in čisto na kratko
lahko zaključimo, da je 116.
občni zbor SZD odlično uspel.
M. Ozmec
Drugi dan občnega zbora seje v viteški dvorani na gradu Bori zbralo 220
zdravnikov iz vse Slovenije.	Foto: M. Ozmec
OBISK AVSTRIJSKEGA
GENERALNEGA KONZULA
V ponedeljek ]e Ptuj obiskal generalni
konzul avstrijske republike v Uubljani dr.
Walter Lichem. Ob tej priložnosti se je
najprej pogovarjal s predstavniki delovnih
organizacij in sicer je obiskal Kmetijski
kombinat. Perutnino. Agis in Olgo Meglic.
Po pogovorih s predstavniki družbenopoli-
tičnega življenja občine, si je ogledal še
grad Bori. muzejske zbirke na gradu in
Ptujske toplice.
Obisk je imel delovni značaj, saj sodi v
okvir sodelovanja med državama. Med
Pogovorom seje konzul še posebej zavzel,
da bo sodelovanje z delovnimi organizaci-
jami v'prihodnosti še bolje potekalo kot
doslej. Dr. Walter Lichem se je tudi
zanimal za delovanje delegatskega siste-
mu, še posebej pa za medsebojno sodelo-
vanje na kulturnem področju
zk
Dr. Walter Lichem si je ob spremstv u dr. Cvetka Dopliharja in
Franja Gnilška ogledal tudi vse muzejske zbirke na ptujskem
gradu (foto: Z. Kodrič)

Štab za civilno zaščito občine Ptuj organizira v po-
častitev 60. obletnice KPJ, SKOJ in revolucionar-
nih sindikatov ob Dnevu civilne zaščite Jugoslavije
Program:
od 15. do 23. junija 1979
Slavnostne seje štabov za civilno zaščito v organi-
zacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih
Koprivnica, 17. junija 1979 ob 10. uri
3. Medrepubliška praktična reševalna vaja enot in
civilne zaščite sodelujočih občin SR Hrvatske in
SR Slovenije pod geslom:
BRATSTVO-ENOTNOST-SOLIDARNOST-KOPRIV-
NICA 79
Ptuj, 18. junija 1979 od 20.30 do 21.30
Zatemnitev območja krajevne skupnosti Toneta Žni-
dariča Ptuj
Ptuj, 19. junija 1979 ob 18. uri v Rajšpovi ulici
Združena praktično reševalna vaja enot in štabov
civilne zaščite z območja krajevne skupnosti Toneta
Žnidariča Ptuj
Ptuj, 20. junija 1979 ob 19. uri v ptujskem gledališču
PROSLAVA OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE JUGO-
SLAVIJE
Vabimo vas in vaše sodelavce, da se navedenih
prireditev udeležite!
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
14. junij 1979 - TEDNIK
Načrtna skrb za
inventivo dejavnost
V	temeljnih in drugih oblikah združenega dela ptujske občine iz leta
v leto posvečajo več pozornosti inventivni dejavnosti. Skozi različne
aktivnosti se tudi v občinskem merilu večajo prizadevanja, « da se s
pomočjo te dejavnosti zagotovi perspektivni in boljši napredek rja vseh
področjih življenja in dela. Tudi komisija za inventivno dejavnost pri
občinskem svetu ZS Ptuj je na zadnji seji, ko je zasedala v kmetijskem
kombinatu Ptuj, poudarila, da je nujno, da povsod delajo komisije v te
namene. To pa je tudi pomembna sindikalna naloga.
Tokratna razprava bi naj razmejila delo med raziskovalno skup-
nostjo in društvom inženirjev in tehnikov, vendar predstavnikov le-teh na
seji ni bilo. Razrešitev tega vprašanja je nujna, saj smo bili v zadnjem času
v občini priča dvotirnosti dela. Da pa je to delo takšno, je iskati tudi vzroke
v tem, ker je premalo programov iz združenega dela. Ob tem se je tudi po-
udarilo, da smo v občini bogati na gospodarskih problemih, da pa jih ne
znamo reševati skozi razvojno delo. Načelo se je vprašanje, kaj delajo raz-
vojne službe v določenih sredinah in kako njihovo delo tudi vrednotimo in
ali dajemo razvojnim kadrom določeno stimulacijo in ustrezne pogoje za
uspešno delo. Društvo inženirjev in tehnikov, kot tudi društvo kmetijskih
tehnikov in inženirjev bi morala znati animirati svoje članstvo, da bi več
pozornosti posvečalo strokovnemu razglabljanju in rešitvah določenih
gospodarskih problemov.
Ob tem je komisija ugotovila, da je letošnji dan inovatorjev uspel.
Potrebno pa je nadaljevati z aktivnostmi, da inventivno delo zaživi v
najširšem obsegu. Tako poročajo iz AGIS-a, da so v letošnjem letu
sprejeli že 43 inovacijskih prijav, v lanskem letu je bilo vseh 69. Naj
poudarimo, da je gospodarska korist le-teh bila okrog'"450 starih
milijonov dinarjev. Tudi iz TGA naznanjajo, da so letos prejeli že 60
prijav in pričakujejo, da jih bo do konca leta še več. Razveseljivo je tudi,
da je med inovatorji vedno več delavcev z višjo ali visokošolsko izobraz-
bo.
V	kmetijskem kombinatu Ptuj so pripravljeni ustanoviti komisijo za
inventivno dejavnost, so poudarili na minuli seji. Menili so, da bi bilo
umestno imeti profesionalnega referenta za inovacije, kot ga imajo v
AGIS-u, kjer že beležijo dobre rezultate na tem področju. Prav tako so se
zavezali da bodo v kratkem zagotovili vse formalne pogoje, da se ta dejav-
nost razmahne ter da se skozi inventivno delo zagotovi razreševanje števil-
nih gospodarskih problemov. Sklep o ustanovitvi komisije za inventivno
dejavnost pa mora sprejeti .centralni delavski svet, predlog za sestavo
komisije pa sindikalna organizacija kmetijskega kombinata.
MG
Delitev po delu
- dosledno uresničiti
v praksi
Med najpomembnejšimi nalogami v vseh oblikah združenega dela, je v
tem trenutku poleg nalog na področju samoupravnega družbenega
planiranja, naloga uresničitve delitve po delu. V ptujskih sindikatih so na
podlagi tega začrtali široko aktivnost, predvsem v sprejemanju
konkretnih programov za uresničevanje delitve po delu. Te programe
morajo sprejeti v vseh temeljnih organizacijah ter v njih zagotoviti, da se
načela delitve po delu vnesejo v vse samoupravne akte do konca leta.
Mnoge temeljne organizacije so v tekočem obdobju že vnesle v
samoupravne akte določila delitve po delu, ki pa jih bo glede na
ustvarjeni prihodek in čisti dohodek seveda tudi uskladiti. Obstaja pa
bojazen, da pride do preveč različnih meril delitve po delu, posebno še
tam, kjer so si že doslej delili neodvisno od rezultatov po delu in pogojev
tržišča ter ob tem ustvarjali neupravičene razlike. Da bi nekako zajezili te
vrzeli, so v ptujskih sindikatih evidentirali člane sveta za delitev po delu,
ki bo deloval v okviru občinskega sveta ZS Ptuj in bo obenem spremljal
dogajanja na tem področju. Nujno pa je, da se v te aktivnosti vključi čim
več zaposlenih in se jih prepriča, da ne morejo dobiti osebnih in drugih
prejemkov mimo rezultatov po delu in pogojev na trgu.
MG
NE0D0G0V0RN0
DO PLANIRANJA?!
Če bi sodili po udeležbi na minulem posvetovanju o planiranju; bi
lahko trdili, da je odnos nosilcev planiranja do nalog v zvezi s tem; precej
neodgovoren. Kljub temu, da so bili pravočasno obveščeni o njih, je
opaziti določeno lagodnost pri izpolnjevanju tehničnih , oziroma orga-
nizacijskih in vsebinskih priprav na plan 81—85. V tem trenutku bi že
morali razpolagati z analizami dosedanjega uresničevanja srednjeročnega
plana. Kje smo? Nekateri se še lovijo in pojmujejo naloge na področju
samoupravnega družbenega planiranja po svoje. Pri tem pa se ne
zavedajo, da vsakršno zamujanje pri izpolnjevanju planskih nalog,
pomeni krajšanje časa za samoupravno dogovorjeno sprejemanje planov
in tudi slabšo kakovost pri pripravi le-teh ter tudi neusklajenost med
nosilci planiranja.
Ugotovljeno je bilo, da se je posveta od skupnega števila vabljenih 348,
udeležilo le 142 predstavnikov nosilcev planiranja s področja materialne
proizvodnje. Poslovodnih organov je bilo le 26, predstavnikov delavskih
svetov 18, strokovnih delavcev 47 in predsednikov osnovnih organizacij
42.
Če bo šlo tako naprej, bodo plani le številke in seštevki želja brez
jamstva, da bodo tudi realizirani.
MG
Dobro zastavljeni plani razvoja temelj
investicijske politike
Tudi v Agisu - tovarni gumijevih in
kovinskih izdelkov servisi Ptuj, posvečajo
področju planiranja veliko pozornosti, ker se
zavedajo, ker je perspektiva kolektiva tudi v
skrbno izdelanih programih razvoja na vseh
ravneh. To jih obvezuje tudi zakon o temeljih
sistema planiranja v Jugoslaviji h kateremu so
pristopili skladno z republiškim zakonom o
planiranju in občinskimi odloki. Tako so že
stekle intenzivne priprave na srednjeročni plan
1981-85 na nivoju delovne organizacije kot v
vsaki TOZD posebej.
Na osnovi sklepa posameznih delavskih
svetov so izdelali programe dela za pristop k
naslednjemu srednjeročnemu planskemu ob-
dobju. V tem trenutku analizirajo razvojne
možnosti vsake TOZD in delovne organizacije
ter vsklajujejo z razvojnimi programi
avtomobilske industrije - kot je TAM v
Mariboru, IMV Novo mesto, delno Cimos in
Tomos ter zavodi Crvena zastava. Zelo
pomembno je, da v celoti sledijo proizvodnji
avtomobilske opreme in da bi lahko v celoti
dohajali razvoj teh delovnih organizacij. Pri
tem vlagajo tudi znatne investicijske napore, ki
jim bodo to omogočili. Uspešno se vključujejo
tudi v proizvodnjo TASA v Sarajevu, vendar
zaradi velike oddaljenosti obseg tega
sodelovanja še ni tak kot bi želeli. Razgovori
tečejo še s Crveno zastavo za pridobitev dela
proizvodnega programa na tovornjakih.
Po združitvi Sigme in TAP je v Agisu
veljala izrazita, lahko bi ji rekli tudi agresivna
investicijska politika in je do danes na tem
področju realiziranih že več kot 120 milijonov
dinaijev. V tem času zaključujejo investicijo
novega skladišča gotovih izdelkov, letos bodo
končali novi servis in obiekt v Forminu. kier
bo stekla proizvodnja vzmeti. Začeli so tudi z
zemeljskimi deli na novi TOZD Gumarna, ki
predstavljajo eno največjih investicij po
združitvi saj bo njena končna vrednost prek
130 milijonov dinarjev. Ob tej naložbi
pričakujejo tudi zunanja vlaganja kar bo imelo
za posledico povečan izvoz za katerim
gospodarstvo ptujske občine tudi močno teži.
Vse to predstavlja močno angažiranje vseh
razpoložljivih sredstev, ki se bodo začela
vračati šele v letu 1980 in 1981, to se pravi
prinašati željene finančne rezultate.
V Agisu se dobro zavedajo, da so eden
izmed štirih nosilcev razvoja v ptujskem
gospodarstvu, zato večina investicij bazira tudi
na proizvodnji lastnih surovin in velikih
možnostih izvoza končnih izdelkov.
Vzporedno s tem pa ne pozabljajo na
družbeni standard delavcev. Postavili so1
najsodobnejši obrat družbene prehrane, ki
danes služi tudi sosednjim delovnim
organizacijam pri pripravi toplega obroka.
Prav tako so dosti vložili tudi na področje
stanovanjske gradnje. To priča tudi podatek,
da so samo v prvih treh letih sedanjega
srednjeročnega planskega obdobja za te
namene zagotovili prek 20 milijonov dinaijev.
Letos bo ta znesek okrog 8 milijonov za
individualno gradnjo, nakup kadrovskih in
ostalih stanovanj. Na tem področju bodo letos
pripravili tudi investicijski program nove
obratne ambulante, ker sedanji prostori več ne
ustrezajo namenu in potrebam. Sredstva za
pripravo dokumentacije imajo že zagotovljena
in tudi po zaključnem računu bodo primaknili
potrebno vsoto, ki bo skupaj z bančnim
kreditom zagotovila začetek gradnje.
Zavedajoč se dejstva, da vsa nova oprema
in objekti ne bodo služili, če ne bo zato na
voljo zdravih in sposobnih delavcev, vzporedno
s tem vlagajo tudi denar v zagotovitev zdravega
življenjskega okolja in tu jih čaka še precejšnja
investicija, predvsem pri usposabljanju
galvanike, kjer že imajo težave pri zagotavljanju
zdravega in čistega okolja.
mš
Raziskovalno delo na področju agroživilstva šepa
V program za letošnje leto je Raziskovalna
skupnost občine Ptuj na pobudo delovnih
organizacij s področja agroživilstva vključila
tudi problematiko raziskovalno razvojne
dejavnosti na tem področju.
7. junija 1979 je tako Raziskovalna
skupnost sklicala posvet s predstavniki
delovnih organizacij s področja agroživilstva v
občini. Nh posvetuje bilo ugotovljeno, daje to
delo v občini razdrobljeno, neorganizirano,
čeprav je potreb po reševanju te problematike
veliko. Kadrovska zasedba strokovnjakov na
področju agroživilstva v občini je sicer
številčno zadovoljiva, vendar pa se le malo teh
strokovnjakov vključuje v raziskovalno
razvojno delo. Dosedanja praksa predaje
raziskovalnih nalog dislociranim raziskovalnim
organizacijam slabi kreativno in inventivno
sposobnost lastnega kadra, kar predstavlja
danes že zaviralni moment lastnega
raziskovalnega dela.
V bodoče bi morali biti nosilci
raziskovalno razvojnih nalog delovne organi-
zacije in strokovnjaki v občini, medtem ko bi
se inštituti in druge raziskovalne organizacije
pojavljali le kot sodelavci. S takim pristopom
bi namreč zagotovili, da bi se izsledki
zaključenih raziskovalno razvojnih nalog
prenesli v prakso in bi raziskave ne ostale v
predalih kot se to danes žal pogosto dogaja.
Ena od ugotovitev posveta je bila tudi ta,
da v ceni kmetijskega proizvoda še niso
priznani stroški za normalno raziskovalno delo.
Nadalje so udeleženci posveta ugotovili, da bo
v prihodnje potrebno dati poseben poudarek
pri raziskavah na področju agroživilstva,
sociološkemu faktoiju. Gre za to, da smo ob
dosedanjih raziskavah več ali manj popolnoma
izključili človeški faktor, delovne navade ljudi,
opremljenost kmetij itd., kar pa je eden
temeljnih pogojev za nadaljnji razvoj tega
področja.
Namen posveta, izpostaviti pomembnost
raziskovalno razvojnega dela in organiziranega
pristopa k reševanju obstoječe problematike, je
bil tako dosežen. Na delovnih organizacijah s
področja agroživilstva v občini oz. njihovih
razvojno tehničnih služb pa je, da bodo
zaključke posveta vnesle v svoje programe dela,
se med seboj povezale in v svojih sredinah na
osnovi dejanskih potreb oblikovale razisko-
valne teme in postale nosilci realizacije le-teh.
N.B.
Sodelovanje s potrošniškimi sveti
Po zakonu o združenem delu
trgovske organizacije na drobno
obvezno sodelujejo z družbeno
organiziranimi potrošniki v kra-
jevni skupnosti in se dogovarjajo o
vseh bistvenih zadevah skupnega
materialnega interesa, med dru-
gim tudi o pogojih in načinu
prodaje blaga. O sodelovanju s
potrošniki, je Jože Vaupotič. di-
rektor TOZD maloprodaja v DO
MI P povedal:
»Delavci trgovine smo za so-
delovanje s potrošniki zelo zain-
teresirani. V tem vidimo možnosti
za izboljšanje ponudbe, za večje
prilagajenje potrebam potrošni-
kov — to pa lahko vpliva tudi na
povečanje dohodka. Sodelovanje
daje tudi možnost za večjo
obveščenost prebivalcev o neka-
terih problemih s katerimi se sre-
čujemo delavci trgovine. Gre za
zagotovitev redne in kakovostne
preskrbe s posameznimi proizvo-
di. za način sodelovanja pri do-
ločanju postopka ob reklamacijah
in pripombah kupcev, gretudi za
način in obseg udeležbe potroš-
nikov v prihodkih, doseženih pri
prodaji na drobno na območju
krajevnih skupnosti. Pomembno
je tudi dogovarjanje pri določitvi
lokacij za novogradnje in podob-
no.«
To vsebino sodelovanja bi naj
določal samoupravni sporazum,
ki bi ga sklenili s potrošniškimi
sveti v posameznih krajevnih
skupnostih. Kakšno pa je sode-
lovanje v tem trenutku?
»Moram reči. da sodelovanje še
ni takšno, kot bi naj bilo. Vzrok je
najbrž na obeh straneh. Smo pa
sodelovali že v mnogih primerih,
ko se je pokazala potreba po
skupnem reševanju problemati-
ke. Mnogo stvari pa je še zmeraj
odprtih: gre za osnovno preskrbo
blag;', na tistih območjih ptujske
občine, kjer je poslovanje neren-
tabilno — v Slovenskih goricah in
v Halozah, tam pa se pojavlja tudi
problem primerne opremljenosti
trgovin.«
Če se omejiva na samo mesto
Ptuj. bi vas vprašala, kako vi za-
gotavljate založenost samopost-
režne trgovine v Blagovnici? Za to
trgovino je namreč značilno, da
ob sobotah okrog dvanajste ure
zmanjka svežega mleka.
»Tega problema ne bi smelo
biti. saj je svežega mleka dovolj.
Ugotavljamo pa. da je zelo težko
predvidevati optimalne količine
mleka. Mislim, da ni opravičila za
to. da ob 12. uri zmanjka sveže
mleko in bomo poskušali to po-
manjkljivost odpraviti.«
Prosila bi vas, da poveste,
kakšen problem predstavlja to v
vaši TOZD."
»Osnovni problem je embalaža,
ki ni najbolj primerna, za to se
pojavlja precejšnje izlitje svežega
mleka. Recimo v letu 1976 smo
odpisali zaradi tega za 14.870 din,
v letu 1977 za 16.387 in vletu 1978
za 15.909 dinarjev mleka, kar je
posledica neprimerne embalaže
in slabega pakiranja.«
Potrošniki smo marsikdaj ne-
zadovoljni tudi s ponudbo sveže-
ga sadja in zelenjave, predvsem
zaradi slabše kakovosti. Kako vi
oskrbujete svoje prodajalne s temi
artikli?
»Glede tega naj povem, da
imamo pri nas tri dobavitelje, ki
niso v stanju zadovoljiti naše po-
trebe. Ti dobavitelji so iz Varaž-
dina. Maribora in iz Ljubljane,
zato je prvi problem prav
oddaljenost. Dobavitelji niso
opremljeni s primernimi vozili,
tako da se blago marsikdaj po-
kvari že ob prevozu, zato pride v
prodajalno manj kvalitetno bla-
go. Moram pa povedati, da v celi
Jugoslaviji poznamo ta problem
in da kvaliteta zelenjave in sadja
ni na tisti višini, kot bi morala biti.
Osnovni problem je tudi v tem,
da nimamo primernih skladišč
oziroma hladilnice, zato bi morali
razmišljati o gradni primernih
prostorov za skladiščenje hitro
pokvarljivih izdelkov.«
Morda še vprašanje o tem. kako
vi skrbite za prodajo izdelkov, ki
imajo krajši rok trajanja? Mar-
sikdaj se zgodi, da tako blago, ki
mu je rok že potekel, ostane na
prodajnih policah.
»Tako blago se ne sme pojaviti
v prodaji. Mi imamo razdeljene
naloge med zaposlene — določeni
delavci so zadolženi, da sproti
kontrolirajo blago, ki je v prodaji,
poleg tega imamo še interno
kontrolo, ki to ugotavlja. V pomoč
pa nam je tudi sodelovanje z in-
špekcijskimi službami. Lahko
povem, da te stvari redno sprem-
ljamo in da je takšnih primerov
malo. blago takoj odpišemo. V
lanskem letu smo odpisali za
okrog 84 starih milijonov — to
dejansko ni malo. To je odpis za-
radi zapadlosti roka prodaje, za-
radi lomov, gnitja in podobno.«
Ali ste v svojem dosedanjem
sodelovanju že imeli primere, ko
so potrošniki sveti želeli sodelo-
vati pri odpravljanju raznih po-
manjkljivosti?
»Smo imeli take primere.
Predvsem sodelujemo pri dolo-
čanju delovnega časa trgovskih
lokalov. Sedaj spet pripravljamo
spremembo, da bi lahko ustrezno
zadovoljili povpraševanje po-
trošnikov ob koncu tedna —
predvsem ob sobotah popoldan.
Mislim, da tu zelo dobro sodelu-
jemo. vendar moramo sodelova-
nje razširiti, da bo osnovna pre-
skrba delala tako, kot bi morala.«
N. D.
Jože Vaupotie	Foto: zk
0rm02
Uspešni na področju
mednarodne menjave dela
Občina Ormož in združeno delo sodeluje s tujino zlasti z
gospodarsko dejavnostjo. Imajo namreč dve skupni naložbi s prisotnostjo
tujega kapitala in sicer industrijsko in kmetijsko (proizvodnja jagod). Naš
namen je osvetliti skupne naložbe na osnovi priliva deviznih sredstev. V
zunanji trgovinski aktivnosti danes sodelujejo tovarna Jože Kerenčič,
Gosad, Slovin Jeruzalem Ormož in Primat tozd IV.
V lanskem letu je tovarna Jože Kerenčič izvozila za 32 milijonov
dinarjev, uvozila pa blizu 10 milijonov dinarjev, Gosad je izvozil za 38
milijonov dinarjev, izvozil za 2 milijona dinaijev. Zelo dobro so poslovali
tudi v ormoškem Kmetijskem kombinatu, izvozili so za 21 milijonov
dinaijev, uvozili pa samo za 2,5 milijona dinaijev. Nekoliko slabše je s
tozdom IV. ki ie izvozil za 924 tisoč dinaijev, celoten uvoz pa je bil
vreden okoli milijon dinaijev. Skupno je ormoško združeno delo izvozilo
okoli 92 milijonov dinarjev, uvozilo pa 15,5 milijonov dinaijev, kar
pomeni, da ob uvozu in obveznostih ter izvozu in uslugah ostaja
izkoriščenih le 25,17 odstotkov deviznih sredstev. Prav gotovo je to
pomemben uspeh.
OSMI DAN PERUTNINARJEV
Skoraj mesec dni trajajoče lepo
in toplo vreme je v soboto tako-
rekoč katastrofalno ponagajalo
kooperantom in članom delov-
nega kolektiva mesokombinata
Perutnina Ptuj, ki so se v velikem
številu zbrali na športnem sta-
dionu v Ptuju, da bi skupno pro-
slavili svoje delovne uspehe in si
nabrali novih moči za še uspeš-
nejše poslovanje in sodelovanje
na tradicionalnem osmem dnevu
perutninarjev. Uradni del prire-
ditvejesicerstekel brezzastojev in
ko je bilo razpoloženje takorekoč
na višku, sta grmenje in dež
razgnala tudi tiste največje vz-
trajneže.
Letošnjo slovesnost je začel
Drago Čater. predsednik delav-
skega sveta te naše velike delovne
organizacije ter uvodoma povda-
ril naj bo ta vsakoletni dan pe-
rutninarjev še tesnejša vez v
skupnih prizadevanjih in delu
vseh. ki so kakorkoli povezani s
tem delovnim kolektivom.
V	času od prvega srečanja, kije
bilo 10. junija 1972 je ptujska Pe-
rutnina beležila vse do današnjih
dni skokovit razvoj na področju
samoupravnih odnosov in gos-
podarske rasti. Sedanjih sedem
TOZD in delovna skupnost
skupnih služb je tako organizira-
nih. da v celoti ustreza možnostim
in potrebam.
V	Perutnini bo letos vzrejenih
že 29 tisoč ton živih piščancev,
tovarna močnih krmil pa bo pro-
izvedla okrog 90 tisoč ton krmil.
Velik uspeh beležijo tudi v valil-
nico en dan starih piščancev, kjer
bo to število porastlo na več kot 26
milijonov letno. Vse to so uspehi
1200-članskega kolektiva in okrog,
400 kooperantov, ki bodo letos
ustvarili okrog tri milijarde 566
milijonov skupnega prihodka.
Posebne pozornosti je bilo na
sobotni slovesnosti v Ptuju delež-
nih tudi petnajst šoferjev, ki so pri
Perutnini opravili na vozilih TAM
več kot 200 in 500 tisoč uspešno
prevoženih kilometrov. Kot vz-
ornim voznikom so jim podelili
posebna pismena priznanja ter
praktična darila.
Organizatorji tega tradicional-
nega srečanja so tudi letos pova-
bili na prireditev učence osnovne
šole »hrane Belšak« iz Gorišnice
nad katero imajo patronat, v kul-
turnem programu pa je nastopil
tudi moški pevski zbor Perutnina
pod vodstvom Franca Lačna.
Neposredni proizvajalec Jaka
Šraufciger (Vinko Šimek) in
Ptujski instrumentalni kvintet pa
kljub najboljši volji nista mogla
zagotoviti srečnega konca letoš-
njega srečanja, čeprav sta v obilju
vnesla dobre volje in razpolože-
nja.	mš
Udeleženci letošnjega — osmega dne Perutninarjev.	FOTO: ms
TEDNIK - j""« ™79
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Predstavljamo vam vodstvo letošnje akcije
Republiška mladinska delovna akcija Slo-
venske gorice 79 bo potekala v štirih izmenah
po 21 dni. V prvi izmeni sodelujeta dve brigadi,
v ostalih treh pa bodo sodelovale tri MDB.
Skupaj bo na letošnji akciji sodelovalo 11
MDB.v vsaki brigadi naj bi bilo predvidoma 50
brigadirjev. Naselje akcije je tako kot preteklo
leto v prenovljenem objektu stare OŠ Dornava.
Program del obsega predvsem dela pri gradnji
vodovoda v Halozah v dolžini 8.400 m. Plani-
rano je, da bodo brigadirji onravili letos okoli
35.000 norma delovnih ur.
Naj vam sedaj še predstavimo vodstvo le-
tošnje M DA SG 79:
—	komandant akcije je tudi letos Marko
Potočnik, sicer orodjar v delovni organizaciji
AGIS Ptuj;
—	namestnik komandanta za naselje je letos
prvič Branko Babosek iz Ptuja;
—	namestnik komandanta ža delovišče je
letos že tretje leto zapored Slavko Dobnikar,
metalurški tehnik iz Slovenske Bistrice;
—	namestnik komandanta za interesne de-
javnosti pa je Tone Bezgovšek.
MARKO POTOČNIK, — KOMANDANT
MDA SG 79: »Na letošnji akciji bo sodelovalo
tako kot lani okoli 550 brigadirjev iz občinskih
konferenc: Ljubljana Moste Polje in Črnomelj
— ti dve brigadi sta že v Dornavi, v naslednjih
izmenah pa se bodo zvrstili še mladi iz Izole,
Nove Gorice, Brežic, Ljubljane-Bežigrad,
Kočevja, Šentjurja, ~ Radovljice, Radelj in
Sevnice. Razen osnovnega programa del bodo
MDA SLOVENSKE GORICE 79
brigadirji na letošnji akciji sodelovali tudi na
več udarniških akcijah, predvsem na manj
razvitem območju občine Ptuj, torej na
območju Haloz in Slovenskih goric. Naj do-
dam še to. da nam brigadirski dom v Dornavi
postaja počasi že pretesen, že drugo leto iščemo
možnosti za razširitev.«
SLAVKO DOBNIKAR, — POMOČNIK
KOMANDANTA ZA DELOVIŠČE: »Briga-
dirji bodo v letošnjem letu opravili dela na
primarnem vodovodnem omrežju v Halozah
od Dolan do Cirkulan v dolžini 2200 m. V tej
KS se bodo brigadirji pozneje vključili tudi v
gradnjo razdelilnega omrežja. Druga in tretja
izmena akcije bo nadaljevala delo brigadirjev
iz lanskega leta. Gradili bodo primarni vodo-
vod od Dornave do Formina. Zadnja izmena
pa bo gradila razdelilno omrežje v Juršincih.
Kar se tiče trase naj povem, da je letos teren
nekoliko boljši, vsai voda nas ne moti, zemlja
pa je mehkejša. Širina in globina kanalov pa je
ista kot lani, 2 m je šrina na vrhu, v globini pa
1.80 m.«
BRANKO BABOSEK - POMOČNIK
KOMANDANTA ZA NASELJE: »Lahko bi
rekel, da imam že veliko izkušenj pri delu z,
brigadirji, saj sem bil v preteklih dveh letih
ekonom in voznik akcije. Letos je tako kot lani,
iščemo možnost, kako bi dom razširili ali
dogradili. Ta objekt v katerem sedaj bivajo
brigadirji je sicer bil pred dvema letoma pre-
novljen in sedaj zadostuje vsem osnovnim
pogojem za nemoteno življenje brigadirjev.
Vse pa kaže, da bo le pretesen, zato imamo v
načrtu, da v teku letošnje akcije dom z vzhodne
stari dogradimo sami. Pogoji bivanja pa so
seveda odlični. Na razpolago nam je igrišče pri
OŠ Franja Zgeča, pa vsi prostori v tej šoli s
telovadnico vred. Jedilnica je za prvo izmeno še
v kulturnem domu, v počitnicah pa bo v šoli.
Hrana je dobra, zanjo skrbi zavod dr. Marijana
Borštnerja v Dornavi.«
TONE BEZGOVŠEK — NAMESTNIK
KOMANDANTA ZA INTERESNE DE-
JAVNOSTI: »Tudi letos so interesne skupnosti
občine Ptuj pripravile brigadirjem bogat pro-
gram. Tako so telesnokulturna, kulturna
skupnost in izobraževalna skupnost skupaj z
delavsko univerzo Ptuj, AMD Ptuj, občinskim
odborom RK in drugimi pripravili celo vrsto
tečajev in dogodkov. Začeli smo že s tečajem za
voznike motornih vozil, tečajem za radioma-
terje, tečajem iz prve pomoči in fotokrožkom.
Razen tega pa skrbimo tudi za idejnopolitično
izobraževanje brigadirjev. Na vseh akcijah so v
letošnjem letu pripravili mladinsko politično
šolo. ki sojo poimenovali po Edvardu Karde-
lju. Obsega pet tem iz življenja in dela našega
velikega revolucionarja. Sicer pa se brigadirji z
vso vnemo vključujejo tudi v športno, kulturno
in zabavno življenje. Tudi za informiranje smo
poskrbeli. Redno izdajamo stenske časopise in
biltene brigad.«
M. Ozmec
jVlarko Potočnik
Slavko Dobnikar
Branko Babosek
Tone Bezgovšek
Kje na področju
uresničevanja zakona
o združenem delu
Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu pri
skupščini občine Ptuj je pripravila poročilo, v katerem so zbrani podatki
o uresničevanju zakona o združenem delu v ptujski občini do marca
letos. O tem poročilu bodo na razširjeni seji, ki bo 20. junija razpravljali
člani občinskega sveta ZS Ptuj, komisije za spremljanje izvajanja zakona
o združenem delu pri SO Ptuj, sveta za samoupravne odnose pri
občinskem svetu ZŠ Ptuj in komisije za samoupravne odnose pri
občinskem komiteju ZKS Ptuj.
V sklepnih ugotovitvah poročila je med drugim zapisano, da so
temeljne in organizacije združenega dela v minulih dveh letih storile
veliko na področju usklajevanja internih samoupravnih splošnih aktov
z določili zakona o združenem delu. Kampanjski pristopi k razreševanju
teh nalog pa so pripeljali do tega, da so ti akti le formalno prikrojeni, da
pa ne prinašajo bistveno nove kakovosti v samoupravnih, dohodkovnih
in delitvenih odnosih organizacij združenega dela. Pozitivni rezultati so
doseženi tudi na področju samoupravne organiziranosti združenega
dela, vendar ostaja še vrsto možnosti za ustanavljanje novih temeljnih
organizacij združenega dela in združb. Ugotovilo seje tudi, da delitev po
delu ni v zadostni meri prisotna v takšnih okvirih, kot jih prinaša zakon
in da se ne uresničujejo določila glede delitve zapisana v samoupravnih
aktih. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da se dohodkovni odnosi ne razvijajo
v željeni obliki in da gre zgolj za formalno uveljavljanje teh določil.
Porazno je stanje na področju svobodne menjave dela, ker se kljub
postavljenim normam, še vedno pojavlja proračunsko financiranje
skupnih služb. Podobno lahko trdimo za strokovne službe samouprav-
nih interesnih skupnosti, ki se prav tako poistovetijo kot »centri moči«.
Skupni seštevek dosedanjih aktivnosti uresničevanja določil za-
kona o združenem delu v ptujski občini kaže na to, da so praktične
skušnje pod pričakovanji. Zato je nujno, da se nenehno krepi aktivnost
subjektivnih sil v organizacijah združenega dela in da se zaostri
odgovornost strokovnih služb ter posameznikov v le-teh in se tako
zagotovi, da bodo rezultati uresničevanja zakona v praksi v bodoče le
boljši. V ta namen bo okrepila svoje delovanje tudi komisija za sprem-
ljanje izvajanja zakona o združenem delu pri SO Ptuj.
Pripravila: MG
ZBORI SKUPSČINE
OBČINE LENART
Na dnevnem
redu številna
vprašanja
Enako kot v drugih občinah
tudi zbori skupščine občine Le-
nart obravnavajo vrsto vprašanj,
ki so po naslovih sodeč sicer po-
dobna. vendar pa se vsebina na-
naša konkretno na razmere v po-
sameznih občinah, krajevnih
skupnostih ali na delo delegatov s
posameznih področij dejavnosti
oz. geografskih območij.
Tako se je včeraj sestal druž-
benopolitični zbor skupščine
občine Lenart, jutri pa se bosta na
ločenih sejah sestala še zbor zdru-
ženega dela in zbor krajevnih
skupnosti. Dnevni redi sej po-
sameznih zborov so v glavnem
enaki. le slednja dva, v skladu s
svojimi pristojnostmi, imata za-
pisanih nekaj točk več.
Zbori bodo obravnavali pred-
log odloka o odškodnini zaradi
spremembe namembnosti kme-
tijskega zt išča in gozda v
občini Lenart, predlog odloka o
zaključnem računu proračuna
občine za lansko leto, osnutek
družbenega dogovora o skupnem
varstvu. urejanju in vzdrževanju
grobov in grobišč v občini, poro-
čilo o delu skupščine samo-
upravne interesne skupnosti za
komunalne dejavnosti in cestno
dej avnost za območje občine,
povezano s planom dela te skup-
nosti za letošnje leto. Nadalje
bodo razpravljali o poročilu sku-
pine delegatov za delegiranje v
republiško skupščino in o gradi -
v'h republiške in zvezne skupšči-
ne za lansko leto ter opravili vo-
litve in imenovanja.
Zbor združenega dela in zbor
krajevnih skupnosti pa bosta
obravnavala še poročilo o oprav-
ljanju komunalnih dejavnosti pri
°brtno komunalnem podjetju
Cevovod Lenart za lansko leto.
skl epala o predlogu odloka o
U|"editvi nekaterih vprašanj s pod-
ročja opravljanja gospodarskih
dejavnosti z dopolnilnim delom
drugih oseb v občini Lenart.
Predlogu odloka o ureditvi neka-
terih vprašanj s področja zakona o
blagovnem prometu in obravna-
va osnutek odloka o reji. regi-
straciji. označevanju in cepljenju
Psov na območju občine Lenart.
f
SLOVENSKA BISTRICA
Jutri seja
predsedstva
0K SZDL
V	lovskem domu v Zg. Bistrici se bo jutri sestalo predsedstvo
občinske konference SZDL Slovenska Bistrica Osrednja tema bo
razprava o osnutku programskih izhodišč organov CK SZDL, o osnutku
delovnih teles OK SZDL in njenega predsedstva ter osnutek sestave in
oblikovanje organov (kadrovsko) občinske konference SZDL in njenega
predsedstva. V nadaljevanju seje pa se bodo dogovorili še o pripravah na
volilno konferenco občinske organizacije SZDL in o datumu njenega
sklica.
f
Socialistična
solidarnost
Za nami je Teden solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, ki
je bil proglašen po družbenem dogovoru od 1. do 7. junija. V tem času
so bile opravljene različne akcije zbiranja materialnih in drugih sredstev,
nudenje neposredne pomoči ljudem v stiski in podobno.
Toda mnogo premalo bi bilo, če bi našo socialistično solidarnost
omejevali le na teden, teden solidarnosti je le čas, ko smo ocenili akcije
solidarnosti in opravili nekaj rutinerskih akcij. Naša socialistična
solidarnost pa se pokaže v pravi luči šele takrat, ko jo je konkretno treba
pokazati - bodisi sosedu, kije v taki ali drugačni stiski, človeku na cesti,
osamljenim starim ljudem — enako v bloku, kjer stanujemo kot v
oddaljeni samotni domačiji v hribih. Naša solidarnost se kaže tudi do
ljudi, ki živijo na manj razvitih območjih, do delavcev, ki so zaradi
različnih objektivnih razlogov zašli v trenutne težave, do ljudi in krajev,
ki so jih prizadele naravne in druge nesreče.
V	naši zavesti ostaja Dan solidarnosti še vedno 26. julij kot
spominski dan katastrofalnega potresa v Skopju. Letos seje to ponovilo
15. aprila, ko je potres močno prizadel širše območje SR Črne gore.
Posledice tega potresa so sprožile takojšnjo široko akcijo solidarnosti
delovnih ljudi in občanov - enako na našem območju kot v Sloveniji in
povsod v Jugoslaviji. Delovni ljudje in občani so samoiniciativno,
posamič in organizirano, v okviru krajevnih skupnosti, šol, društev,
temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih in
delovnih skupnostih, takoj začeli zbirati pomoč prizadetim krajem in
ljudem SR Črne gore. Akcija prispevka enodnevnega zaslužka pa je na
našem območju še v teku oz. v končni fazi, vendar s tem zbiranje
solidarnostne pomoči za Črno goro še ni končano, potekati mora skozi
vse leto.
Na podlagi ocen učinkovitosti družbene akcije po potresih na
Kozjanskem in v Posočju in analize dosedanjih izkušenj, je treba oceniti
tudi umestnost dosedanjih sistemskih rešitev in uveljaviti takšne, ki bodo
zagotavljale enotno prakso v primeru naravnih in drugih nesreč. Vsi
dejavniki morajo tudi pregledati in odgovorno oceniti svojo
organiziranost, usposobljenost in opremljenost za ravnanje v primerih
naravnih in drugih nesreč in odpravljanju njihovih posledic.
Organizacije SZDL, zlasti še koordinacijski odbori za razvijanje in
uveljavljanje socialistične solidarnosti, morajo imeti stalno vlogo
pobudnika, nosilca in usklajevalca akcij solidarnosti vseh dejavnikov v
občini
Pomemben delež v oblikovanju solidarnostne zavesti v naši
samoupravni socialistični družbi imajo tudi mladinske delovne akcije, ki
so vse bolj množične in številne. Pomembna je vloga specializiranih
brigad za pomoč pri odpravljanju posledic potresa.
Rdeči križ ima kot najštevilnejša, najmnožičnejša humanitarna
organizacija še posebno pomembno vlogo v solidarnostnih akcijah. To se
še zlasti kaže v akcijah RK za krvodajalstvo, v že utečenih akcijah
zbiranja starega papirja, obleke in drugega materiala. Vse pogosteje je
prisotna organizirana pomoč starim in bolnim občanom, organizacije RK
organizirajo tečaje za usposabljanje aktivistov RK za pomoč in nego
starim in bolnim občanom.
Vse omenjene in številne druge naloge na področju socialistične
solidarnosti so povezane tudi z letošnjo akcijo „Nič nas ne sme
presenetiti" v smislu usposobljenosti za hitre in učinkovite pomoči v
vsakem primeru naravnih in drugih nesreč. Zato moramo stalno tudi
preizkušati našo usposobljenost in učinkovitost ter organizacijsko,
kadrovsko in materialno pripravljenost štabov za civilno zaščito za
primer naravnih in drugih nesreč.
FF
Združno sodelovanje štabov
civilne zaščite iz delovnih organizacij
in krajevne skupnosti
V številnih sredinah v ptujski občini stopnjujejo
aktivnosti pri pripravah na praznik civilne zas<
Jugoslavge - 20. junij. Med drugim bodo v
počastitev tega praznika pripravili vaje enot civilne
zaščite in vrsto drugih prireditev. Seveda pa je dan
civilne zaščite obenem priložnost, ko se predstavi
tudi usposobljenost pripadnikov enot civilne zaščite
skozi praktično delo.
Eno takšnih vaj bodo pripravili tudi štabi civilne
zaščite delovnih, organizacij na območju krajevne
skupnosti Tone Znidarič skupaj s štabom te krajevne
skupnosti. Nosilca aktivnosti sta štab civilne zaščite
krajevne skupnosti Tone Znidarič in delovne
organizacije AlilS. Vaja, ki bo 19. jun^a je obenem
posvečena 60-letnici KPJ, SKOJ-a in revolucionarnih
sindikatov. Akcga pa naj bi prikazala „primer
zračnega napada" in vse postedice, ki iz njega
izvirajo.
V praktičnem izvajanju bo sodelovalo okrog 200
pripadnikov enot civilne zaščite iz delovnih
Organizacij na območju krajevne skupnosti Tone
Znidarič in krajevne skupnosti ter nekaterih
specializiranih občinskih enot.
Priprave na vajo so v zaključni fazi. Ker gre za
prvo skupno akcijo enot civilne zaščite krajevne
skupnosti in delovne organizacije, je toliko bolj
pomembno, da se vse aktivnosti v redu opravijo in da
se doseže najboljša ocena vaje.
S to akcijo pa se obenem uresničujejo
programska načela s področja civilne zaščite, ki
zahtevajo poleg teoretičnega tudi praktično
preizkušanje pridobljenega znanja.	MG
PRI TOMAŽU ZAKLJUČILI
JUBILEJNE PRIREDITVE
Tako kot vrsta vzporednih prireditev, ki so tekle
skozi ves teden pri Tomažu v ormoški občini, je bila
tudi zaključna slovesnost minuli petek skrbno
pripravljena in izvedena. V lepo okrašeni šolski
telovadnici, v kateri je bila pripravljena razstava
domačih predmetov in posode, v prostoru ob njej pa
likovnih stvaritev vsestranskega pedagoškega delavca
— domačina Bojana Oberčkala, so se ob desetih
dopoldne zbrali številni predstavniki ormoškega
družbenopolitičnega življenja, domače krajevne
skupnosti, šolarji in učitelji ter gostje, da bi
prisostvovali sklepni in obenem osrednji slovesnosti
ob tem pomembnem prazniku, ki jim je uvodno
dobrodošlico izrekel Vlado Kovačič, ravnatelj
osnovne šole heroja Vinka Megla. Posebej prisrčno je
bilo tudi srečanje z nekdanjimi učitelji na tej šoli,
tistimi, ki so danes že upokojeni ali pa so od Tomaža
odšli na nove delovne dolžnosti.
Ni slučaj, da je ravno šola najtesneje povezana s
krajem v katerem deluje in da skupaj z njim beleži to
povezanost v skupnih uspehih in prizadevanjih. Tako
je tudi pri Tomažu, je med drugim povdaril
slavnostni govornik, predsednik skupščine občine
Ormož Mirko Novak in kolektivu izročil pomembno
priznanje - plaketo občinske skupščine.
Organizacijam, ustanovam in društvom ter
sedanjim in nekdanjim učiteljem šole se je s
pismenim priznanjem in kolekcijo spominskih značk
posebej zahvalila Anica Rajh, predsednica zbora
delavcev, ki danes v najmodernejši šoli v ormoški
občini, uspešno nadaljujejo začeto delo pred 150
leti.
Pod vodstvom Bojana Oberčkala je bil na tej
zaključni slovesnosti izveden bogat kulturni program
s sodelovanjem moškega in mladin&ega pevskega
zbora, recitatorjev in članov SNG iz Maribora
Hermine Kočevar in Iva Leskovca, ki so v pesmi in
umetniški besedi prikazali ta 150-letni razvoj na
katerega so tomaževski krajani še posebej ponosni
mš
Predsednik skupščine občine
Ormož Mirko Novak izroča
plaketo občine ravnatelju šole
heroja Vinka Megle pri
Tomažu.	foto: R
Prek 200 udeležencev spremlja slovesnost.
foto: R
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
14. junij 1979-
TEDNIK
Pred skupščino
skupnosti otroškega
varstva
V tem času, ko se sestajajo skupščine samoupravnih interesnih
skupnosti družbenih dejavnosti občine Ptuj, so gradivo za 6. sejo
skupščine dobili tudi delegati za področje dejavnosti otroškega varstva,
ki bodo razpravljali o štirih pomembnejših točkah dnevnega reda.
Najprej o samoupravnem sporazumu o solidarnostnih sredstvih za
izvajanje zagotovljenega vzgojnega programa za predšolske otroke in
za pospeševanje razvoja otroškega varstva v letu 1979. Denar za
realizacijo teh nalog bo zagotovljen v sklopu sredstev za skupne naloge
družbenega varstva otrok v SR Sloveniji, kijih združuje zveza skupno-
sti, natančnejše osnove in merila za ugotovitev višine solidarnostnih
sredstev ter pogoje za njihovo uporabo pa naj bi določal ravno ta,
posebni samoupravni sporazum.
Prihodnje leto se izteče tudi izvajanje srednjeročnega programa
razvoja, kar pomeni, da je že sedaj treba pripraviti vse potrebno za
sprejem plana do leta 1985. V njem bo potrebno zagotoviti dosledno
izvajanje sistema družbenega planiranja, kar med drugim pomeni
zahtevno samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o temeljih
planov.
Kot četrto pomembnejše področje, ki ga bodo delegati obravnavali
pa je osnutek samoupravnega sporazuma o določanju višine oskrbnine v
vzgojnovarstvenem zavodu Ptuj, ki jo plačujejo starši. Cena se po tako
pripravljenem osnutku in po podrobni razčlenitvi povečuje v povprečju
za 17,73 odstotka, medtem ko je dejanski porast življenjskih stroškov
za 19.77 odstotka.
mš
PREDSTAVLJAMO VAM SILVO GAJSER
Spretnost kini
naključje
Poznava se že dolgo. Prvič sva
se srečali v vojaškem taboru pri
pisanju poročil z »bojišč« . Že
takrat sem videla, da Silvino
strojepisje ni kar tako. Krepko me
je prehitevala in sicer tako, da so
neučakani posamezniki, ki so ča-
kali na moje pisanje, raje odšli k
njej. da jim napiše poročilo. Kljub
vsemu sva z njenim boljšim pri-
spevkom vzorno opravili zahte-
vane naloge.
Po tem so ostala najina srečanja
zgolj naključna. Tu in tam sva še
se srečali na posvetih osnovne
organizacije ZK v enotah terito-
rialne obrambe. Tako je bilo vse
do letos, ko se Silvino ime pojavi
med najboljšimi strojepiskami v
ožji in širši domovini. Za uspeh ji
je bilo potrebno čestitati in ob tem
izvedeti še kaj več za naše bralce.
Silva je član društva stenogra-
fov in strojepiscev Maribor od
lanskega leta. Poprej ni hotela
vstopiti v njihove vrste, ker se je
hotela ogniti tekmovanj. Tako ie
bilo vse do lanskega leta, ko po-
stane član društva in prične tudi s
prvimi tekmovanji. Prvi uspehi pa
se pojavijo letos. Najprej drugo
mesto na občinskem tekmovanju,
ki ga organizira društvo
stenografov in strojepis-
cev Maribor, potem tretje mesto
na republiškem tekmovanju in 8.
mesto na zveznem tekmovanju na
Bledu, kjer je dosegla najboljšo
uvrstitev izmed predstavnikov
Slovenije. Osma je bila v hitros-
tnem pisanju in 12. v točnosti.
Tekmovalna lista letošnjega
leta s tem še ni zapolnjena. Pot jo
je med drugim vodila tudi nem-
ško mesto Marburg. ki je po-
brateno z Mariborom, kjer je bilo
prav tako tekmovanje strojepisk.
Ponovno je bila uspešna, dosegla
je odlično drugo uvrstitev.
Kaj dela sedaj? Pripravlja se
na svetovno prvenstvo, ki bo od
21. do 27. julija pod pokrovitelj-
stvom predsednika Tita v Beog-
radu. Tega tekmovanja se bo
udeležilo prvih 50 tekmovalk s
tekmovanja na Bledu. Sodelova-
nje pa je prijavilo 38 dežel z vseh
koncev sveta. Tekmovanje je po-
svečeno 33. kongresu Interstena.
V okviru priprav na svetovno
prvenstvo Silva dvakrat tedensko
vadi pri društvu v Mariboru,
drugače pa vsak dan pri rednem
delu v okviru tajniških opravil v
temeljni organizaciji kmetijstvo
kmetijskega kombinata Ptuj. kjer
je zaposlena že 16 let.
Kako postaneš dober strojepi-
sec? Silva poudarja, da je poleg
redne vaje. nujen tudi talent. Ta
njena sposobnost izhaja iz druži-
ne. kjer je že teta bila odlična
strojepiska in prav ona je spoznala
Silvine kakovosti in jo pripeljala v
tekmovalne vrste.
Sama trdi. da ni nikoli pomiš-
ljala, da bi na tem področju do-
segla kaj več kot povprečje. Pove
tudi. da na rednih preizkusih v
okviru društva dosega znatno
boljše rezultate kot na tekmova-
njih. saj je ne peste psihični pri-
tiski, ki so stalno prisotni na tek-
movanjih. Odločajo ftidi dobri
živci in predvsem dobra koncen-
tracija. Na tekmovanjih dosega
470 čistih udarcev v minuti, na
treningih pa vedno čez 500 udar-
cev v minuti. Na minulem tek-
movanju na Bledu je tudi dosegla
470 čistih udarcev v minuti. Naj
ob tem navedemo še,.da je jugo-
slovanski rekord 580 udarcev v
minuti.
S kakšnimi obeti odhaja na
tekmovanje v Beograd? Na sve-
tovnem prvenstvu sodeluje okrog
300 strojepiscev. Prepričana je, da
bi že uvrstitev med prvih sto, bil
zanjo izreden uspeh. Zaželimoji,
da se ji želja izpolni in da v pri-
hodnje na podobnih tekmovanjih
doseže čim boljše rezultate.
MG
Silva Gajser
foto: OM
Vedno več zaposlenih
Še preden začnemo govoriti o zaposlenih in
nezaposlenih, bi prav gotovo morali reči, da si v
združenem delu moramo prizadevati, da zaposlimo
zaposlene, šele potem dati delo nezaposlenim.
Delegati skupnosti za zaposlovanje bodo na
prihodnjih skupščinah, te bodo še v tem mesecu,
obravnavali gibanja zaposlenosti in nezaposlenosti v
obdobju odjanuaija do aprila letos. V tem gradivu so
v celoti nakazane potrebe po kadrih za vso združeno
delo podravske regije, kamor sodi tudi občina Ptuj.
Akcija zbiranja letnih potreb po kadrih, te
morajo organizacije združenega dela prijaviti
skupnosti za zaposlovanje do 31. decembra, je v vseh
petih občinah regije zajela 811 tozdov ter drugih
samoupravnih organizacij in skupnosti. V teh je bilo
ob koncu lanskega leta 119.374 zaposlenih, v občini
Ptuj 16.75 3. Potrebe po kadrih je prijavilo 560
delovnih organizacij, v katerih je kar 88,3 odstotka
zaposlenih. Odziv na akcijo je bil v občinah glede na
prejšnja leta zadovoljiv. Iz podatkov je razvidno na
primer, da ptujsko združeno delo ima „samo"
14.790 delavcev, ormoško pa 2.485.
Ugotavljanje potreb po kadrih je nujnost vsake
družbe, vsake temeljne organizacije združenega dela.
Ugotovljeno pa je, da še dandanes te potrebe niso
realne, temveč nastajajo na osnovi nekih prognoz.
Delovne in druge organizacije v podravski regiji tako
v letošnjem letu napovedujejo potrebo po 8.696
delavcev in pripravnikih, kar je 6,9 odstotka več kot
leto poprej. Od tega je treba odšteti dobrih 14
odstotkov potreb, ki se nanašajo na sezondce
delavce, kar pa ne bo vplivalo na porast števila
zaposlenih. Tako dejansko število potreb po delavcih
znaša 7.460. In kakšne so te potrebe z ozirom na
stopnjo izobrazbe?
Ptujsko združeno delo bo v letošnjem letu
potrebovalo 246 nepriučenih delavcev, 308
priučenih, 235 delavcev s poklicno šolo, s srednjo
162, z višjo in visoko 211. Za občino Ormož so
naslednje potrebe: nepriučenih potrebujejo 98,
priučenih 106, s poklicno šolo 106, s srednjo 30, z
visoko 8 in z višjo 29. Tudi kadrovski razrez potreb
poznamo. Tako bodo v Ptuju potrebovali največ
gradbenih delavcev, pleskarjev, konfekcijskih
šivalcev, ključavničarjev, strugaijev, strojnih
tehnikov,, medicinskih sester, ekonomistov s srednjo
izobrazbo in višjo, pravnikov ter zdravnikov. V
Ormožu so za letošnje leto napovedali naslednje
potrebe največ potrebujejo vinogradniških delavcev
(70), ključavničaijev, električaijev, prodajalcev,
ekonomistov ter zidarjev.
Zaposlovanje se v vseh občinah regije povišuje. V
Ormožu imajo le 2,6-odstotno rast zaposlovanja in v
Ptuju pri gospodarstvu od januarja do aprila beležijo
2-odstotno rast zaposlenosti, v negospodarstvu pa
nekoliko več in sicer 2,8 odstotka. In še beseda o
nezaposlenih. 30. aprila jih je v občini Ptuj bilo 742,
v Ormožu pa 326. Od 742 nezaposlenih v občini Ptuj
je 46 odstotkov mladih do 26 let in 65,5 odstotka
žensk. Denarno pomoč je v prvih štirih mesecih
prejemalo mesečno 50 oseb, od tega v Lenartu 1, v
Mariboru 12, v Ormožu 11, 24 v Ptuju ter 2 v
Slovenski Bistrici. Nekatere nezaposlene osebe imajo
v naši družbi tudi pravico do denarnega nadomestila.
To je v prvih štirih mesecih koristilo v Ptuju 86 09eb,
v Ormožu 60.	pripravil: zk
0 delu upravnih organov
skupščine občine Ptuj
Zborom skupščine občine Ptuj,
ki se bodo sestali v torek, 19.
junija so predložili poročilo o
svojem delu vsi upravni organi
občinske skupščine. Poročila so
zelo obširna, obravnavajo v glav-
nem v podrobnosti vsa dela in
naloge, ki sojih posamezni uprav-
ni organi opravili v letu 1978. Če
bi objavili poročila v celoti, bi za
to porabili 20 strani Tednika;
prav pa je, da so bralci vsaj
nežno seznanjeni z delom občin-
skih upravnih organov, zato obja-
vljamo le kratek povzetek iz
poročil.
ODDELEK ZA FINANCE IN
PLANIRANJE
V okviru delovnega področja ta
oddelek izvršuje naloge, ki jih
ima na podlagi zveznih in repu-
bliških predpisov ter splošnih
aktov občinske skupščine. Osnov-
ne naloge oddelka so:
—	priprava in spremljanje krat-
koročnih, srednjeročnih in dolgo-
ročnih planskih dokumentov,
—	spremljanje stanja in razvoja
na področju gospodarstva in
družbenih dejavnosti,
—	sodelovanje pri pripravi sa-
moupravnih sporazumov in druž-
benin dogovorov na področju
skupne in druge porabe in sprem-
ljanje njih uresničevanja,
—	zbiranje in obdelava stati-
stičnih podatkov in vodenje evi-
denc,
—	priprava, spremljanje in izva-
ae planskih dokumentov s
ročja financiranja splošnih
člružbenih potreb v občini in s
tem povezano vodenje računo-
vodsko-knjigovodskih poslov ob-
činskega proračuna, sredstev
upravnega organa, sredstev delo-
vne skupnosti, skladov, posebnih
računov in drugih sredstev, ki se
združujejo po posameznih sa-
moupravnih sporazumih (krajev-
ni samoprispevek in prispevek za
financiranje zidave srednješol-
skega centra).
Po razvidu del in nalog je bilo v
letu 1978 v oddelku predvidenih
24 delovnih opravil, od koncu leta
gaje bilo zasedenih le 19. Zased-
a torej ni popolna, ker na objave
prosti h del in nalog ni ustreznih
prijav. V celotnem obdobju ni
bilo zasedeno delovno opravilo
povezovalca dela s krajevnimi
skupnostmi, od marca dalje pa ni
zasedeno delovno opravilo vodje
odseka za planiranje in analize z
zahtevano visokošolsko izobraz-
bo. Zaradi omenjenih in drugih
nezasedenih delovnih opravil, je
problem kadrov izredno velik, ce
upoštevamo obsežne in zahtevne
naloge na področju družbenega
planiranja.
Za konec še podatek, da odde-
lek sestavljajo: odsek za planira-
nje in analize, za statistiko in
evidenco, za proračun in knjigo-
vodstvo, referent za samoupravne
sporazume in družbene dogovore
in za povezovanje dela s krajevni-
mi skupnostmi.
ODDELEK ZA GOSPODAR-
STVO IN URBANIZEM
Delo oddelka se v večji meri
nanaša na vodenje upravnega
postopka in reševanje zadev s
področja urbanizma, gradbeništ-
va. premoženjsko-pravnih zadev,
kmetijskih, komunalnih in obrt-
nih zadev ter s področja dela in
cen. Odsek za komunalne zadeve
v letu 1978 praktično ni bil
zaseden. Del nalog tega oddelka
so opravljali delavci v okviru
odseka za gradbene zadeve. Zu-
naj upravnega postopka pa ta
oddelek opravlja naloge v zvezi z
nadzorstvom zakonitosti nad sa-
moupravnimi splošnimi akti. voj-
no-eospodarske zadeve in pospe-
ševanje razvoja drobnega gospo-
darstva.
Za skupščino občine in njen
izvršni svet je bilo na oddelku
pripravljenih 20 že sprejetih
osnutkov in predlogov z obrazlo-
žitvami, ki so služile za delegat-
sko informiranje. Pripravljeni so
bili tudi odgovori na delegatska
vprašanja s področja dela oddel-
ka. delavci pa so po potrebi
prisostvovali sejam skupščine in
njenih organov.
Čeprav ie del nalog, ki jih je
preutem bilo treba opravljati na
oddelku, prešel na strokovne
službe samoupravnih interesnih
skupnosti, se na oddelku še
opravlja strokovno in administra-
tivno-tehnično delo za samou-
pravno interesno skupnost za
varstvo okolja in za razne komisi-
je. kar je podrobneje navedeno v
poročilu o delu posameznih odse-
kov.
Oddelek je organizacijsko raz-
deljen na štiri odseke, poleg tega
pa sta še dva referenta in vodja
pisarne. Za opravljanje nalog bi
bilo potrebno 27 delavcev, zaradi
nezasedenih referatov, velike
fiuktuacije delavcev in porodni-
ških dopustov je bilo v lanskem
letu poprečno le 18 delavcev pri
opravljanju del in nalog. Kljub
temu poročilo ne izkazuje bistve-
nejših zaostankov, izjema so le
gradbena dovoljenja z lokacijo,
teh ie bilo prejetih 560, rešenih
pa 430 ali 77 % in še pri nekate-
rih drugih zadevah s področja
dela odseka za urbanistične in
gradbene zadeve. Pri tem je treba
upoštevati, da je prav ta odsek v
lanskem letu opravil postopek
sprejemanja nove urbanistične
dokumentacije za celotni prostor
občine Ptuj in urbanistični načrt
za mesto Ptuj.
ODDELEK ZA NOTRANJE
ZADEVE
Opravlja naloge iz svoje pristoj-
nosti, to so upravne zadeve na
področju združevanja občanov,
javnih shodov in prireditev, pose-
sti in nošenju orožja in streliva,
varstva pred požarom, državljan-
stva, potnih listin za prehod čez
državno mejo, prebivanja tujcev,
osebnih izkaznic, matičnih knjig,
osebnih imen. prijavljanja bivali-
šča in prebivališča, varnosti cest-
nega prometa in druge upravne
zadeve, ki so dane v pristojnost
organom za notranje zadeve.
Z opravljanjem naštetih zadev
občinski organi za notranje zade-
ve neposredno izvršujejo zakone
in predpise, vodijo upravni posto-
pek. izdajajo določbe na prvi
stopnji v upravnem postopku in
opravljajo druga upravna deja-
nja. Iz tejga je razvidno, da so
dela obsežna in zahtevna.
Ze vrsto let imajo kadrovski
problem glede zasedbe komisije
za vozniška izpite s profesionalni-
mi člani. Čeprav je bil objavljen
kar trikrat razpis za opravljanje
teh del in nalog v letu 1978, je
problem ostal nerešen.
Precejšnje kadrovske težave so
tudi na krajevnih uradih, saj z
obstoječo kadrovsko zasedbo ne
morejo opraviti vseh nalog, kijih
krajevni uradi morajo opraviti.
Tako je krajevni urad Grajena
nezaseden od 15. julija 1978. KU
Zavrč je bil nezaseden vse do
_ novembra lani. krajevna urada
Ptujska gora in Dolena sta neza-
sedena od 1. junija zaradi porod-
niškega dopusta delavke, bilo pa
je tudi precej odsotnosti zaradi
bolezni in podobno. Zaradi tega
tudi s kvaliteto uslug, ki so jih
občanom nudili v krajevnih ura-
dih niso v celoti zadovoljni, to bo
treba v letošnjem letu izboljšati.
ODDELEK ZA OBČO UPRA-
VO
Ta oddelek je tudi v lanskem
letu v glavnem opravljal servisno
dejavnost za nemoteno dejavnost
občinske skupščine, izvršnega
sveta in upravnih organov ter
tista dela in naloge, ki jih glede
na dejavnost ni mogoče vključe-
vati pri ostalih upravnih organih.
Na oddelku je skupno 39 delav-
cev, ki opravljajo naloge vodenja
administracije, naloge za samou-
pravne organe, kadrovsko službo
delavcev uprave, naloge OMT
službe in administrativne inšpek-
cije. varstva borcev, vojaških
invalidov in invalidov, naloge
§lavne pisarne, vključno z ekspe-
itorjem in arhivom, naloge spre-
jemne pisarne, strojepisnice in
"razmnoževalne službe, službe
službenih prevoznih uslug, tele-
fonske službe in ostalih tehničnih
služb vse do vzdrževanja zgradb
in čiščenja delovnih prostorov.
Velja navesti še podatek iz
kadrovske službe, ki kaže, da je
za opravljanje del in nalog v
občinskih' upravnih organih po-
trebno po sistemizaciji 252 delav-
cev. zasedenih pa je le 225
delovnih nalog. Manjka torej 27
delavcev, od tega 8 z visoko, 8 z
višjo. 9 s srednjo in 2 s poklicno
strokovno izobrazbo.
Zaradi velike utesnjenosti de-
lavcev v upravnih prostorih in
raztresenosti na treh lokacijah v
Ptuju, bo nujno potrebno razmišl-
jati o zazidavi in dozidavi uprav-
nega kompleksa ob Raičevi ulici,
saj bi tako lažje uvedli enovitejšo
organizacijo in racionalizacijo
ODDELEK ZA INŠPEKCIJSKE
SLUŽBE
Ta oddelek je v lanskem letu še
deloval kot upravni organ za
inšpekcijsko nadzorstvo občine
Ptuj. Medobčinski upravni organ
za inšpekcijsko nadzorstvo občin
Ormož in Ptuj bo začel delovati
šele letos, že v lanskem letu pa so
nekateri inšpektoiji opravljali
nadzorstvo tudi na območju obči-
ne Ormož.
Oddelek organizira nadzorstvo
na naslednjih področjih: inšpekci-
ji dela, kmetijski inšpekciji, vete-
rinarski inšpeTcciji, trzni inšpekci-
ji, sanitarni inšpekciji, požarni
inšpekciji, urbanistični in gradbe-
ni inšpekciji, inšpekciji za javne
ceste, vodnogospodarski inšpek-
ciji in delno tudi na komunalni
inšpekciji. V sodelovanju z obči-
no Maribor sta v Ptuju organizi-
rani tudi elektroenergetska in-
špekcija in inšpekcija cestnega
prometa.
Za opravljanje nekaterih stro-
kovnih opravil ima občina Ptuj
sk enjeno pogodbo z Obdravskim
zavodom za veterinarstvo in živi-
norejo TOZD Veterinarstvo Ptuj,
za opravljanje veterinarsko sani-
arnih pregledov živine in mesa v
glavnicah na območju občine Ptuj
ih pogodbo z GG Maribor TOZD
Gozdarstvo Ptuj za opravljanje
nekaterih strokovnih opravil v
zvezi s prometom lesa.
V letu 1978 je bilo na oddelku
za inšpekcijske službe sistemizi-
ranih del in nalog za 20 inšpektor-
jev, dva delavca v administraciji
oddelka in za načelnika, skupaj
torej 23 delavcev. Naloge oddel-
ka pa je opravljalo le 16 inšpek-
torjev. Obseg pristojnosti, nalog
in opravil se izleta v leto poveču-
je, oddelek temu sledi z boljšo
organizacijo dela. prerazporedi-
tvami. izobraževanjem ob delu in
le delno tudi z novimi namestitva-
mi inšpektorjev.
Inšpektorji samostojno opravlja-
jo inšpekcijsko nadzorstvo na
določenem področju, odločajo v
upravnih stvareh, odrejajo uprav-
ne ukrepe, izdajajo odločbe,
podajajo ovadbe in dajejo predlo-
ge za uvedbo postopka o prekr-
ških. poročajo o stanju na določe-
nem področju in opravljajo druge
zadeve za katere so pooblaščeni s
predpisi.
DAVČNA UPRAVA
Oblikovanje davčnega sistema
in davčne politike v skladu z
ustavo je ena od temeljnih nalog
uprave. Zato je delavcem davčne
uprave naložena zahtevna naloga,
saj posegajo na občutljivo po-
dročje obdavčevanja občanov, ko
je skladno z začrtano politiko in
"konkretnimi normami treba ugo-
toviti njihove davčne obveznosti
in zagotoviti njih realizacijo.
Obseg dela se iz leta v leto
povečuje, delno zaradi povečanja
števila davčnih zavezancev, delno
pa zaradi prevzemanja vedno
novih nalog. Tudi povečan obseg
poslovanja zavarovancev pred-
stavlja večje in strokovno zahtev-
nejše delo davčne uprave. Upo-
števati je treba tudi dejstvo, da
sama narava dela in posebnost
področja daje delavcem davčnih
uprav široke pristojnosti in poob-
lastila. Od delavca kot posamez-
nika. od njegove strokovnosti,
vestnosti in prizadevnosti za čim
doslednejše ugotavljanje dejan-
skega stanja je pogosto odvisno
ali bo zavezanec plačal višje ali
nižje obveznosti.
Davčna uprava opravlja odmer-
no, kontrolno, kaznovalno, anali-
tično, knjigovodsko in izterjevai-
no funkcijo. Zaradi tega je davč-
na uprava razdeljena na štiri
odseke in štiri referate. Nepo-
sredno na načelnika uprave pa so
vezane delovne naloge pravnega,
referenta in referenta za vodenje
postopka o prekrških. Od skupaj
42sistemiziranih delovnih opravil
in nalog je v letu 1978 bilo zase-
denih le 38, poleg tega pa je bilo
med letom precei delavcev odsot-
nih zaradi bolniških, porodniških
in študijskih dopustov.
GEODETSKA UPRAVA
Glavna naloga geodetske službe
je. da za družbenopolitično skup-
nost zagotavlja načrte, karte,
katastre in druge evidence o
zemljiščih. Vse to služi prostor-
skemu načrtovanju in urejanju,
komunalnemu opremljanju,
smotrnemu izkoriščanju kmetij-
skih in gozdnih zemljišč, določa-
nju osnov za odmero davkov in
prispevkov, ljudski obrambi in
družbeni samozaščiti, prostor-
skemu informacijskemu sistemu
in drugim namenom, kjer so
potrebni osnovni podatki o zem-
ljiščih.
Geodetska uprava v občini Ptuj
opravlja svoje naloge v okviru
pooblastil in pristojnosti, poleg
tega pa tudi naloge s področja
avtomatske obdelave podatkov
za občinske upravne organe, vodi
občinski register teritorialnih
enot in skrbi za označevanje
naselij, ulic in hiš.
Zaradi smotrne delitve del in
nalog imajo vpeljano notranjo
organizacijo dela, ki obsega:
oasek za izmero in zemljiški
kataster, odsek za prostorski
kataster, referat za katastrsko
knjigovodstvo, službo za avto-
matsko obdelavo podatkov, pi-
sarno uprave in službo za klasifi-
kacijo zemljišč, kije sicer medob-
činska s sedežem v Mariboru za
območje severovzhodne Sloveni-
je.
Program nalog je v lanskem letu
opravljala delovna skupnost v
poprečni dejanski zasedbi 23
delavcev, sistemizirane naloge in
opravila pa so za 26 delavcev.
Dodatne naloge, ki so bile v
lanskem letu naložene geodetski
upravi pri izračunu novega ka-
tastrskega dohodka so sicer us-
pešno opravili, vendar delno tudi
s pomočjo zunanjih sodelavcev.
ODDELEK ZA LJUDSKO OB-
RAMBO
Oddelek opravlja naloge in
opravila na podlagi programskih
usmeritev od federacije do občine
in na podlagi zakonskih in drugih
obvezujočih predpisov. V proce^
su podružbljanja sistema ljudske
obrambe pa se obseg nalog in
opravil povečuje, zlasti v krajev-
nih skupnostih, organizacijah
združenega dela in v samouprav:
nih interesnih skupnostih v obliki
nudenja strokovne pomoči, pri
sestavi posameznih aeiov načrto-
vanj in v drugih oblikah.
Število mest za opravljanje del
in nalog je v oddelku že nekaj let
nespremenjeno. Organizacijskoje
oddelek razdeljen na odsek za
vojaške zadeve, odsek za civilno
obrambo, referat za naborne
zadeve, referat za civilno zaščito
in referat za vojne zadeve s
službo opazovanja, javljanja, ob-
veščanja in alarmiranja.
Delo oddelka je v lanskem letu
bilo usmerjeno predvsem na po-
mlajevanje rezervnega sestava
oboroženih sil in v zvezi s tem
izvajanje vseh kadrovskih, forma-
cijskih, organizacijskih, in mobi-
lizacijskih opravil". Izvajanje ka-
drovski in analitičnih opravil za
Dopolnjevanje stalne sestaye
JLA. "Načrtovanje obrambnih
priprav in nudenje strokovne
pomoči vsem organizacijam, or-
ganom in skupnostim, ki načr-
tujejo obrambne priprave, isto-
časno pa izvajanje Kadrovskih
nalog za odbore za SLO in
družbeno samozaščito.
Civilni zaščiti je bila posvečena
posebna skrb za kadrovske in
formacijske popolnitve enot in
štabov, njihova teoretična in
praktična vzgoja v raznih semi-
narjih, tečajih in z vajami. Nada-
lje uničevanje neeksplodiranih
ubojnih predmetov, ocena stanja
zaklonišč, izdelava analiz mate-
rialnih popolnitev in druge nalo-
ge-
Izvedena je bila kadrovska po-
polnitev centra za opazovanje in
javljanje ter praktične vaje s
posameznimi aeli centra. Opra-
vljene so bile naloge, ki so pove-
zane z izvajanjem strokovnega
nadzora ljudske obrambe v OZD
in KS, pripravljanje gradiva za
seje sveta za "LO. varnost in
družbeno samozaščito, kadrova-
nje za vojaške šole m poklice,
izvajanje ukrepov, če kje niso
izvrševali zakonskih predpisov in
opravljanje drugih opravil za
samostojno administrativno po:
slovanje v skladu s posameznimi
predpisi. Pri vsem tem je bila
potrebna velika angažiranost de:
favcev ne glede na redni delovni
čas.
Pripravil: Fr
TEDNIK junij 1979
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
POGOVOR Z MARJANOM CIGLENECKIM, DIREKTORJEM PTUJSKIH TOPLIC
Skupno reševanje problema Ptujskih toplic
Vreme, ki je bilo zadnje tedne
izredno radodarno s toplotnimi
žarki, je pripeljalo k temu. da so
naša kopališča predčasno odprla
vrata in da je povsod, kar je
neobičajno za ta čas zabeležen
izredno dober obisk. Kako pa je s
Ptujskimi toplicami? Da bi kaj
več izvedeli o tem, smo se napotili
k Marjanu Ciglenečkemu, direk-
torju toplic, in mu zastavili več
vprašanj.
Tov. Ciglenečki. s kakšnimi
obeti vstopajo Ptujske toplice v
novo sezono in kašne so možnosti,
da se izkopljejo iz težav?
»Za letošnjo sezono smo plani-
rali odpiranje bazenov za L junij.
To pa zaradi tega, ker smo v
preteklih letih v mesecu maju
imeli slabo vreme, kar je v naše
načrtovanje vneslo precej previd-
nosti. Na novo sezono pa smo se
pripravljali že vso zimo tako. da
smo že prvega maja bili zmožni
odpreti letne bazene. Za prvi maj
pa vreme ni bilo najboljše. Kot
prvo smo odprli olimpijski bazen,
za katerega je med slovenskimi
plavalnimi klubi vladalo veliko
zanimanje. Voda, ki smo jo imeli
v tem bazenu je zabeležila tem-
peraturo 30 stopinj Celzija. Tako
je bilo na bazenu po 15. maju tudi
večje število ostalih kopalcev.
Do zakasnitev pri odpiranju
odprtega rekreacijskega bazena
pa je prišlo zaradi določenih
tehničnih motenj; odprli smo ga
nekaj dni kasneje. Za letošnjo
kopalno sezono smo planirali
okrog 190.000 kopalcev. Če bo
vreme tudi v nadaljevanju tako
ugodno, bomo plan zlahka dose-
gH.
Glede na možnosti, da se
toplice izkopljejo iz težav, bi
lahko rekli, daje teh več. Namreč
v sanacijskem programu za teko-
če leto, ki smo ga sedaj pripravili,
navajamo kot glavne možnosti:
dokončnosprejetje samoupravne-
ga sporazuma o skupnem poslo-
vanju. Ta je bil doslej sprejet že v
več kot polovici organizacij zdru-
ženega dela v ptujski občini; pri
ostalih pa je še v sprejemu.
Dokončno naj bi bil sprejet do 15.
junija. O tem sporazumu pa je
bilo že veliko rečenega, vendar bi
poudaril le dva glavna namena
tega sporazuma: namreč, da se
podaljša pričetek odplačevanja
obveznosti do sredstev, ki so jih
OZD in ostale organizacije iz
nematerialne proizvodnje združi-
le za izgradnjo Ptujskih toplic in
da se skupno prevzema poslovni
rizik prek skupščine vseh udele-
žencev skupnega poslovanja.
Druga pomembna postavka
našega sanacijskega programa
toplic je pogoj, da KB Maribor
podaljša odplačevanje kredita na
12 let in omogoči tudi ugodnejšo
obrestno mero, kar bi nam zago-
tovo olajšalo odplačevanje kredi-
tov. V nasprotnem primeru pa bo
izguba v toplicah še večja.«
Kako pa ocenjujete prizadeva-
nja samih delavcev toplic, da se
stanje izboljša?
»V zvezi s sanacijskim progra-
mom. ukrepe sem že naštel, smo v
okviru programa zabeležili tudi
ukrepe, ki naj bi jih delavci
Ptujskih toplic sami sprejeli. Gre
za notranje ukrepe, ki pa se
predvsem nanašajo na širšo po-
nudbo, na še boljši odnos do
našega gosta, v večanju propa-
gandnih akcij, prevsem za izven-
sezonski čas, v izboljšanju same
kakovosti in hitrosti storitev ter
na pravočasno in zadostno pre-
skrbo prehrambenih proizvodov;
tu mislim zlasti mesa, zelenjave
in pijač.
V letnih mesecih od 22. junija
dalje pa bodo v toplicah organizi-
rani plesi ob petkih in sobotah,
ko bo naše goste zabaval ansam-
bel GRIF. Izvensezonski čas, je
čas, ko imamo v toplicah znatno
manjši promet, zato smo se
odločili, da vstopimo v stik s
sindikalnimi organizacijami in
potovalnimi agencijami.«
Večkrat tudi slišimo, da se
napake iz lanske sezone prenaša-
jo v letošnjo. Ali je res tako?
»Tega ne morem zanikati,
vendar je treba takoj dodati, da
smo letos odprli že več prodajnih
mest kot lani in da bi jih lahko še
več, če ne bi naleteli na precejšnje
kadrovske težave. Opažamo na-
mreč, da interes predvsem za
poklice v strežbi izredno pada.
Za to pa je iskati predvsem vzrok
v nizkem osebnem dohodku, v
primerjavi s količino in težo dela,
zlasti v konicah, ko delajo ti
delavci v veliki vročini. Gostinski
delavci se danes vse preveč
odločajo za poklice kot so kuhar-
ski. ker imajo prek tega vso
možnost, da pozneje odidejo v
obrate družbene prehrane, kjer
pa se jim seveda ponudi precej
višji osebni dohodek. Medtem pa
smo čisti gostinci prisiljeni ostati
na nivoju panoge. Vendar se s
problemom gostinskega kadra ne
srečujemo samo mi, tako je tudi v
ostalih organizacijah združenega
dela v Sloveniji in v Jugoslaviji. V
zvezi s kadrovskimi problemi bi
povedal še to, da smo skušaii
navezati stike še spomladi s
študentskim servisom Maribora,
vendar do realizacije le-teh ni
prišlo zaradi visoke cene servisa.
Tako bi namreč študent dobil
za enako delo dvakrat višji osebni
dohodek kot naš delavec. V
'naslednji fazi smo se direktno
povezali s ptujskimi študenti.
Nekaj študentov se je prijavilo,
vendar še zdaleč premalo, da bi
pokrili naše potrebe »ob špicah«.
Sodelujemo pa tudi z upokojenci,
ki nam veliko pomagajo, predv-
sem ob konicah.
So pa po novem zakonu o
delovnih razmerjih krepkoomeje-
ni ob številu ur, ki jih za nas
lahko opravijo.«
Bi ob koncu povedali še nekaj
o nadaljnjem razvoju Ptujskih
toplic?
»Ko govorimo o nadaljnjem
razvoju Ptujskih toplic, se mora-
mo zagotovo ustaviti pri hotelu,
ki bi se naj gradil v Ptujskih
toplicah. Vsi vemo, da že dolga
leta teče polemika o tem ptuj-
skem hotelu, za katerega je že
bilo sprejeto stališče, da naj bi se
zaradi naravne danosti, termalne
vode, gradil na prostoru toplic.
Da je tako, nas še posebej zave-
zuje v marcu letos pridobljeno-
potrdilo republiškega komiteja
za zdravst\^;ao varstvo o zdravil-
nosti naše termalne vode. Za
hotel, ki bi naj med drugim
pokrival poleg potreb zdravili-
škega turizma, tudi potrebe po-
slovnega turizma in izletniškega,
predvidevamo okrog 220 postelj.
Gradil pa naj bi se v pokriti
povezavi z dosedanjim zimskim
bazenom. Za sam hotel je v tem
trenutku v pripravi zazidalni
načrt pri ptujskih projektivcih.
Le da niso še znani pogoji, ki jih
bo postavil bodoči sovlagatelj.
Tega namreč že nekaj časa vztraj-
no iščemo. V ptujski občini ga
zaradi zdajšnje gospodarske mo-
či, ne moremo najti. Zato ga
seveda iščemo na nivoju republi-
ke. Zavedamo se, da bo tudi
dosedanjim objektom omogočeno
boljše poslovanje ob takšnem
nastanitvenem objektu. S tem se
bo namreč lahko sezona ptujskih
toplic raztegnila od dosedanjih
treh mesecev na 365 dni v letuje
zaključil naš pogovor Maijan
Ciglenečki. Pripravila; MG
Marjan Ciglenečki
foto: OM
OBRAČUN
KURENT0VANJA 79
Podpora
stalnemu
viru
Čeprav je večina na prireditev
že pozabila, člani odbora za pri-
pravo kurentovanja še naprej de-
lajo. Medtem jim je že uspelo
sestaviti obračun letošnje prire-
diteve. tako v organizacijskem kot
tudi finančnem pogledu. Po tej
plati prireditev ni beležila manj-
ka, kljub temu, daje bilo zbiranje
sredstev tudi letos sila težavno.
Odbor, ki seje sestal pred dnevi
je zato največ pozornosti posvetil
prav iskanju ' ^vih možnosti, da se
»uzakoni « alni vir financira-
nja. V okviru teh prizadevanj je že
pripravil poročilo o dosedanjih
aktivnostih kurentovanja. v kate-
rem je tudi nakazal možnosti za
bodoče financiranje in osnutek
programa prihodnjega jubilejne-
ga 20. kurentovanja. O predlože-
nem poročilu je razpravljal tudi IS
SO Ptuj in ga ocenil zelo dobro,
vendar je naložil članom odbora,
da v najkrajšem času pripravijo
osnutek programa prireditve in
nakažejo tudi oblike vključevanja
delovnih organizacij; šele nato bo
tekla beseda o možnih virih fi-
nanciranja.
Poudarjeno je bilo tudi. da je
potrebno prireditev ovrednotiti
kot prireditev širšega družbenega
pomena ter jo vključiti v vsako-
letni program prireditev in pro-
slav v občini Ptuj.
Čas do prihodnje prireditve bo
odbor porabil za temeljito izved-
bo organizacijskih in vsebinskih
Priprav. Seveda pa bo njegovo
delo uspešno le v primeru, če bo
dobil polno družbeno podporo in
ustrezno pomoč. Ker je v tem
trenutku še veliko neznanega, bi
bilo težko povedati kaj več: nujno
pa je. da se že sedaj prične iskati
skupine, ki bi obogatile prihodnji
folklorni in karnevalski nastop
MG
Odslej Gradiš in Ograd skupaj
Vemo. daje glavna dejavnost ormoškega Ograda
proizvodnja opečnih izdelkov, ki bo ostala glavna
dejavnost tudi v prihodnje. Zelo kvalitetna lastna
surovinska osnova in potrebe tržišča sta narekovali,
da je Ograd že pred leti začel realizirati moder-
nizacijo in razširitev proizvodnih zmogljivosti
opekarne. Razvojni projekt je trenutno v drugi fazi
modernizacije, kar pomeni zaključek modernizacije
in prehod na sodobno opekarniško proizvodnjo ter
tehnologijo. Po zaključni fazi modernizacije se bo
opekarna uvrstila med najsodobnejše tovrstne
objekte v Sloveniji in Jugoslaviji.
V Ograd u smo zvedeli, da bo proizvodnja prila-
gojena potrebam tržišča in da bodo proizvajali
zidno, fasadno in strešno opeko. Del Ogradove de-
javnosti je tudi gradbeništvo. Ta dejavnost pa bo
zelo močno povezana z Gradisom, saj bodo delavci
zaposleni v temeljni organizaciji ograd lahko izva-
jali gradbena dela v Ormožu in njegovi okolici.
O združitvi so se predstavniki delovnih"
organizacij pogovarjali že v 1977. in v lanskem letu
0RM02
začeli z intenzivnimi pripravami za postopek zd-
ruženja. Pred dnevi so referendum o združevanju
izvedli v Ogradu, kjerso se delavci s 97 odstotki »da«
izrekli za medsebojno povezovanje in združevanje z
Gradisom. In glavne prednosti združitve? Prav go-
tovo bo ena in druga delovna organizacija pridobila
veliko prednosti, tako se enim in drugim obeta večja
finančna zmogljivost in ugodnejše možnosti za pri-
dobivanje bančnih in drugih kreditov, skupna pri-
prav ponudb in možnost prevzemanja večjih del,
znižanje stroškov zaradi boljšega izkoriščanja
gradbene opreme itd. s takšnim povezovanjem pa
bo dosežen tudi dvojni dolgoročni cilj in sicer pro-
izvajalec opeke si bo utrdil položaj na širšem grad-
benem tržišču v Sloveniji in Jugoslaviji, gradbena
operativa pa si bo zagotovila kvalitetno in konti-
nuirano oskrbo z osnovnimi opečnimi izdelki, zk
Katerih poklicev je preveč,
katerih premalo
Pri medobčinski skupnosti za zaposlovanje Ma-
ribor sta nastali zanimivi oceni o zaposlovanju
učencev in analiza poklicev. Obe sta "nastali na
osnovi podatkov poklicnih namer učencev, ki zak-
ljučujejo obveznosti v šolskem letu 1978/79. Analizi
tudi odgovarjata na vprašanji kolika je bila v zadnjih
letih stopnja skladnosti med potrebami po delavcih
posameznih poklicev in prilivom delavcev iz šol ter
kakšna je konkretna problematika zaposlovanja
delavcev s poklici, ki jih je preveč tako v Mariboru.
Ptuju. Ormožu in Slovenski Bistrici.
Analiza bo prav gotovo dobrodošla vsem dejav-
nikom. ki se strokovno ukvarjajo s kadrovsko poli-
tiko in še posebej s problematiko izobraževanja ob
delu. Služila bo tudi šolam, interesnim skupnostim,
družbenopolitičnim organizacijam, predvsem pa
strokovnim delavcem s področja poklicnega
usmerjanja.
V gradivu, ki je namenjeno tudi delegatom
skupščin za zaposlovanje, je zapisamo. da je med
poklici širokega profila v tem šolskem letu opaziti
povečan interes za tako imenovane administrativne
poklice, povečal seje tudi interes za prodajalce.
Nerazumljivo pa je. da se še naprej mlad i odločajo za
poklice, kijih imamo že nekaj let občutno preveč, to
sta frizer in kozmetik. Na drugi strani je izredno
problematično pomanjkanje interesa za poklice
gradbene in kovinske stroke. Premalo mladih se
odloča tudi za poklic lesarske in gostinske stroke,
predvsem primanjkuje kuharjev. Enaka ugotovitev
velja tudi za predelovalce hrane.
Če hočemo potegniti črto in zaključiti katerih
poklicev imamo premalo, potem je treba reči. da so
to praktično vsi kovinski poklici, razen poklicev:
avtomehanik. avtoklepar in strojni risar. Se bolj
porazni so podatki za gradbeno stroko. V teh strokah
ie v mariborski regiji zaposlenih le 9 odstotkov ce-
ZAPOSLOVANJE
lotnih potreb! Izrazito deficitarni so administrati-
vni poklici, kar je prazaprav nekakšno protislovje,
v zdruzenem aeiu nam primanjkuje tudi strojnih,
elektro in gradbenih tehnikov, tudi ekonomskih
tehjiikov in ne nazadnje še medicinskih sester.
Ce izhajamo iz usklajenosti priliva kadrov s po-
trebami po kadrih, potem hitro ugotovimo, da je
skupina poklicev, ki jih imamo preveč zelo velika.
Tako danes ne potrebujemo frizerjev, krojačev, ši-
vilj. prodajalcev, grafične delavce in kemijskih
procesničarjev ter tekstilnih tehnikov. Če izhajamo
iz problematike zaposlovanja, lahko ocenimo, daje
izrazito suficitaren samo poklic vzgojiteljice. V
zadnji dveh letih je bil priliv vzgojiteljic štirikrat
večji od potreb po teh delavkah.
Kako v novem šolskem letu reševati vse proble-
me. Ali z usmerjenim izobraževanjem ali s kadrov-
skim načrtovanjem temeljnih organizacij združe-
nega dela? Skupnost za zaposlovanje je celotno
nrnhlpmalikn strnila tako:
V novem šolskem letuje potrebno omejiti šolanje
vzgojiteljic, frizerjev in tekstilnih tehnikov; nenehno
je treba izboljševati poklicno usmerjanje ter siste-
matično odpravljati stereotipne predstave o tako
imenovanih ženskih in moških poklicih in prek
delegatov stalno opozarjati združeno delo i\a krat-
koročno in dogoroeno načrtovanje kadrov. Zejutri
se moramo dogovoriti, koliko kadrov potrebujemo,
kohkp natakarjev, koliko vzgojiteljic in koliko ke-
mijskih tehnikov. Čeje v delovni organizaciji sprejet
program dela. je potrebno sprejeti tudi to. koliko
delavcev bo izvajalo ta program.	zy
Ustanovitev občinskega
centra marksističnih
krožkov
Mladi, ki delamo v OO ZSMS pogosto naletimo na probleme. Včasih
si njihovih vzrokov ne vemo prav razložiti, začrtati pravih poti reševanja
ali jih celo rešiti. Vse to zahteva širše poznavanje naše revolucije, poti po
katerih se problemi lahko rešujejo, ter metod po katerih pridemo do
golega zaznavanja problemov do njihovega učinkovitega reševanja, torej
poznavanja marksizma.
Ena izmed oblik dela, ki lahko mlade vzpodbudi za poučevanje mar-i
ksizma so marksistični krožki; teh je v naši občini zelo malo in nujno je,
da začnemo tej obliki dela posvečati več pozornosti.
Da bi povezali obstoječe krožke, predvsem pa, da bi vzpodbudili
interes za ustanavljanje novih smo v sredo 30. maja ustanovili občinski
center MK. Za člane centra so bili izvoljeni: Tatjana Kramberger,
Blanka Zumer, Božo Glaser, Danica Petrovič, Lilijana Ditrih ter Darja
Lukman (vodja centra).
Zavedamo se, da je ta oblika dela med mladimi precej neznana ali pa
jo poznajo v njeni preživeti obliki, ko je bil krožek zaprti krog ljudi v
katerem se in razpravljajo o življenskih vprašanjih mladih.
V mesecu juniju bomo vsem OO ZSMS poslali vprašalnike in tako
ugotovili kakšne so možnosti širjenja te oblike dela v TOZD KS in
osnovne šole. Oblike dela bomo morali prilagoditi vsaki izmed teh sredin,
še posebej osnovni šoli, v kateri bi mlade želeli že pred vstopom v srednjo
šolo seznaniti z delom MK, da se ne bi spet dogajalo, da bi to spoznali
šele v zadnjih letnikih srednjih šol.
Da bo delo MK v vseh sredinah zaživelo bomo morali organizirati
usposabljanje članov in mentorjev. Nenehno bomo morali biti med
mladimi v krožkih jim pomagati z nasveti, literaturo in predavatelji. Delo
bomo zastavili tako, da bodo MK žive, dejavne skupine mladih, ki jih
problemi silijo k izkanju odgovorov v marksistični literaturi in usposobiti
teorije v praksi.
Tako zastavljeno delo bo zahtevalo veliko časa in truda, predvsem
pa poznavanje marksizma, ki se lahko potrjuje le v spreminjanju razmer.
Zato bo potrebno članstvo centra razširiti, pridobiti več zunanjih, stalnih
in občasnih sodelavcev, se povezati s podobnimi oblikami dela drugih
DPO ter z delavsko univerzo.
Člani centra smo se pripravljeni spoprijeti s težavami in prispevati k
večji aktivnosti mladih v graditvi naše samoupravne socialistične družbe.
Darja Lukman
0TR0SK0 VARSTVO
Hrana res le 12 din
dnevno?
V	sredo, 20. junij^se bodo na 6. seji skupščine skupnosti otroškega
varstva občine Ptuj sestali delegati obeh zborov. Odločali bodo o spre-
jemu samoupravnega sporazuma o solidarnostnih sreedstvih za izva-
janje zagotavljenega vzgojnega programa za predšolske otroke in za
pospeševanje razvoja otroškega varstva v letu 1979, o predlogu sklepa
o pripravah za sprejem plana skupnosti otroškega varstva za obdobje
1981 — 1985. predlog sklepa o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana
skupnosti za obdobje 1981—1995, predlog sklepa o prenosu novozg-
rajenega vrtca na Hajdini v last in v upravljanje VVZ Ptuj, o sprejemu
samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji stanovan-
ske soseske Rabeljčja vas — vzhod — II. faza ter posredovali delegatska
vprašanja.
Najbolj žgoča tema pa bo vsekakor osnutek samoupravnega spo-
razuma o določanju višine oskrbnine v VVZ Ptuj, ki jo plačujejo starši.
Sedanji osnutek, kije bil z ostalim gradivom posredovan delegacijam v
obravnavo za razliko od sedaj veljavnega sporazuma že predvideva
izračun mesečne oskrbnine na 21 dni — sedaj povprečno 22 dni. O cenah
ne bi posebej govorili , saj je jasno, da jih je potrebno glede na rast
življenjskih stroškov — povišati. Starši bodo prispevali za varstvo od 25
do 70 odstotkov, odvisno od dohodka na družinskega člana v preteklem
letu. Bolj presenetljivo je, daje »hrana vkalkulirana 12 din dnevno«, kot
je pojasnjeno v osnutku samoupravnega sporazuma. Ob tem se moramo
vprašati, ali za tak denar otroci res dobijo pestro in kvalitetno hrano ali
pa gre zgolj za premišljeno računico strokovnih služb. Dejstvo je, da se
ob otrokovi odsotnosti od celotne višine oskrbnine, ki jo plačujejo starši,
odbije le hrana, režijski stroški pa se ob odsotnosti otroka do 3 tedne
plačajo v celoti.
Gotovo je VVZ Ptuj med tistimi ustanovami posebnega družbenega
pomena, kjer denarja ni na pretek, prej premalo kot dovolj. Vendar bi
morali finančno situacijo takega zavoda reševati na drug način, ne pa
tako. kot to izgleda sedaj. Če se računica ne izide pozitivno, je potrebno
to jasno pokazati in delegatom povedati, v katerem grmu tiči zajec.
Prepričani smo namreč, da so stroški prehrane v VVZ že sedaj višji od
postavljene cene, — saj vemo, kako skokovito naraščajo cene. Poleg tega
pa že vse leto nismo niti enkrat zasledili — vsaj v jasliškem oddelku v
Ptuju, da bi staršem pokazali črno na belem — kaj otroci jedo v VVZ. To
bi lahko vedeli, kajne! Morda bomo kaj več o tem slišali na skupščini, ko
bodo prisotni tudi predstavniki strokovnih služb in bodo pojasnili ta,
pa še katera druga vprašanja, o katerih v dneh pred sejo razpravljajo
delegacije uporabnikov — morda pa tudi izvajalcev!?
N.D
POTROŠNIK -
TRGOVINA - ŠE
OMAJANA VEZ
Kako se odraža potrošnikov nastop v trgovčevi hiši? Je minimalen
in ne zadovoljuje. Potrebno je še dodati, daje tako stanje v precejšnji
meri odraz slabega dela potrošniških svetov. Četudi so postavljeni
temelji za njihovo delovanje, se ni prišlo daleč. Manjka tudi osveščanje
članov potrošniških svetov, ki bi morali bolj poznati svojo vlogo in
pristojnosti.
Kaj si želi trgovina od potrošnikov? Večji odziv. Več vpisa v knjigo
povpraševanja, knjigo reklamacij in knjigo pripomb in pritožb. Četudi
so te knjige uvedene v trgovine od prvega januarja letos, je vpisov v le-te
zelo malo. Ali to pomeni, da je v naših trgovinah vse najboljše ali pa
potrošnik ne pozna možnosti za uveljavljanje svojih želja, hotenj in
potreb. V trgovskem podjetju Emona — Merkur so nam povedali, da
obstaja nekaj vpisov v knjigo pripomb in pritožb in da so skoraj vsi
pozitivni: v ostalih dveh knjigah je teh vpisov še manj.
V	prihodnje bi le kazalo, da se potrošnikov nastop okrepi, saj
bomo le tako lahko vplivali na trgovčevo planiranje in dobili v naših
trgovinah težko pričakovano blago. Nekatere trgovine, ki so v začetku
smelo pozivale potrošnike, da vpisujejo svoja mnenja, so knjige že
•odstranile«. Po tem bi sklepali, da se ne zavedajo, kaj je njihova naloga
pri krepitvi stikov s potrošnikom.
6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
14. junij 1979 — TEDNIK
OB TEDNU STAREJSlH OBČANOV
V KS CIRK0VCE
Niste sami
Prejšnji teden je bilo v občini Ptuj več prireditev ob tednu starejših.
Prireditve so pripravili v krajevni skupnosti Leskovec, pri Lovrencu in
prejšnjo soboto tudi v KS Cirkovce.
Zbralo se jih je nekaj nad sto starih nad 70 let. V krajevni skupnosti
Cirkovce je teh nekaj nad 180, od teh je veliko priklenjenih na posteljo. V
domu krajanov so se ostareli zbrali pod napisom Niste sami in kar držalo
bo, saj so starejše prisrčno sprejeli pionirji iz pionirske organizacije ter
člani podmladka Rdečega križa OŠ Cirkovce.
Ko so občanom pionirji pripeli šopek nageljčkov z domačih vrtov in
jih pozdravili, so pionirji in člani domačega prosvetnega društva pripravili
bogat in izredno prijeten kulturni program. V njem so nastopili
recitatorji, člani pionirske folklorne skupine in člani baletne skupine, ki
jo na OŠ vodi tovarišica Majda Premzl. Starejšim občanom so se pred-
stavili še člani pevskega zbora domačega prosvetnega društva in tam-
buraškega orkestra.
Po pogostitvi so se nekateri še zavrteli v taktih valčka in polke in ko
je prišel trenutek slovesa je bilo marsikatero oko solzno in stisk roke
močan. Drugo leto se spet vidimo, so jim rekli ob slovesu, niste sami!
zk
GENERAL-POLKOVNIK DANE CUIČ MED KOMUNISTI V KRAJEVNI SKUPNOSTI „J02E POTRČ"
Samo utrjevanje zavesti vodi v enotnost
Enotnost pa je pogoj za razreševanje
konfliktnih stanj. Vedeti moramo kaj branimo
in zakaj se branimo, je ob obisku med komunisti
v krajevni skupnosti ,,Jože Potrč", poudaril ge-
neral-polkovnik Dane Čuič. Z njimi pa se je po-
govarjal o uresničevanju koncepta splošne ljud-
ske obrambe v krajevni skupnosti. Komunisti te
krajevne skupnosti so visokega gosta ob tej pri-
ložnosti seznanili s pripravami na akcijo ,,nič
nas ne sme presenetiti". Skupno so ugotovili, da
v pripravah sodeluje najširši krog delovnih ljudi
in občanov.
Podružbljanje obrambnih pripravah je v ro-
kah najširšega kroga ljudi, saj se le-tako lahko v
praksi zagotavlja uresničevanje obrambnih na-
log. Dane Čuič se je poleg tega zanimal še za
prisotnost komunistov v razreševanju temeljnih
problemov v življenjski sredini, kakor tudi za
utrjevanje idejne vloge zveze komunistov v
okviru najširše fronte in delo komunistov v dele-
gatskih razmerjih. Načel je tudi vprašanje infor-
miranja v okviru zveze komunistov in ob tem
izvedel, da je le-to sicer vpeljano, da pa na celot-
ni relaciji še šepa.
Nasplošno je bil z obiskom v krajevni skup-
nosti ,,Jože Potrč" zelo zadovoljen, saj je lahko
spoznal, da ni vprašanja o katerem komunisti v
tej skupnosti ne bi razpravljali in to tako
razpravljali, da je njegovo razreševanje koristno
za celotno skupnost. Še posebej je opozoril, da
mora biti komunist tisti, ki usmerja v boljšo or-
ganiziranost družbe, ki v nadaljevanju vodi v ve-
čjo moč, odpornost in da ne more biti tisti, ki
idealizira stanje; mora biti sposoben, da se sooči
s konkretnim stanjem. Ob tem naj spozna pot v
jutri v okviru svoje temeljne skupnosti, v kateri
živi in dela; skrbeti pa mora za enotnost akcije in
skupno mobilizacijo pri razreševanju širših druž-
benih interesov. Te smotre pa bomo v vsaki
skupnosti lahko dosegli le z nenehnim usposab-
ljanjem sleherne strukture.
MG
PRAGERSKO
Želijo več telefonskih
priključkov
Na območju krajevne skupnosti Pragersko se že dalj časa srečujejo
ob hitri stanovanjski gradnji tudi s povečanimi potrebami po številu tele-
fonskih priključkov, ob tem pa tudi s problemom, kako to najuspešneje
in v najkrajšem času zadovoljivo rešiti.
Na dosedanjo že dokaj zastarelo, predvsem pa preobremenjeno tele-
fonsko centralo, ki deluje v zgradbi pošte Pragersko, je trenutno vezanih
komaj 160 telefonskih priključkov, čeprav so želje po telefonu v
domačem okolju, vsaj nekajkrat večje. Težava pa je še toliko večja, ker
so na to centralo vezane telefonske linije tudi iz krajevnih skupnosti Sp.
Polskava, Leskovec in dveh, Pragerskemu priključenih naselij Gaja in
Stari log.
Kot že mnoge pomembne krajevne akcije pri reševanju komunalnih
in drugih družbeno—pomembnih objektov v KS Pragersko, so sklenili
tudi tega rešiti predvsem s požrtvovalnim delom in lastnimi vlaganji.
Seveda pa jim bo ob tem neizbežno potrebna pomoč krajev in KS, ki so
telefonsko vezane na to omrežje. V naslednjem obdobju nameravajo
razširiti sedanjo telefonsko centralo v zgradbi pošte na Pragerskem
oddosedanjih 160 na tisoč številk. To pa bo zadovoljivo potrebam po
telefonskih številkah vsaj za nekaj let naprej.
Da Pragerčani in okoličani resno razmišljajo o pravočasni rešitvi
telefonskega omrežja kaže podatek, da se je v akcijo za zgraditev tele-
fonskega omrežja v tej KS vključilo veliko število krajanov, ki želijo
priključitev na telefonsko omrežje šele v prihodnjih nekaj letih.
Z uresničitvijo razširitve telefonskega omrežja pa bodo poskrbeli tudi
za večjo možnost klicanja v krajevnih in medkrajevnih okvirjih tudi v
času, ko bo pošta na Pragerskem zaprta. V ta namen bodo na peronu
železniške postaje Pragersko, postavili telefonsko govorilnico, za katero
že imajo soglasje podjetja za PTT promet in ŽTP.
Viktor Horvat
SKUPNOST ZA KOMUNALNO IN CESTNO DEJAVNOST
OBČINE LENART
Skrb za lokalne
in nekategorizirane ceste
Na območju občim? Lenart je čez 600 km lokalnih
cest, od tega 162 km kategoriziranih, druge pa so
takoim. krajevne ceste in poti. Od kategoriziranih
cest jih krajevne skupnosti na območju občine
vzdržujejo 89 km s tem, da jih skupnost sofinancira.
Krajevne ceste pa v celoti vzdržujejo krajevne
skupnosti s samoprispevkom in prispevki občanov,
skupnost pa daje soudeležbo za najpomembnejše in
zahtevne odseke krajevnih cest.
Poleg teh nalog bo skupnost v letošnjem letu
zagotovila sredstva še za obnovo mostu na lokalni
cesti Zamarkova—Rogoznica in to v Šetarovi. Prav
tako bo skupnost odplačevala anuitete za najete
kredite, ki jih je najela v prejšnjih letih za asfaltira-
nje cest: Zamarkova—Hrastovec, Cerkvenjak—Vi-
tomarci. Hrastovec—Vinička vas in Dolge njive—
Korena. Za uresničitev navedenih del in nalog bo
skupnost zagotovila 1,818.000 dinarjev.
Iz poročila o delu interesne skupnosti za komunal-
ne dejavnosti in cestno dejavnost za območje občine
Lenart za lansko leto povzemamo, da so s sredstvi v
višini 500.000 dinarjev lansko leto sofinancirali
lokalne kategorizirane ceste, ki jih vzdržujejo
krajevne skupnosti. Posamezne krajevne skupnosti
na območju občine so od tega dobile:
KS Lenart 70.000 din za ceste Zamarkova—Sp.
Partinje—Varda—Zg. Partinje—Jurovski dol, za
cesto Gradišče—Zg. Porčič—Sp. Žerjavci—Zg.
Ročica (del) in za cesto z mostom Vinička vas—
Grušova.
KS Benedikt 75.000 din za ceste: Benedikt—Dr-
vanja—Bačkova—Ana; Obrat—Trotkova—Ločki
vrh—Negova; Zenjak—Sp. Ročica—Froleh; Iho-
va—Negova in Benedikt—Štajngrova—Ihova.
KS Voličina skupno 40.000 din, od tega za ceste:
Zavrh—Čermljenšak lO.OOOdin, Voličina—Jazbine
10.000 din in Voličina(gasilski dom)—Zg. Voliči-
na—Vinička vas (ribniki) 20.000 din.
K S Jurovski dol skupno 60.000 din za ceste:
Malna—Gasteraj—Žitence; Jurovski dol—Var-
da—Partinje—Zamarkova (del) in Malna—Sp.
Gasteraj—Žice.
KS Cerkvenjak skupno 150.000 din, od tega za
ceste: Cenkova—Cerkvenjak 40.000 din. Peščeni
vrh—Andrenci—Župetinci—Smolinci lOOO.OOOdin
in Brengova—Čagona—Vitomarci 10.000 din.
KS Gradišče skupno 30.000 din za ceste: Gradi-
šče—Zg. Porčič—Zg. Žerjavci—Zg. Ročica; Sp.
Verjane—Zg. Verjane—Sp. Senarska—Gradišče in
Gočova—Gočovski vrh—Nadbišec—Zavrh.
KS Zg. Ščavnica skupno 45.000 din za ceste: Zg.
Ročica—Sp. Žerjavci—Zg. Porčič—Gradišče; Zg.
Ščavnica—Sp. Ščavnica; Ana—Ledinek in Zg.
Ščavnica—Dražen vrh—Žitence.
KS Lokavec skupno 30.000 din za cesto Zg.
Ščavnica—Rožengrunt v dolžini 5.5 km.
Za vzdrževanje nekategoriziranih pomembnejših
krajevnih cest, je cestna skupnost prispevala svojo
obveznost sofinanciranja v skupnem znesku
150.000 dinarjev, od tega je vsaka KS v občini
dobila po 20.000 dinarjev, le K S Lokavec 10.000
din.
Svoje stališče k poročilu skupnosti, iz katerega so
navedeni podatki, dbod dali zbori skupščine občine
Lenart na jutrišnji seji.
F
Slovesno
v Desencih
V vrsti praznovanj, kijih v tem
času beležimo na območju ptuj-
ske občine, so to soboto in nedeljo
tudi občani krajevne skupnosti
Destrnik v Slovenskih goricah z
vrsto prireditev obeležili svoj
krajevni praznik, kije že petnajsti
po vrsti. Tako so se ob tej prilož-
nosti spomnili najzaslužnejših
domačinov, ki so v težkih časih
NOB in ljudske revolucije stopili
na branik domovine.
S prireditvami so začeli že v
soboto, ko je bilo najprej srečanje
med mladino in veterani v
odbojki, nato pa so v šoli odprli
razstavo intesovih izdelkov ter
organizirali vsakoletno likovno
srečanje članov likovne sekcije
DPD Svoboda Ptuj in pedagoške
akademije — katedre za likovni
pouk. V letošnje praznovanje so se
vključili tudi člani domačega
prosvetnega društva, ki so za to
priložnost naštudirali komedijo
Pričarani ženin.
Letošnje praznovanje z osred-
njimi prireditvami pa je bilo v
nedeljo v gasilskem domu v De-
sencih. Najprej je svečano sejo
krajevne skupščine in vodstev
družbenopolitičnih organizacij
začel predsednik skuščine K S
Destrnik Ervin Štoger, o uspehih v
zadnjem obdobju in nalogah, ki
čakajo krajane destrniške krajev-
ne skupnosti pa je za tem obšir-
neje spregovoril Franc Simeonov,
predsednik sveta K S. Uvodomaje
obudil spomin na leto 1942. ko je
majhna skupina slovenskogoriš-
kih partizanov napadla orožniško
postajo v Destrniku, na vse tiste, ki
so kakor koli prispevali, da lahko
danes mladi rod živi v svobodi in
blagostanju.
Med letošnjimi pomembnimi
akcijami je posebej naglasil pri-
spevek krajanov v prizadevanjih,
da nas resnično ne bi nič prese-
netilo saj so temeljni dejavnik v
obrambi domovine prav ljudje in
njihova zavest, da branijo svoje.
Vzporedno z realiziranimi na-
logami iz sedanjega srednjeroč-
nega obdobja, je tovariš Sime-
onov nanizal načrtovane akcije za
letos in prihodnje leto ter svojo
misel sklenil s prepričanjem, da
bo skupno delo lahko tudi v pri-
hodnje rojevalo bogate sadove.
Za pomemben prispevek v po-
vojni izgradnji domovine, še po-
sebej prizadevanja za razvoj do-
mačega kraja so na nedeljski
sklepni prireditvi v Desencih po-
delili tudi pet bronastih odličij
OF ter štirinajst krajevnih pri-
znanj.
Prisrčno in lepo je izzvenel ob
koncu še kulturni program z re-
citacijami in petjem, s šopki cvetja
pa so okrasili tudi vsa spominska
obeležja.	mš
Svečanost v Desencih je začel
predsednik krajevne skupščine
Ervin Štoger.	Foto: mš
0 UREDITVI MESTNEGA PARKA V PTUJU
Naj bodo zelene površine res zelene
Gotovo ste že opazili, da po
daljšem času ptujski mestni park
dobiva novo, lepšo podobo. Če ne
drugo, so vašo pozornost
pritegnile luči ob Dravi. Gre za
velika in obsežna dela, zato smo k
razgovoru povabili dipl. ing. arhi-
tekta Marjana Berliča, ki je
projektant nove ureditve mestnega
parka v Ptuju. Prvo vprašanje je
bilo bolj formalno, zakaj je sploh
prišlo do sprememb v ureditvi
mestnega parka. O tem je Marjan
Berlič povedal: ,,Do ponovne
ureditve je moralo priti zaradi
posegov, ki so nastali ob izgradnji
jezu in celotnega kompleksa hidro-
elektrarne SD II. Ob nastanku
jezera je bilo potrebno mestno
jedro zaščititi z zaveso, ki prepre-
čuje dostop vode v kletne prostore
starega dela mesta. Istočasno je
bilo treba zgraditi tudi betonski
zid, ki je na zunanji strani kot
ograja. Ta zid je obramba pred
visokimi stoletnimi vodami. Pri
vseh teh delih je bilo potrebno
odstraniti prvo vrsto dreves v
parku, predvsem zaradi nastopa
težke mehanizacije in zaradi
vibracij, ki bi zagotovo
poškodovale koreninski ustroj. Na
več sestankih komisije za zaščito
interesov občanov mesta Ptuja ob
izgradji HE SD II, smo. ugotovili
da je najboljše, da to prvo vrsto
dreves odstranimo in da pozneje
posadimo nova drevesa.
Prav zaradi tega je prišlo tudi do
vseh ostalih posegov v samo kon-
strukcijo parka, zgrajen je bil
kolektor, drenaža in vsa ostala
spremna dela. Vse to je povzročilo
pravo razdejanje v parku."
Če sem prav razumel, je in-
vestitor nove ureditve parka DEM
Maribor, ki je tudi investitor HE
SD II. Kaj vse pa vključujejo dela
ob ureditvi parka in koliko bo vse
to veljalo?
,,Ne bi mogel reči koliko bo vse
to veljalo, gotovo pa nekaj več kot
8 milijonov. Dela vključujejo vse,
od razsvetljave v parku, na obeh
bregovih Drave — na desnem tja
do Ptujskih toplic, do ureditve
vseh poti in površin, postavitev
klopi, smetnjakov, zasaditev novih
dreves in tratnih površin ter
grmovnic. Razen tega bo urejeno
otroško igrišče v spodnjem delu —
nasproti Komunalenga podjetja. V
celotnem kompleksu bo ta poteza
ob vodi urejena tako, da bo 4 m
široka sprehajalna steza obro-
bljena z granitnimi kockami. Na
različnih mestih — na mestu
nekdanjega rondoja, na mestu
vhoda v osnovno šolo in na mestu
otroškega igrišča — bodo
nekakšne prekinitve prav tako iz
granitnih kock, da bo razbita
monotonija. V notranjem delu
poti bo urejen asfalt z direktnim
stikovanjem s travo."
Verjetno je celoten projekt raz-
deljen na več faz, kajti gre za
obsežna dela, kdaj bo dokončno
urejen?
,,Pristop k projektu za ureditev
mestnega parka je bil enovit in ga
tako tudi izvajamo. V zaključni
fazi pa so projekti za Dravsko
ulico in Znidaričevo nabrežje — ti
dve ulici so na park neposredno
vezani. No, v samem parku so dela
že vidna. Spodnji ustroj za asfal-
tiranje je pripravljen, v spodnjem
delu parka od železniškega mostu
je že pripravljeno zemljišče za
sejanje trave in zasaditev
grmovnic, napeljana je razsvet-
ljava, v zgornjem delu parka pa
trenutno urejajo zemljišče okrog
paviljona Dušana Kvedra. Poti
bodo začeli asfaltirati verjetno še
ta teden tako, da dela le hitro
napredujejo, istočasno pa so že
začeli z napeljavo svetilk na
'desnem bregu Drave. Do Ptujskih
toplic jih bo 40 in upamo, da
bodo zasvetile do sredine junija."
Kako ste kot projektant
zadovoljni s potekom dosedanjih
del?
,,Izvajalcev del je več, zato ne bi
mogel točno reči s kom smo zado-
voljni in s kom ne. Mislim pa, da
se vsi trudijo, da bi ta edini mestni
park spravili v red čim prej in čim
lepše, da bi ljudem vrnili to kar
smo jim vzeli, da dobi park tudi
svojo socialno ne samo zeleno
funkcijo. Majhen zastoj je bil sicer
zaradi mehanizacije, vendar so te-
žave že mimo."
Kaj pa ostale zelene* površine v
mestu Ptuj, kakšno prihodnjost
jim obetate?
,,Res je, da imamo razen parka
tudi druge zelene površine, kjer se
človek lahko sprosti. Tako je na
primer Panorama, kjer je trenutno
še sadovnjak, vendar se bo počasi
tudi tukaj uredil park. Tudi grajski
hrib bo potrebno urediti in
pripraviti, da bo lahko sprejel ljudi
in pa seveda Ljudski vrt, zanje pa
je že v razčiščevanju program in
priprava projektov za ureditev. Ob
vsem tem pa bi opozoril občane,
da vsi skrbimo za zelenice in da
tudi na novoposejane površine
moramo paziti, če že ne drugače
vsaj uničujmo jih ne, ne trgajmo
cvetic in zelenja, to je naša skupna
last in naš ponos. Mislim, da je v
interesu vseh, da zelene površine
ostanejo takšne kot so in takšne ko
bodo po ureditvi." M. Ozmec
Tudi sama notranjost parka že dobiva novo, lepšo podobo.
Foto: M. Ozmec
Marjan Berlič, projektant ureditve
mestnega parka v Ptuju
Foto: M. Ozmec
Pozornost
razvoju
trgovske
mreže na
podeželju
MIP Ptuj je nosilec trgovske
mreže na območju ptujske občine,
v svojih programih dela in bodo-
čega razvoja pa poleg ostalega
posveča posebno pozornost raz-
voju trgovske mreže na podeželju.
Družini čez 30 prodajaln na tem
območju, se bo v letošnjem letu
pridružila še nova v Cirkulanah.
Gre za lokal montažnega tipa.
kjer bo mogoče kupiti osnovne
življenjske potrebščine, živilske
artikle, drobno galanterijo, gos-
podinjske potrebščine in drugo,
načrtna dokumentacija predvi-
deva. da bo lokal imel okrog 310
kv. m bruto površine, v katerem
bo še bife in skladišče. Vrednost je
ocenjena na okrog 50 milijonov
dinarjev.
Priprave na gradnjo so v pol-
nem tek u. saj so pridobljena že vsa
soglasja; v teku pa je pridobitev
gradbenega in lokacijskega do-
voljenja: izdelani pa so tudi že
načrti. Nova trgovina naj bi krila
zahteve čez 3000 potrošnikov z
omenjenega območja. Kljub
temu. da trgovine na podeželju ne
prinašajo potrebnega dohodka,
bodo v MIP-u tudi v prihodnje
skrbeli, da se bodo lokali odpirali
na območjih Slovenskih goric in
Haloz. V že obstoječe trgovine pa
bodo vložili več sredstev, da bo
njihova notranja ureditev na pri-
merni ravni. Tako so že izvedli
manjša preureditvena dela v
prodajalni v Tržcu.
MG
TEDNIK junij 1979
NASE KMETIJSTVO - 7
poklicna poljedelsko Živinorejska šola turnisce
Še vedno premajhen vpis
Uresničevanje zastavljenih na-
log in hitrejši napredek kmetij-
stva sta neločljivo povezana tudi
s kmetijskim šolstvom, izobraže-
vanjem za kmetovanje in kmetij-
ske poklice. Kljub temu, pa se
poklicna poljedelsko-živinorejska
šola Turnišče pri Ptuju še vedno
srečuje s premajhnim vpisom,
stalnimi prostorskimi težavami in
neustrezno opremljenostjo za
praktični del pouka.
Letošnji predhodni vpis je po-
novno pokazal, daje med mladi-
mi še vedno premalo zanimanja
za to šolo, razlogov pa je seveda
več. Med njimi vsekakor pre-
majhno seznanjanje z možnostmi,
kar ne more biti le naloga peda-
goških delavcev na šoli, temveč
širše od pospeševalcev do učite-
ljev na osnovnih šolah. O tem je
tekla beseda v pogovoru z ravna-
teljem šole Miranom Horvatom.
—	S predhodnimi vpisi smo
začeli že veliko prej. Kakšne
rezultate je dal na vaši šoli?
»Za našo šolo se je dosedaj
prijavilo le 29 bodočih učencev,
kar je le približno polovica naših
zmogljivosti. V prihodnjem šol-
skem letu bomo imeli dva oddel-
ka, zato je za vse tiste, ki se še
niso odločili še veliko prostora in
tudi časa.«
—	Vaši učenci so povedali, da so
z možnostmi za šolanje na tej
poklicni šoli premalo seznanjeni,
da so se za vpis odločili sami.
Kako ste akcijo seznanjanja iz-
vedli na vaši šoli in kako bi jo
pravzaprav v občini morali?
»Poklic poljedelca — živinorej-
ca in kmetovalca je za našo
družbo izredno pomemben, po-
staja pa vedno bolj pomemben.
Zato bi bilo potrebno veliko več
družbene skrbi za večji vpis.
Letos je svetovalna služba zavo-
da za zaposlovanje izvedla akci-
jo. tudi mi smo obiskovali in
bomo še osnovne šole ter posa-
meznike. ki se : niso odločili. Z
ozirom na pomembnost večjega in
cenejšega pridelovanja hrane bo
v prihodnje naša družba morala
narediti več, da se bodo v šolo
vpisovali vsi, ki nameravajo ostati
doma na kmetijah in tako bodo
pridobili vsaj osnovno znanje
kako pridelati več in ceneje.« "
—	Šola vzdržuje stike z učenci
tudi potem, ko so že postali
kmečki gospodarji ali pa delavci.
Ali jim je šola dala potrebno
znanje za uspešno delo?
»Vsaki dve leti se sestajamo v
okviru društva absolventov kme-
tijskih šol v Sloveniji. Lahko
rečem daje velika večina ponosna
na svoje šolanje na naši šoli in si
želi stikov. Ugotavljamo pa, da bi
tem morali tudi pozneje nuditi
dopolnilno znanje na krajših se-
minarjih, srečanjih, tečajih. Na
tem področju bomo morali storiti
več.«
—	Prav je. da tudi v tem pogovo-
ru predstavite šolo. možnosti
šolanja, štipendije in učni pro-
gram.
»Šola je dveletna in ima dva
oddelka. V poklicnem poljedel-
sko-živinorejskem oddelku, ki
traja normalno od L septembra
do 20. junija, so možnosti za
nadaljevanje šolanja zelo dobre.
Sprejemamo učence s popolno
osemletko in vsi boljši, ki zaklju-
čijo šolanje z vsaj prav dobrim
uspehom, lahko nadaljujejo šola-
nje na tehniški kmetijski šoli s
tem. da jim pripravljamo pripra-
vljalne seminarje. Iz izkušenj
lahko povem, da nato zelo uspeš-
no nadaljujejo šolanje v tretjem
letniku srednje kmetijske šole.
Drugi oddelek je oddelek za
kmetovalce, ki pa je premalo
obiskan. Namenjen je vsem ti-
stim. ki nameravajo ostati na
kmetiji. Šolanje traja dvakrat po
šest mesecev. Pouk se prične L
oktobra in traja do 15. aprila.
Tako so učenci lahko pretežni del
kmetijske sezone doma na kmeti-
ji. opravljajo svoje delo, v zim-
skem času pa si pridobijo izo-
brazbo.
Učni program na teh oddelkih
obsega okrog 60 odstotkov splo-
ših predmetov s tem. da pri
kmetovalcih ni biologije in kemi-
je. Neobvezen je tudi tuj jezik, za
nadaljevanje šolanja pa je potre-
ben. Med strokovnimi predmeti
so kmetijski stroji, poljedelstvo,
živinoreja, varstvo rastlin in prak-
tično delo na šoli ali na objektih
in kmetijah, ki smo jih v ta namen
posebej izbrali.«
—	Vaši učenci imajo pravgotovo
premalo praktičnega dela na šoli.
saj ste ob prostorskih težavah za
praktično delo preslabo oprem-
ljeni. Ali se bodo stvari ob
preselitvi v nove prostore srednje-
šolskega centra izboljšale?
»Res je. da smo med tistimi
kmetijskimi šolami v Sloveniji, ki
nimajo lastnega objekta za vsa-
kodnevno spoznavanje proble-
mov v kmetijski proizvodnji. Žal
so izgledi za izboljšanje na tem
področju zelo slabi, lastni šolski
objekt bi zahteval velika finančna
sredstva. O tem lahko zaenkrat le
še sanjamo. Osnovni pogoji za
šolanje, ki so sedaj zelo slabi, se
bodo jeseni s preselitvijo v nove
prostore Srednješolskega centra
zelo izboljšali, za marsikoga bo
to tudi privlačnejše. Za praktični
del pouka smo zastavili zelo
široko akcijo, vključenih imamo
prek 50 učnih kmetij, s katerimi
že pet let sodelujemo. V te
namene služijo tudi vsi objekti
Kmetijskega kombinata. Perutni-
ne, Obdravskega zavoda za vete-
rinarstvo in živinorejo. Z ostalimi
objekti in obrati na področju
Slovenije pa se učenci seznanjajo
na strokovnih ogledih. Res pa je,
da smo sami z osnovnimi učili, ki
bi jih moral učenec podrobno
poznati, slabo opremljeni,«
—	V ptujski občini imamo zelo
močne kmetijske delovne organi-
zacije, ki potrebujejo kadre.
Kakšna je vaša povezava, zraven
uporabe objektov za praktični
pouk. z združenim delom? & f
»V zadnjem času se na področju
agroživilskega šolstva snujejo ob
šolah enote, ki obsegajo vse
zainteresirane organizacije zdru-
ženega dela. Na področju našega
šolskega okoliša so vključeni
Kmetijska zadruga Ptuj, Obdrav-
ski zavod za veterinarstvo in
živinorejo, TOK Perutnine in
Kmetijski kombinat Ptuj TOZD
Farma prašičev. S temi delovnimi
organizacijami naj bi se šola v
bodoče dogovarjala o vseh pro-
blemih. usmeritvah in jih s skup-
nim dogovarjanjem reševala. Na
tej poti smo na začetku, upam. da
bomo v nadaljevanju lahko trdili,
da se izobražujemo za potrebe
združenega dela.«
— Pa se vrniva ponovno na vpis
na vašo šolo. Kakšni so časovni
pogoji in kje lahko postrežejo z
informacijami?
»Zaradi premajhnegazanimanja
je vpis odprt ves čas, torej do
začetka pouka 1. septembra.
Vsakega prijavljenega bomo radi
sprejeli. Poudariti moram, da je
prav za naše področje možno
pridobiti štipendijo ali v organi-
zacijah združenega dela ali pa iz
združenih sredstev. Štipendijo
lahko pridobi vsak učenec in tako
pokrije stroške šolanja.
Podrobne informacije lahko
učenci prejmejo tako na Zavodu
za zaposlovanje, na svoji osnovni
šoli. prav tako pa na naši šoli ves
čas počitnic, vsak dan od 9. do 11.
ure.«
Šolanje za kmetijske poklice je
prav gotovo izrednega pomena
tako za kmetijske delovne organi-
zacije in še zlasti za zasebni del
kmetijstva. Zato nam ne more biti
vseeno, ali je šola dovolj zasedena
ali ne in v kakšnih razmerah
deluje. Znanjeje namreč neločlji-
vi del dela in napredka na kmeti-
jah. In če je pridelovanje hrane
naš skupni interes, potem mora to
veljati tudi za kmetijsko šolstvo.
I. kotar
S strokovnega ogleda
— foto zk
Kmetovanje zahteva vedno več znanja
1	— foto zk
Ribolov naj ne bo
uničevanje ribjega
rodu
Otroci, ki so šli iz šole Toneta Znidariča so me opozorili, daje pri
paviljonu Dušana Kvedra-Tomaža na obrežju Drave polna vrečka rib, ki
seveda niso bile več žive. Tudi še niso zaudaijale, kar pomeni, da jih je
neznani ribič na tem mestu lepo odvrgel in odšel svojo pot.
Kdo je to bil in kaj ga je k temu privedlo, bo verjetno ostala
skrivnost. Mi se pri tem lahko samo sprašujemo ali je bil to ribič, kije
imel ribiško karto ali pa krivolovec. Bodi tako ali drugače, v obeh
primerih je dejanje obsojanja vredno.
Menimo namreč, da ribolov res ne more biti samo nekakšen hoby za
zapravljanje časa, mirjenja živcev. Resda je znano, daje danes precej
ribičev, ki lovijo, rib pa ne jedo radi. Običajno pa imajo takšni ribiči
znance, prijateljet ki jim ribe, bodisi podarijo ali prodajo, da tako ribjega
zaroda res ne uničujejo po nepotrebnem, brez koristi.
To je še toliko manj razumljivo, če vemo, da si mnogi izmed ribičev
prizadevajo, da bi naše vodno bogastvo še bolj obogatili z ribami. Žal pa
kot kaže primer, ki smo ga na kratko opisali, se najdejo ,,ribiči", ki
prihajajo k rekam, jezerom samo zato, da nekaj ulovijo, strpno v PVC
vrečke in potem, ko se ribe več ali manj zaduše, preprosto nekje
odvržejo. Upajmo, da takšnih primerov res ni veliko.
Poznam namreč nekaj res strastnih ribičev, ki ure in ure presedijo ob
vodi in običajno nekaj tudi ulovijo. Če so ribe res dovolj velike, kot to
določajo pravila, jih odnesejo domov, prijateljem, da jih le ti potem na
različne načine pripravijo in pojedo, kar je edinole pravilno. Kot ni lepo,
da danes najdemo na cestah kruh, ki ga običajno pač otroci odvržejo, ko
so ga siti, si tudi ne želimo, da bi ljudje - odrasli brez koristi lovili ribe in
jih potem nekje odložili, ko so jim vzeli življenje.
F. H.
Most čez Polskavo
pri Lovrencu
Most čez regulirano Polskavo pri Lovrencu na Dravskem polju je v
zaključni fazi. Ta most je velikega pomena za kmetovalce, ki imajo svoje
njive in travnike na drugi strani potoka. Precej časa jih je najbližja pot
vodila ob Polskavi do mostu na cesti Ptuj - Majšperk. To je bil precejšnji
Na posnetku še na mostu sicer manjka ograja, ki pa bo v času,
ko to berete prav gotovo že narejena
ovinek, zaradi katerega so kmetje izgubljali svoj dragoceni čas. Prav
sedaj, ko je čas sušenja sena in ko se bliža žetev, bodo dela na mostu
končana.
Promet čez most je precej šenj, moti le nekoliko preozko cestišče, saj
se le s težavo srečata dva naložena kmečka voza ali traktorja. Kljub temu
pa je za kmetovalce velika pridobitev, da je most spet odprt, da lahko
nemoteno vozijo čezenj na svoja polja in pridelke domov.
Besedilo in posnetek:
Danilo Klajnšek
TUDI KMEČKE GOSPODINJE
SO RAZSTAVLJALE
V vrsti prireditev, ki so spremljale letošnje
slovesnosti na Destrniku. so v osnovni šoli Bratov
Rc> pripravili tudi zanimivo razstavo pekarskih in
slaščičarskih izdelkov Intesa ter jo obogatili še z
izdelki nekaterih domačih gospodinj in starimi
etnografskimi predmeti iz šolske zbirke. Tako ni
manjkalo gibanic in pravih kmečkih sirovih pogač,
pa domačega kruha niti predmetov, ki so nekoč ali
na služijo še danes za mlačev pšenice, za peko in
kuhanje v stari kmečki peči. . . Veliko tega je sicer
bilo oddanega nekaterim vnetim zbiralcem ali pa
zavrženega kot nekaj nekoristnega. Taka oblika
predstavitve teh predmetov pa obenem pomeni tudi
za vse. da ohranijo tisto, kar je še ostalo in da ima
tudi tak etnografski predmet neprecenljivo vred-
nost v zgodovini razvoja in življenja našega kmečke-
ga človeka.
mš
Bogato obložene mize izdelko* Intesa in kmečkih gospodinj so pritegnile pozornost številnih obiskovalcev.
(Foto: Langerholc)
Vrnimo se k naravi
Davni klic »Vrnimo se k naravi« je ostal brez
odziva. To je bil dober klic zanesenjakov, ki so
predvidevali, da se kolo zgodovine in znanstveno-
tehnološki napredek ne more zaustaviti, a še manj
vrniti nazaj. Resnica je, danes se v razvitem svetu,
vse bolj ugotavlja, daje zdravje v urbanističnem in
industrijskem okolju, ogroženo. Iz tega seje razvilo
gibanje k naravi, razumljivo samo občasno (planin-
stvo. taborništvo. kmečki turizem, množična grad-
nja hišic za počitek in rekreacijo tako imenovani
vikendi). To je vsekakor koristno, ampak nezadovo-
ljivo.
Pregovor dobi novi smisel in pomen takrat, če se
uporno nadaljuje, da se poskrbi za absolutno
pravilno prehrano, kot bistveni pogoj zdravja,
odpornosti, delovne zmožnosti, dolge življenjske
dobe in blagostanja. Posebno je nujno, da se zago-
tovi čim več naravne hrane, ki v popolnosti zagota-
vlja vse fiziološke potrebe človeškega organizma.
■ obremenjenega z napori. Če tako razumemo klic
»Vrnimo se k naravi« tedaj je to izvedljivo in
upravičeno. To je zaradi tega kar samo naravna
hrana vsebuje vse fiziološke potrebe organizma,
oskrbuje njegovo splošno vitalnost, odpornost in
vzdržljivost. V pogojih onesnaženja ozračja, vode in
hrane je izredno pomembna pravilna prehrana, kije
obenem preventiva proti boleznim.
MED ZAŠČITNIK ČLOVEKOVEGA ZDRAVJA
Na osnovi znanstvenih dognanj je ugotovljeno, da
je med edina naravna hrana z največjo biološko
vrednostjo, pogojen z mnogoštevilnimi zaščitnimi
biogenimi snovmi in da ima tudi vlogo zdravila. Če
se klic »Vrnimo se k naravi« uporabi na tak način,
tedaj je ta vrnitev ne samo možna, ampak tudi
uresničjiva. S tem bomo dobili eno od najuspešnej-
ših sredstev za ohranitev zdravja, odpornosti,
delovne zmožnosti in splošne vitalnosti.
V človeškem organizmu ima hrana trikratno vlogo
in sicer: izgrajevalno. energetsko in zaščitno. V
zaščitno hrano spadajo v glavnem vitamini, mineral-
ne soli. kot izviri jonov. a posebno mikroelementi,
potem encimi, organske kisline i. dr. Dobro kombi-
nirano sadje vsebuje vse tri skupine snovi, ki so
potrebne za izgrajevanje, energetsko moč in zaščito
človeškega organizma.
Sadje je tudi najboljše sredstvo za neutraliziranje
in odstranjevanje strupenih snovi i/ organizma.
Sadje deluje tudi krepilno glede odpornosti orga-
nizma in preprečuje bolezni. Po teh lastnostih se
sadje zelo približuje »medu« . a ga ne doseže.
Med je edina absolutno na	hrana, ker so
čebele ostale koristne žužt veliki prijatelji
človeka. Med je naravna ) zaradi tega. ker
čebele nasrkajo največ neki in cvetnega prahu
iz najrazličnejših zdravilnih rastlin oz. njihovih
cvetov. Poleg tega vsebuje m d veliko življenjsko
pomembnih sestavin, ki imajo biogene lastnosti in
od katerih je odvisna vitalnost organizma. Tako
bogato ni nobeno drugo hranilo. Zato ni čudno, da
uvrščamo med najvišje med hranili, saj ima trojno
v logo: hrani in sladka, krepi organizem, preprečuje
bolezni in zdravi. Prav zato dajmo v našem jedilni-
ku več prostora medu in drugim proizvodom naših
marljivih delavk — čebel.
Srečko Rupnik
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
14.junij 1979- TEDNIK
LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU
Prizadevanja
za lastne prostore
Ko je človek neka časa oddaljen od svojega doma večkrat pomisli
na rek: ,,Ljubo doma, kdor ga ima '. Vsako društvo ali organizacija pač
stremi za tem, da bi imela svoj prostor. To je velikega pomena za
nadaljnje uspesno delovanje. Tu jmčnejo graditi, tam obnavljajo, nekje
pa pustijo vse pri miru in raje plačujejo visoke najemnine za uporabljanje
prostorov. Se posebej pa so prostora potrebni upokojena. S svojim
minulim delom so veliko prispevali k nadaljnji izgradnji našega
samoupravnega sistema.
Društvo upokojencev v Lovrencu na Dravskem polju je bilo
ustanovljeno leta 1976. Delo v društvu je takoj po ustanovitvi postalo
živahno. Že v drugem letu svojega obstoja so razvili prapor društva,
pripravljali izlete, ustanovili pevski zbor, kije že gostoval v raznih krajih
nase republike; lani oktobra pa so organizirali srečanje društev
upokojencev z desnega brega reke,Drave. Razumljivo je, da so povabili
tudi predstavnike iz drugih ruštev. Želja upokojencev v Lovrencu je, da si
kar najhitreje pridobijo svoj prostor, kjer bi se lahko sestajali in uspešno
razvijali svoje aktivnosti.
V sproščenem pogovoru s predsednikom društva upokojencev
Rudolfom Brenclom je bilo slišati marsikatero zanimivost v zvezi
pridobitve prostora. Tov. Brenči je dejal, daje bila v začetku lanskega
leta razširjena seja KS Lovrenc, na kateri so sklenili da bodo društvu
upokojencev dodelili naturalizirani del stavbe št. 4.
Predsednik društva je iskal pri upravnih organih SO Ptuj
dokumentacijo, če je to dodeljeno, vendar je bil presenečen, saj v treh
mesecih ni dobil sporočila od krajevne skupnosti.Totem so se zanimali
pri tajniku KS, če se ni kje zataknilo. Po raznih pripetijah je KS Lovrenc
res poslala na SO Ptuj vlogo, da se naturalizirani del stavbe št. 4. dodeli
društvu upokojencev. S tem pa so nastala različna mnenja o dodelitvi
stavbe, kijih bo treba v okviru KS poenotiti.
Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek
Opuščeni del stavbe, ki bi ga naj dobilo društvo upokojencev.
SKRB ZA STANOVANJA
UPOKOJENCEV
Zbor delegatov skupnosti po-
kojninskega in invalidskega za-
varovanja SRS v občini Ptuj se bo
sestal v ponedeljek, 25. junija v
Ptuiu. Deleeati bodo namrei
obravnavli poročilo stanovanj-
ske komisije. Iz tega poročila
povzemamo nekaj podatkov, ki
kažejo, da je komisija uspešno
opravljala svojo nalogo in reše-
vala stanovanjske probleme upo-
kojencev, saj so do danes krediti-
ran 84 stanovanjskih enot s kate-
rimi razpolagajo upokojenci.
Do decembra 1976 je bilo
odkupljenih 20 enosobnih stano-
vanj in 5 garsonjer z okrog 900
kvadratnih metrov stanovanjske
površine, cena za kvadr. meter pa
|e znašala 6.500 din. V ta stano-
vanja so se upokojenci vselili v
januarju 1977.
Do junija 1977 je bilo odkup-
ljenih nadaljnjih 5 enosobnih
stanovanj in 10 garsonjer v skupni
površini 395 kv. metrov stano-
vanjske površine. Cena za kv. m.
pa je znašala 7.000 din, upoko-
lenci so se vanje vselili v iuniju
1977-.
V	letošnjem letu načrtujejo
nakup 44 stanovanj. Na račun
odobrenega in izplačanega poso-
jila jim je stanovanjska slcupnost
občine Ptuj že dodelila eno eno-
sobno stanovanje in dve garso-
njeri v izmeri 78 kv. metrov in so se
vanje upokojenci že vselili. Ostala
kupljena stanovar-ia vseljiva:
V	naslednjih tednih osem eno-
sobnih stanovani in 4 earsoniere v
skupno 388 kv. metorv stanovanj-
ske površine.
Do konca meseca decembra
letos pa bo vseljivih v Ptuju 19
enosobnih stanovanj in 5 garso-
njer s skupno 863 kv. metrov sta-
novanjske površine; v Majšperku
pa pet enosobnih stanovanj z 224
kv. metrj,stanovanjske površine.
Tako je od vseh 84 stanovanj 43
že zasedenih, ostalih 41 pa bo
vseljivih do konca letošnjega leta.
Vsa stanovanja so namenjena v
trajno uporabo upokojencem, v
njin bodo stanovali izključno le
upokojenci in njihovi zakonci.
Komisija dodeljuje stanovanja
upokojencem po določilih pred-
nostne liste. Poleg tega je samo-
upravna stanovanjska skupnost
občine Ptuj iz solidarnostnega
stanovanjskega sklada dodelila 12
stanovani upokojencem-borcem
NOV v "novozgrajenih stanova-
njih, 23 stanovanj pa v starih hišah
stanovanjskega fonda iz katerih
so se upokojenci odselili v nova
stanovanja.
Tako je skupno doslej rešenih
že 78 stanovanjskih problemov
upokojencev do konca leta pa jih
bo še nadaljnjih 4). ko se bodo
vselili v nova stanovanja, ob tem
pa bodo izpraznili približno 7
starih stanovanj, kar bo omogo-
čilo dodatne rešitve.
Po vselitvi ob koncu letošnjega
leta predvidevajo, da bo ostalo se
nerešenih okrog 20 primerov, tem
prosilcem pa bo treba zagotoviti
ustrezna stanovanja v bližnji pri-
hodnosti z nakupom novih sta-
novanj. V komisiji tudi realno
predvidevajo, da bodo še naprej
prihajale zahteve upokojencev za
dodelitev ustreznih stanovanj.
Zaradi tega v planskem obdobju
1981 — 85 predvidevajo gradnjo
oz. nakup 40 stanovanj, da bi va-
nje prvenstveno vselili upokojen-
ce borce NOV. invalide in upo:
kojence z nizkimi pokojninami, ki
še vedno stanujejo v neustreznih
in vlažnih stanovanjih.
Delovne organizacije v Ptuju in
v Kidričevem nimajo posebnih
stanovanjskih problemov s svoji-
mi delavci, ki so pred upokojitvi-
jo. Tisti, ki že stanujejo v družbe-
nih stanovanjih, ostanejo tudi po
upokojitvi v svojih stanovanjih,
po potrebi pa se jim lahko omo-
goči zamenjava iz večjega v
manjše stanovanje. Mnogo de-
lavcev, kije pred upokojitvijo pa
stanuje na podeželju, večina od
njih ima svoja novozgrajena sta-
novanja, kjer bodo živeli tudi po
upokojitvi.
V predlogu komisije je tudi
misel, da bi naj v bodoče sredstva
iz stanovanjskega sklada bolj
usmerjali v gradnjo domov za
upokojence in ostarele občane in v
gradnjo stanovanj za upokojence
z nizkimi pokojninami.
FF
Živahna
društvena
aktivnost
Pri društvu invalidov Ptuj tudi v
letošnjem letu nadaliuieio z bo-
gatim delom. V okviru letne
aktivnosti so pripravili že več
manifestacij. Se posebej zanimivo
je bilo minulo soboto, ko je 145
članov društva in njihovih svojcev
odšlo na izlet, ki jih je vodil skozi
Slovensko Bistrico, Poljčane,
Podčetrtek, Trebče, Senovo,
Krško in Brežice. Nazaj grede pa
so se ustavili še v Klajncu in si
ogledali Augustinčičev atelje.
Zdravi in polni dobre volje so se v
večernih urah vrnili v Ptuj. To je
tudi vzpodbuda, da bodo v pri-
hodnje pripravili še več podobnih
izletov.
Društva invalidov v sloven-
skem in jugoslovanskem merilu
opravljajo izredno pomembno in
humano vlogo. V letošnjem letu
praznujejo 10-letnico dela.
Sklepna slovesnost ob tej prilož-
nosti bo v soboto, 16. junija v
Ljubljani, pripravlja pa to zveza
društev invalidov Slovenije.
Udeležilo pa se je bo več članov
ptujskega invalidskega društva.
MG
Slavimo in praznujemo visoke jubileje!
Lovska družina Destrnik bo v počastitev 60-let-
nice KPJ. SKOJ-a in združenja revolucionarnih
sindikatov priredila v nedeljo, 24. junija z začetkom
ob 8. uri meddružinsko tekmovanje v streljanju na
umetne golobe, pri lovskem domu v Drstelji, ob cesti
IV. reda. Janežovci-Selce.
Tisti, ki so že bili v tem mirnem kotičku rogozniške
doline, bodo gotovo želeli priti še enkrat in pritegnili
tiste, ki še tam niso bili in niso uživali čistega zraka v
gozdičku prt lovskem domu. Nudili vam bomo in
solidno postregli s srnjakovo omako, cigansko pe-
čenko. dobrim in pristnim haloškim vinom, pivom
in brezalkoholno pijačo, plesalce in prijatelje za-
bavnih melodij pa bo še gotovo pritegnil ansambel
Toneta Kmetca. ki bo igral vesele in poskočne me-
lodije v popoldanskih in večernih urah.
Ves čas prireditve boste lahko poskušali srečo, saj
bomo pripravili bogat srečolov s sto lepimi dobitki,
predvsem dvokolo. dva pr. metra drv in drugi ko-
ristni dobitki.
Veko
0RM02
JUBILEJNO SREČANJE
PEVSKIH ZBOROV
Na grajskem dvorišču v Ormožu je v nedeljo pred številnimi
obiskovalci in poslušalci potekalo 10. jubilejno srečanje pevskih zborov
severovzhodne Slovenije. Jubilejnega srečanja, posvečeno je bilo
letošnjim pomembnim jubilejem, seje udeležilo dvanajst zborov in sicer
iz Maribora, Slovenj Gradca, Radelj, Prevalj, Ormoža, Ptuja, Rogoznice,
Benedikta, Tomaža, Hoč in Murske Sobote.
Srečanje je odprla dolgoletna delavka pri ZKO Ormož in poleg
občinstva pozdravila tudi Janjo Korošec-Žižkovo, ki je pravzaprav
ustanoviteljica tega srečanja in Jožeta Humra, predsednika ŽKO
Slovenije. Nedeljska prireditev je zelo uspela in sodeč po močnih
aplavzih je pričakovati, da bomo prihodnje leto slavili že II. srečanje
pevskih zborov Severovzhodne Slovenije.
zk
P0LJCANE
Razvili bodo planinski
prapor
S sobotnim (2. junij) koncertom Planinskega okteta iz Poljčan v avli
osnovne šole Poljčane, so v tem kraju pod Bočem, pričeli z osrednjimi
svečanostmi ob 50. obletnici dejovanja Planinskega društva Poljčane in
tudi 60-letnici ZKJ. SKOJ in revolucionarnih sindikatov.
Osrednji dogodek ob praznovanjih 50. obletnice delovanja PD
Poljčane. na katerega so zelo ponosni ne le samo člani društva, ampak
vsi prebivalci Poljčan s širšo okolico, bodo proslavili v soboto 16. junija
ob 18. uri v avli COŠ Poljčane, kjer bodo najprej odprli razstavo pod
naslovom »50 let DP Poljčane« in razglasili rezultate foto natečaja »Boč
z okolico«. Uro kasneje bo svečana akademija s kulturnim programom
in razvitjem društvenega prapora. Ob tej priložnosti bodo najzasluž-
nejšim članom PD in drugim aktivistom na področju planinarstva,
podelili posebna priznanja.
Svečanosti bodo zaključili v nedeljo 17. junija z velikim piknikom za
vse ljubitelje planin pri planinskem domu na Boču.
Viktor Horvat
0PL0TNICA
Uspešno delo pionirjev
Na osnovni šoli Oplotnica že vrsto let uspešno deluje pionirska
organizacija Tone Meliva. Organizacija vključuje čez 400 mladih od
prvega do sedmega razreda osnovne šole in se po doseženih rezultatih,
predvsem na področju prostovoljnih aktivnosti, uvršča med najuspeš-
nejše na območju občine Slovenska Bistrica.
V letošnjem šolskem letu so se člani pionirskega odreda te šole. še
posebno izkazali na področju zbiranja finančne pomoči prizadetim od
potresa v Črni gori. za katere so zbrali 7398 dinarjev. 3000 dinarjev pa so
zbrali za nakup copat za afriške otroke.
Pionirji te osnovne šole se uspešno vključujejo tudi v JPI in v
tekmovanja za veselo šolo, kjer je sodelovalo blizu 150 učencev šole.
Njihovo delo pa je tesno povezano z delom vseh organizacij in delovnih
kolektivov v krajevni skupnosti Oplotnica.
Viktor Horvat
1S0 let šole
Tomaž pri Ormožu
Osnovna šola narodnega heroja Vinka Megla Tomaž pri Ormožu je v
dneh od 4. do 8. junija 1979 organizirala vrsto prireditev v počastitev
150 letnice šole Tomaž.
Ravnatelj šole Vlado Kovačič je 4. junija odprl razstavo starih
kmečkih predmetov ter likovnih in fotografskih del učencev osnovne
šole. V kratkem a klenem nagovoru je lepo orisal pomen in delo šole.
Sledil je program. Najprej je folklorna skupina - 6 parov - dovršeno
izvajala nekaj narodnih plesov. Točka je trajala precej časa tako, da so se
mladi plesalci pošteno utrudili in razgreli. Zeli pa so živahen aplavz, kar
jih je gotovo razveselilo.
Tri sestre iz družine Nedeljko so dobro triglasno odpele nekaj šalj ivih
domačih pesmi. Pri pesmi „rad bi vedel, kako kmetič seje svoj ovs" je
sodeloval kmet Kupčič in nazorno pokazal, „kako to gre" ko seje, pleje,
žanje, odpelje in zapije svoj ovs. Kot dolgoletnemu članu tomaževske
dramske skupine se mu je prizor tudi posrečil in spravil vse prisotne do
sproščenega smeha.
Nato so si navzoči ogled ah skrbno zbrano in pripravljeno razstavo, ki
je bila domiselno aranžirana s poljskim cvetjem in klasjem. Po ogledu
razstave so bili gostje povabljeni na odlično kmečko južino in prijateljski
pomenek. Dobro razpoloženje je zasenčila samo ugotovitev, da ob
otvoritvi ni bilo ,,nikogar od občine". Tudi krajani so se slabo odzvali -
je pač čas sušenja sena, nekaj pa tudi pomanjkljivo zanimanje za kulturo.
S tem pa ni rečeno, da se ne bi prav vsi zavedali, kaj nam šola pomeni
Saj to je tisti temelj na katerega gradimo mogočno stavbo življenja in
znanja in brez katerega bi bile onemogočene domala vse dejavnosti.
Nikoli še ne bomo mogli oddolžiti našim požrtvovalnim učiteljem,
posebno onim na vasi, h katerim se zatekamo po nasvet ah pomoč. V
katerih ne gledamo samo vzgojitelje naših otrok, ampak so nam često
edino upanje v naši stiski. S kakim spoštovanjem se vedno spominjamo
takih dobrih učiteljev! Tudi pri Tomažu jih je bila lepa vrsta. Tako je en
dan prireditev posvečen srečanju z njimi.
Predviden je tudi literarni večer s pisateljema Ivanom Potrčem in
Branko Jurca, ogledali pa si bomo lahko še likovno razstavo Bojana
Oberčkala, ki nas je že večkrat presenetil s svojimi lepimi deli.
Naj še omenim, da je skupščina občine Ormož podelila za
dolgoletno in uspešno delo šole, plaketo Ormoža.
Vsem, ki so vložili dosti truda, da bi prireditve ob 150-letnici šole
Tomaž dobro uspele, naj bo izrečena topla beseda zahvale in priznanja!
Erna Meškova
Ravnatelj šole Vlado Kovačič se zahvaljuje v imenu učencev in
učiteljskega kolektiva za visoko priznanje
Foto: R
DELO MLADIH V VIDMU PRI PTUJU
Starejša generacija mnogokrat
dokaj kritično gleda na mlade, na
njihov odnos do dela, živijo v
prepričanju, da se hoče današnja
mladina samo zabavati, pozab-
ljajo pa. da so tudi sami bili nekoč
mladi in prav takšni kot so mladi
danes. O mladih v Vidmu pri
Ptuju smo se pogovarjali s pred-
sednikom tamkajšnje osnovne
organizacije zveze socialistične
mladine Slovenije Borisom No-
vakom.
Kot je povdaril Boris, je mla-
dina pripravljena in voljna delati,
vendar jih je potrebno k temu
pritegniti. Po njegovem mnenju
so bila dosedanja vodstva mla-
dinske organizacije v Vidmu
dobra, vendar ni bilo pravega
pristopa k delu. že po prvem ne-
uspehu pa so izgubili voljo do
nadaljnjih prizadevanj. Mladini
pa manjka ravno to — trda volja
in vztrajnost.
Boris je postal predsednik OO
šele pred kratkim. Ob izvolitvi
novega vodstva so si zadali tudi
program dela. ki pa sicer ni zelo
obsežen, da ne bi ponovno klonili
pod težo morebitnih neuspehov.
Velika in pomembna naloga paje
kljub temu ustanavljanje vaških
aktivov v vseh vaseh krajevne
skupnosti. S pomočjo teh aktivov
bodo v vrste aktivnih mladincev
pritegnili veliko število novih
članov.
Na prvi konferenci so se dogo-
vorili tudi za ustanovitev mla-
dinske delovne brigade, ki bo
delovala na območju krajevne
skupnosti in sodelovala pri ureja-
nju cest, pri gradnji večnamen-
skega doma v Vidmu, skratka
vključila se bo v vse večje akcije.
Omenjeno brigado so že ustano-
vili in že šteje okoli 40 članov.
Pohvalno je potrebno sprego-
voriti o mladih tudi glede njiho-
vega prispevka prvemu prazniku
KS Videm. Organizirali so na-
mreč izredno uspeli literarni ve-
čer. sodelovali so v krosu, turnirju
v malem nogometu, njihovi
predstavniki pa so sodelovali tudi
v kulturnem programu, saj so
vključeni v tamburaški orkester,
pevski zbor. dramsko skupino in
tako dalje.
Jasno je, da potrebuje mladina
poleg resnega dela tudi zabavo.
Tega se zaveda tudi vodstvo OO v
Vidmu. Disco ples, ki ga prirejajo
skoraj vsako soboto, privabi
mlade iz bližnje in daljne okolice
in prav gotovoje tudi to ena izmed
oblik povezovanja mladih, saj jim
v nasprotnem primeru ne bi bilo
težko oditi v bližnje mesto ali kam
drugam, kjer lahko najdejo vsako
vrsto primerne pa tudi neprimer-
ne zabave.
Boris je povedal, daje verjetno
imela mladina prej premalo pod-
pore in da tudi sama mladinska
organizacija ni bila upoštevana
kot enakopraven družbenopoli-
tični dejavnik v krajevni skup-
nosti. Novoizvoljena vodstva
tako KK SZDL kot drugih
organov pa si prizadevajo delo
mladih poživiti in jih pri njiho-
vih prizadevanjih podpirajo in
mladi so prepričani, da bodo z
njihovo pomočjo lažje dosegli
zastavljne cilje.
JB
Predsednik OO ZSMS Videm
Boris Novak
TEDNIK - "-Junij 1979
KULTURA IN IZ0BRA2EVANJE - 9
MDA SLOVENSKE
GORICE 79
Bogat
kulturni
program
Tudi v letošnjem letu je kul-
turna skupnost občine Ptuj pri-
pravila za brigadirje bogat in
raznovrsten kulturni program. V
nedeljo seje na literarnem večeru
predstavil Tone Partljič, v torek so
brigadirjem zaplesali in zapeli
člani folklorne skupine Vinko
Korže iz Cirkovc, v sredo, 20. ju-
nija bo nastopil Dare Ulaga z
monodramo Nekoč in danes.
Prihodnji četrtek pa bodo na
koncertu nastopili sopranistka
Sonja Hočevar, tenorist Rajko
Koritnik in Silvester Miheličič z
elektronsko harmoniko. zk
LIKOVNO SREČANJE NA DESTRNIKU
V osrčju Slovenskih goric že
enajst let tečejo prizadevanja, da
bi v kulturno življenje Destrnika
in okolice vnesli tudi stalna li-
kovna srečanja in vsaj enkrat na
leto zbrali v tem kraju nekaj pri-
znanih slikarjev ter tistih, ki jim je
slikanje ob delu in vsakdanjih
skrbeh neke vrste razvedrilo in
osebna izpoved. Vrsto let jim je
uspevalo, da so pripravljali li-
kovne razstave, že tretje leto za-
pored pa ob krajevnem prazniku
organizirajo stalna likovna sreča-
nja in skupinsko razstavo s sode-
lovanjem študentov pedagoške
akademije — katedre za likovni
pouk, njihovih profesorjev —
akademskih slikarjev in likovni-
kov amaterjev, ki so se jim letos
pridružili tudi člani DPD Svobo-
da iz Ptuja. Tako so med sedanji-
mi razstavljalci zabeležili tudi
znana imena kot so Slavko Kores,
Bojan Golja, Tošo Primožič, Al-
bin Lugarič, Lajči Pandur in
drugi.
Ob tokratnem srečanju na
Destrniku so potrebna finančna
sredstva izdvojili tudi v krajevni
skupnosti in tako pokazali veliko
mero razumevanja za to zvrst
kulturne dejavnosti. Ob tej pri-
ložnosti sta slikarja Bojan Golja in
Ervin Kralj prejela tudi posebno
priznanje krajevne skupnosti.
Sobotno srečanje je bil med dru-
gim tudi dogovor, da se bodo v
jesen, ob trgatvi, slikarji ponovno
zbrali v tem slikovitem kraju ter si
izbrali najzanimivejše motive, ki
jih bodo nato tudi razstavili ob
XVI. krajevnem prazniku pri-
hodnje leto.
Na razstavi, ki so jo zaprli v
ponedeljek, so zabeležili zelo do-
ber obisk in sicer prek 600
občanov. To pomeni, da je med
krajani zelo velik interes in da so
tudi ta sredstva koristno usmer-
jena ter prizadevanja domačinov,
predvsem likovnega pedagoga
Emila Štumbergerja na najboljši
poti.
mš
Pred desterniško osnovno šolo so se zbrali avtorji razstavljenih del in
nekateri drugi ljubitelji likovne umetnosti. (Foto: Langerholc)
64 mladih
v Mozirje
Na tradicionalnem zboru pio-
nirjev bo iz ptujske občine sode-
lovalo skupaj 64 predstavnikov
mlade generacije. Vključeni pa
bodo v Bračičevo brigado. Zbor
pionirjev bo pozdravil Stane Do-
lanc, član predsedstva C"K ZKJ.ki
bo zbranim predstavnikom pio-
nirjev Jugoslavije — teh bo čez
5000. govoril o nalogah mladih v
naši družbi. V okviru praznika
pionirjev Jugoslavije bo tudi iz-
bran nastop kulturnih skupin,
mladi pa bodo v spomin na sre-
čanje zasadili cvetje v arboretumu
Savinjski gaj.	MG
Razstava del članov likovne sekcije
pri DPD Svobode v Ptuju
Letos, ko poteka že šest desetletij od
ustanovitve Delavsko prosvetnega društva v
Ptuju, sije ptujska DPD Svoboda zadala veliko
in zahtevno nalogo, ko je vse prireditve,
namenjene obletnici tega dogodka, povezane
tudi z letošnjimi partijskimi in drugimi jubileji,
strnila v kulturne dneve. Poleg svojega, izredno
pestrega prireditvenega programa, ki poteka že
od 20. maja 1979, je potrebno predvsem
poudariti, da so Svobodini kulturni dnevi
pričeli z otvoritvijo slikarske?kolonije likovnih
amateijev iz vse Slovenije, prve tovrstne
manifestacije v ptujski občini, zaključili pa so
se z otvoritvijo razstave del članov likovne
sekcije pri ptujski DPD Svoboda, letošnjega 13.
junija.
Čeprav je prirejanje kolonije že za nami
(med 20. in 26. junijem 1979), je potrebno
poudariti, da je to bil tako za organizatoije,
Kot udeležence in publiko, ki je spremljala ta
dogodek, poseben doživljaj. K stalnim
dvanajstim udeležencem, so se v program dela
vsakodnevno vključevali tudi člani ptujske
Svobodine likovne sekcije. Očitno je to bilo ne
samo potrebno, ampak nadvse koristno in
zanimivo srečanje, ki je bilo v taki obliki
organizirano prvič na področju ptujske občine
z delovno bazo v Majšperku.
Po šestih dneh likovnih aktivnosti je namreč
udeležence kolonije ves čas spremljala
mentorska pomoč akademskega slikarja
Daniela Fugerja iz Domžal. dodatno pa so
praktično delo na terenu dopolnjevala tudi
predavanja, vedno popestrena še s slikovnim
gradivom in poživljala programske diskusije. Pri
vsem tem ne smemo med drugim zanemariti
tudi zanimivega predavanja o razvoju
evropskega krajinarstva, ki ga je imel v
Majšperku dr. Cene Avguštin iz Kranja, sicer
član republiškega odbora Zveze kulturnih
organizacij Slovenije. Ob zaključku so
udeležena iz širšega slovenskega in domačega
področja razstavili uspehe svojih prizadevanj,
sicer podvrženega strogi žiriji, v veliko
zadovoljstvo organizatorjev, udeležencev in
publike, v prostorih Tovarne volnenih izdelkov
v Majšperku (med 12. majem in 5. junijem
1979), ki je bila tudi pokrovitelj kolonije, le-ta
pa je imela tamkaj, kot je že omenjeno svojo
delovno bazo, pri družini Pislak pa bivalni
prostor.
Morda bo prav, če poudarimo še
pomembnost vloge, ki jo na ptujskem območju
opravlja Svobodina likovna sekcija. Deluje še
nepolnih sedem let, k^ub temu pa je doslej
priredila že 26 skupinskih razstav. Takoj ob
ustanovitvi sekcije, leta 1972 se jih je zbralo že
enajst, ki so bili v začetku odvisni v glavnem od
lastnih doživljanj in sposobnosti, kar pa se je
odražalo predvsem v razstavnem u dejstvo vanju.
Pozneje, ko so postali nekoliko bolj izkušeni,
so se začeli praktično povezovati tudi z
drugimi sekcijami in društvi, se udeleževati
med drugim ogledov muzgev, galerij in
predavanj, se poglabljati z več znanja v
praktično delo in se udeleževati tudi
organiziranega kolektivnega delovanja v
kolonijah.
Delo ptujske likovne sekcije se ustvarjalno
zelo ugodno razvija, tudi število likovnih
amateijev v njej se je povečalo kar na
devetnajst aktivnih članov. Ne bomo posebej
poudarjali, kako zagnano koristijo vsak svoj
prosti trenutek in se prizadevno trudijo, da bi
se ob rednem delu in drugih obveznostih
čimbolj posvetili samostojnim likovnim
odločitvam. Obenem pa se zavedajo neizogibne
in prepotrebne povezanosti z drugimi
podobnimi sekcijami, društvi in zavodi, ki jim
lahko pomagajo tudi v praktičnem"
ustvarjalnem procesu. Nekateri so pač zbirali
izkušnje kako drugače, predvsem v likovno
izobraževalni sferi. Zato ni slučajno, da se na
podlagi take dejavnosti, ki se na srečo razširja
izhodiščno vedno bolj znotraj skupine, odraža
pa tudi na okolje in z vsakim dnem postaja
pomembnejši kulturni in izrazitejši družbeni
dejavnik. Prav je, da tudi DPD Svoboda svoji
likovni sekciji posveča vedno več pozornosti,
ki si jo po pojmovnih, ustvaijalnih in
praktičnih prizadevanjih vsekakor tudi zasluži
Poklicna usmerjenost posameznih članov
sekcije je zelo različna, torej ni čudno, če se ta
različnost uveljavlja v njihovem likovnem
usmerjanju in prihaja do izraza tudi pri
kreativnem pristopu in v procesu ustvarjanja.
Večina je zaenkrat med pristaši krajinarstva,
lahko bi jih imenovali: ,,Mali Barbizon", ki si
neizogibno utirajo v tej smeri svojo
samorastniško pot. Neslutena ustvarjalna rast
bo morda nekatere nekega dne pripeljala do
razpotja, kjer se bo treba odločiti ali za
figurativnost, ah pa tipati za žanrskim
upodabljanjem. Drugi zopet bodo morda iskali
svoj izraz v tihožitjih ah se želeli uveljaviti kako
drugače. Posamezniki so že na tem, da koristijo
enotnejše kriterije, poskusi pa gredo celo na
usmerjenost do imaginarnih predstav.
Realnost za slikarja pomeni odkrito
izpolnjevanje želje po resničnem, logičnem in
ustvarjalnem uveljavljanju, dočim ima
navidezni predmet želje že drugačno
označevalno, v bistvu simbolično pot. Zato tak
motiv postane v nekem smislu iluzije stvarne ah
pa simbolične predstave, kar je odvisno od
ustvarjalnega načina sprejemanja in njegove
transkripcije. Okvirna zgodba videnega lahko
postane jasna, če je v njej zajeta vsa bistvenost
realnega. Če pa pripoved nima v sebi tiste teže
izvirne ustvarjalne in miselne preobrazbe
prisotnega motiva, bo slika postala samo
okvirno središče nekega dozdevnega in
reproduktivno projektiranega odrejenega
likovnega problema.
Trinajst razstavljalcev likovne sekcije
ptujske Svobode in sicer: Marija Gregorc,
Bogomir Jurtela, Vilma Kac, Janez Korošec,
Janko Marinič, Julij Ošlovnik, Veronika Rakuš,
Emil Stoger, Rozina Šebetič, Albin Tomše,
Anica Trafela, Irena Tušek in Boris Žohar, se
tudi tokrat v glavnem ne odreka prevladujočim
načelom krajinarstva v okviru dosedanje
melodijske ekspresivnOsti linij in barv. Njihova
dela sprejemamo kot svojevrsten zvok lastnih
prizadevanj, izkušenj in toplega navdiha v
trenutku posebnega ustvarjalnega razpoloženja.
Istočasno pa jih lahko ocenjujemo kot vzročen
pojav in edinstveni odmev okolja, ki jih je
obdajalo v času iskanja pobud in spoznanj, ko
so se poskušali kreativno uveljaviti v
novoodkritih motivskih in kolorističnih
komponentah.
dr. Štefka Cobelj
Razstava del Bojana
Oberčkala
V vrsti likovnih in drugih prireditev, ki smo jih v minulih dneh
zabeležili na območju ptujske občine, so imeli tudi v ormoški občini več
tovrstnih srečanj. Osrednji dogodek je bilo gotovo praznovanje 150-
letnice osnovne šole pri Tomažu v okviru katerega se je s samostojno
likovno razstavo predstavil tudi BOJAN OBERČKAL.
Bojan Oberčkal seje rodil 15. februarja 1938 v Mariboru, kjer je
1967 tudi diplomiral na pedagoški akademiji iz predmetne skupine
likovni pouk. S slikarstvom se intenzivno ukvarja že devetnajst let in kot
likovni pedagog poučuje na osnovni šoli narodnega heroja Vinka Megle
Tomaž pri Ormožu. Njegova vsestranska angažiranost na kulturnem
Krajani si z zanimanjem ogledujejo razstavo v osnovni šoli pri Tomažu.
(Foto: R)
področju se odraža tudi v skrbi za pevsko kulturo učencev, vodi moški
pevski zbor, skratka ni je akcije kjer ne bi bil pripravljen pomagati s
svojim bogatim znanjem in izkušnjami.-
Oberčkalova tehnika je predvsem gvaš, ki ga je uporabil kar pri
sedemnajstih razstavljenih slikah, tri pa je predstavil v oljni tehniki. Slika
predvsem stare in zanimive domačije ter tihožitja vse od Runča do
Destrnika ter Ključarovec in tudi na tak način ohranja znancem zani-
mive motive in arhitekturo. Doslej se je predstavil na razstavah v
Ormožu leta 1966 in 1968, v Koprivnici 1967 in v Ljutomeru leto dni
kasneje.	rnš
ZBOR PIONIRJEV
JUGOSLAVIJE
Kar dva polna avtobusa pionirjev iz vseh šol z območja občine
Ormož se bo v soboto, 16, junija udeležilo Zbora pionirjev Jugoslavije v
Mozirju.
Zbor je namenjen počastitvi 87 letnice maršala Tita, 60 let KPJ in
SKOJ. 35. obletnici osvoboditve Zg. Savinske doline in zaključka po-
hoda po poteh borcev XIV. divizije. Slavnostni govornik bo Stane
Dolanc, član predsedstva CK ZKJ. Na zboru bo tudi predaja raporta
pohoda enot po poteh XIV. divizije.
Pokrovitelji zbora so skupščine občin Mozirje, Celje in Žalec. Č ;z 5
tisoč pionirjev — udeležencev vas vabi, da jih ob njihovem srečanju
obiščete!	Občinska zveza prijateljev
mladine Ormož
VIDA ROJIC ■
UPORNE
SLOVENSKE GORICE
(100. nadaljevanje)
Jelka Habjan od Lenarta piše v svojem pregledu osvobodilnega
boja v Lenartu in njegovi okolici o belogardizmu v teh krajih. Navaja,
^a so se leta 1944 pojavili izvodi glasila »Kri in zemlja«, ki so jih
Pošiljali kar po pošti. Glavna pobudnica belogardizma pri Lenartu je
^la Mimika Vajngerl, uslužbenka kmetijske zadruge. Njen fant Franc
Jarc je bil med četniki. Vajngrlova je bila najprej povezana z Osvobo-
dilno fronto, kar je bilo usodno, saj ie vedela za nekatere njene sodelav-
ce. Vzdrževala je tudi stike z Ludvikom Breznikom, ki so ga belogardi-
sti določili za bodočega župana, če bo zmaga na njihovi strani. Trdno so
Pač upali, da bodo k njihovi zmagi prispevali zahodni zavezniki. Vanj-
grlova je vzdrževala stik tudi z bivšim poslancem Spindlerjem iz Zg.
Ročice, ki je živel v Ljubljani. Plava in bela garda pa ni uspela s svojo
Propagando, kajti OF je bila že preveč usidrana med prebivalci, vseeno
Pa jih je tu pa tam begala, češ, da so partizani komunisti, ki bodo po
v°jni prepovedali vero in odvzeli kmetom zemljo. Veliko poslanstvo je
°pravil pri zatiranju sovražne propagande — osvobodilni tisk. Moč OF
Je naraščala iz meseca v mesec. Zvezo z Mariborom je vzdrževala
^asna« (Jelka Kramberger) od Lenarta, zaposlena v Mariboru. Od
'am je prinašala osvobodilni tisk.
Roje decembra 1944 izdala Vajngerlova sodelavce OF, so Nemci
?aprli Matildo Devidejevo, Franca Rogla-Miklavža, Marčičevo, Slatiča.
^tegerja. Anico Felzerjevo in Antona Puža od Lenarta, iz Gradišča pa
p'alentina Drea in Franca Cvetka, iz Sp. Porčiča pa poleg Ermana še
Fapiča ter Franca Ješovnika in Antona. Zadnja dva so Nemci prijeli 11.
n°vembra 1944. ko sta šla s Kozjaka kot partizana domov pa obleko. Iz
tujskih zaporov soju odpeljali v Dachau. kjer sta umrla.
V občini BENEDIKT (Drvanja), severovzhodno od občine Lenart.
sta širila glas Osvobodilne fronte že jeseni 1943 Niko in Leon. Leta
1944 Seje od poletja dalje osvobodilno gibanje vedno bolj širilo. Parti-
zani so se oglašali pri Francu Cafu v Benediktu. Tu so sodelovali s
partizani še Franc Hausvirt, Janez Zupe, Janez Turšič, Gregor Turšič,
mizar Jože Holc, zaprt septembra 1944 in nato poslan v Dachau, že
pred letom 1944 povezan v OF; Janez ELBL, Ernest Fišer, Franc Caf.
Pri Cafu seje večkrat oglasil partizan domačin Ludvik Čuček-Benjanin
s svojo partizansko skupino.
Močno seje usidrala OF tudi
v druge vasi občine Benedikt.
Partizani so našli zavetišče pri
Janezu in Ani Golob v Bačkovi.
Tu je sodeloval s partizani še
Viktor Vogrin. V Trsteniku je
pomagal partizanom Jože Seneko-
vič, v Ihovi Janko Jež, ki je imel
sina pri partizanih ter Franc
Fekonja, Polde Mlinarič, Franc
Zupan ter Franc in Marija Rihta-
rič. V Trotkovi so se ustavljali
terenci pri Jakobu Daniku, v
Obratu pri Štajnrovih.
Pri Marici Poljanšek v Dravi-
nji so zgradili bunker. Terenci so
našli zatočišče tudi pri Antonu
Tomažiču in Jerici Kovačečevi in
Leopoldu Kurbusu ter Janezu
Huberju.
V občini SVEČINI (Wit-
schein), ki je obsegala predel
goric in dolino severno od Kungo-
te do slovensko-avstrijske meje na
Plačkem vrhu (504 m) in sosednjih
višinah, je segel vpliv aktivistov iz
sosednjih občin. Največ zaslug za
razvoj osvobodilnega boja v tej
občini sta si pridobila Vojko
Lovše	Rak	iz	Jarenine	in	Edo
Zorko-Mihec. ki je prišel v ta predel jeseni 1944. Tu je bilo skrito
orožje, po katerega sta prišla partizana Martin Pajntler-Zitomir in
Franjo. Ker sta naletela na nemško hajko sta se morala umakniti.
Večkrat so na to območje vdirali partizani Lackovega odreda s Kozjaka
na prehrambene akcije in pri tem delili včasih letake.
JAKOBSKI DOL
V	občini Jakobski dol, ki se je razprostirala zahodno od občine
Jurovski dol, z razloženimi naselji, večinoma na vzpetinah, so bili
največji kraji Sp. Jakobski dol z okrog 400 prebivalci, Zg. Jakobski dol
z okrog 350 prebivalci in Ročica z okrog 300 prebivalci. Občina je
zajela še 8 manjših naselij.
V	Jakobskem dolu že poznamo postojanko Osvobodilne fronte pri
gostilničarju Bračku, kjer je padel avgusta 1944 aktivist Ernest Golob-
Peter. Iz občine je odšlo v partizane 20 fantov. V boju za svobodo so
padli Ivan Šip. Gabrijel Šnajder. in Davorin Geč. V terence OF sta se
povezala Janez Trojner in Milica Pečovnik. Kurirske posle za OF sta
opravljali Milica Šnuderl in Marica Trojner. Partizanska vodnika pa sta
bila Franc Petrič in Franc Trojner.
V	taborišča so Nemci odvedli šest ljudi. Od teh so pogrešani:
uradnik Srečko Matjašič in gospodarski pomočnik Ivan Verbost.
Nadaljevanje prihodnjič
Janez Muršak od Lenarta, areti-
ran avgusta 1944, umrl v tabori-
šču
Fotografija je last
Muzeja NO Maribor
Hiša Janeza Muršaka, Lenart, Cmureška cesta 14. V njej so se sestajali
aktivisti Zalaznik, Niko, Devide, Mladen in drugi. Tu je bila prva posto-
janka OF pri Lenartu od oktobra 1943.
Fotografija je last Muzeja NO Maribor
10 - NASI DOPISNIKI
14. junij 1979 - TEDNIK
Slovensko šahovsko
prvenstvo za pionirje
in pionirke
Od 30. maja do 3. junija je ŠD
Slovan skupaj z osnovno šolo
Slane kosec iz Šmartnega
organiziralo 17. pionirsko šahov-
sko prvestvo Slovenije. Tekmo-
vanje. ki je bilo odigrano po pra-
vem tekmovalnem sistemu, dve
uri /a 50 potez, je bilo vzorno
organizirano, za kar gre največ
/aslug neumornemu šahovskemu
entuziastu Petru Vertotu. V kon-
kurenci po 20 pionirjev in pionirk.
ki so po regijskih prvenstvih dobili
prav ico igrati v zaključnem finalu,
sta naslove republiških prvakov
osvojila Janko Hribovšek iz.
Zagorja in Alenka Nikl iz Raven
na Koroškem. Oba sta prikazala
odlično igro in od njiju slovenski
šah lahko še veliko pričakuje.
Posamezni rezultati: Pionirji:
Hribovšek 7; Cigan 6.5; Mohr6.5;
Peruš 6.5: Razpet 6 itd.
Pionirke: Nikl 7.5; Horvat 6.5;
Šifrer 6: Hribar 6; Rožič 5.5 itd.
Prvi trije pionirji in prvi dve
pionirki so dobili pravico udelež-
be na državnem pionirskem
prvenstvu, ki bo v mesecu juliju v
Makedoniji. Med pionirji naše
občine je bil naj uspešnjejši Tomaž
Žmauc. član SD i/bira. kije pri-
stal na dobrem 8. mestu. Dušan
l.ičina iz osnovne šole Gorišnice
pa je pristal na 9. mestu, kar
predstavlja za tega skromnega
sahista in njegovega mentorja
Vlada Viherja lep šahovski do-
sežek.
Med pionirkami je Lidija Hor-
vat članica ŠD Izbira, osvojila
drugo mesto, kar prav gotovo
predstavlja odličen dosežek. V
nekaterih partijah je prikazala
odlično igro. kar daje upe za dober
uspeh tudi na državnem prven-
stvu. Zdenka Pauko iz OŠ Graje-
na je pristala na 14. mestu, kar
glede na konkurenco, kije vladala
na letošnjem prvenstvu, ne more
predstavljati neuspeha.
Na kraju vsem našim šahistom.
ki jim je uspelo, da sose uvrstili na
republiško šahovsko prvenstvo
iskrene čestitke!
Besedilo in posnetek:
Vitoslava Cafuta
Lidija Horvat iz Juršinc druga v
Sloveniji
Po osmih letih oživitev športnega plesa
PLESNI TURNIR
Po osmih letih je bil v Ptuju ponovni) plesni turnir v standardnih
plesih. Bil je lep. neponovljiv večer, katerega ne bomo hitro pozabili.
Prvič se je javnosti pokazala plesna sekcija, ki deluje pri DPD Svoboda.
Ptuj. To so bili 4 mladi neizkušeni pari Mere— Hlupič. Korpar—Šmigoc.
Hlupič—Učakar. Jerenec—Vrečko, katerim je bila to dobra šola in
upajmo, vzpodbuda še k resnejšemu delu. Nastopilo je tudi 7 parov
študenskega plesnega kluba Ljubljana. Popoltinainih bojih sose v finale
uvrstili štirje ljubljanski pari. izmed katerih je bil razred zase par Kežman
Darko—Počkaj Judita. Po končanem tekmovalnem delu. so se nam
Ljubljančani predstavili še v reviji latinsko ameriških plesov. Takoj seje
videlo, da so to starejši rutinirani plesni pari z dodelanim plesnim
programom, usklajenostjo in mnogo izkušnjami.
Upajmo, da bodo sedaj, ko so prebili led. naši mladi plesni pari še
bolj zavzeto delali in poskusili odpraviti pomanjkljivosti, ki so se po-
kazale. Pod vodstvom mentorja Sandija Glatza. jim bo to z malo resnega
dela gotovo uspelo.	»
Sedaj, ko imamo mladi plesni kader, bi bilo lepo. ko nam na drugi
plesni turnir ne bo treba ponovno čakati osem let.
Besedilo in posnetki: Bojan Rode
Med ocenjevanjem
Zmagovalca med revijo latinskoameriških plesov Judita Počkaj—Darko
Kežman.
S turnirja
mi BRIGADIRJI
Poprijeli smo za krampe
in lopate
V začetku junija smo brigadirji že četrto leto za-
pored prišli na mladinsko delovno akcijo Slovenske
gorice. Brigadirji prve izmene, v kateri sodelujeta
MDB Tone Tomšič iz Ljubljana-Moste-Polja in
MDB MilkaŠobar-Nataše iz Črnomlja so prvi od
550 brigadirjev, kolikor jih bo letos sodelovalo na
MDA Slovenske gorice '79 poprijeli za krampe in
lopate ter nadaljujemo z izgradnjo vodovodnega
omrežja v ptujskih krai^vnih skupnostih. V teh dneh
je izkopanega že preko pol kilometra kanala za pri-
marni vodovod od .Dolan do Cirkulan.
Prijetno so nas presenetili krajani KS Cirkulane.
saj so nam na naš prvi delovni dan pripravili izredno
prisrC ' sprejem in so skoraj vsak dan redni gosti na
delovišču.
Konec prvega delovnega tedna smo v popol-
danskih urah pripravili tudi prvo uflarniško akcijo
— skupno s krajani, ki so nas sprejeli za svoje smo
urejali cesto v Juršicnih.
Brigadirji se tudi letos precej udejstvujemo na
področju popoldanskih interesnih aktivnosti. Letos
imamo na MDA Slovenske gorice '19 pripravljeno
mladinsko politično šolo Edvarda Kardelja. Sode-
lovanje na njej je prostovoljno, le tisti del. ki bo
obravnaval aktualne naloge mladih po kongresu
ZSMS je obvezen za vse brigadirje.
Na akciji delujeta aktiv ZSMS in aktiv ZK. sa-
moupravni organi se redno sestajajo in obravnavajo
vse zadeve v zvezi z življenjem in delom brigad in
brigadirjev.
Dvakrat tedensko obiskujemo tudi tečaje: tečaj
prve pomoči, tečaj iz prometnih predpisov, foto-
tečaj in tečaj za radioamaterje. Prepričani smo. da
bomo pridobljeno znanje lahko s pridom izkoristili
v vsakdanjem življenju.
Najbolj pa se angažiramo na športnem in kul-
turnem področju, kjer lahko pokažemo svojo kre-
ativnost in ustvarjalnost. Pripravili smo že več ta-
bornih ognjev; kulturni in zabavni večer, večino
prostih trenutkov pa izkoristimo za športna srečanja
med brigadama in mladimi iz Dornave.
Pripravili smo že tudi večje število informativnih. •
p,i tudi humoristično-satiričnih stenčasov in briga-
dirski bilten. Prav iz tega biltena so tudi malce
neresni sestavki, kijih boste lahko prebrali v nada-
ljevanju.
Brigadirji
Rekreacija
Brigadirji iz MDB Tone Tomšič
se že dlje časa ukvarjajo z novo
brigadirsko športno panogo, ki pa
jo je športni referent v skladu z
obstoječimi pravilniki uvrstil na
področje rekreacije. Dogaja se
pač. da se nekateri zelo radi ko-
pajo — OBLEČENI! Kopanje oz.
tuširanje se je razraslo v pravo
manijo in skoraj ni brigadirja, v
zadnjem času pa tudi brigadirke.
ki se ni vključil v to področje re-
kreacije.
Žal se nekateri obnašajo zelo
nešportno in se na vse kriplje
upirajo čistoči, tudi beseda naše
sanitete Irene ne zaleže veliko.
Imamo pa tudi svojevrstne re-
korderje. Brigadir »vodoriosec« je
bil že tolikokrat stuširan. da mu je
to preraslo v navado. Tudi on se
obnaša precej nešportno — na-
mesto d«ubi se upira! ir nam s \cvn
naredil veselje se samo nasmehne
in sam odkoraka pod tuš.
Upamo, da se bodo temu pri-
jetnemu področju rekreacije v
kratkem pridružili tudi Črno-
meljčani. sicer se lahko zgodi, da
jim bomo za vsak pogled na naše
brhke deklice zaračunali gajbo
UNION piva. (ki ga na Ptuju tako
ali tako nimajo).
Športni ZDRAVO oz. rekre-
acijski ŠTR-Bl Nk!
Varstvo pri deiu
(POVZETEK IZ PREDAVANJA)
1.	Orodje uporabljaj z gl avo. toda ne preveč, da nc dobiš na tej isti
glavi žulj.
2.	kramp dvigni nau giavu visoko. visoko, da se ti vsa zemlja vsuje
za vrat in potem po hrbtnem kanalu naravnost za hlače do genitalij.
3.	Predavatelj, kije sicer tudi varnostni na naši trasi pravi, da zahteva
za delavce nu »svojem« delovišču, za kateie je pač odgovoren — ČE-
LADE!
Teden dni po predavanju ni o čeladah ne duha ne sluha, mi pa
komaj čakamo, da jih zadolžimo (ČEI.ADF:. NAMREČ).
SP0RT
Žoga je okrogla
Konec leunaje bila na velikem stadionu v Dornavi odigrana velika
nogometna tekma med brigadirsko B selekcijo in ekipo mladih i/
Dornave. Vreme sončno, gledalcev okrog 14. igrišče dobro urejeno.
Že v začetku je ekipa domačinov dokazala, da je dobro pripravljena.
V peti minuti sez itre^e (naš* gol o/, mreža. Naš vratar Ulčarje bil sicer
>j.iih\i pripravljen, le obramba naše ekipe ni bila učinkovita.
Sko/i v so igro je bilo opazili nepovezanost med n jimi, čeprav so bili
dobro pripravljeni (vsi so imeli nove adidass copate). Goli so se v rstili
drug /a drugim in lakoje bii rezultat konec polčasa kar 4:0 (za mlade i/
Dornave seveda)!
Po hitri menjavi strani se je igra nadaljevala. Na nesrečo ekipe
brigadirjev je bila žoga šc kar naprej okrogla, ko pa so to doumeli je bilo
konec tekme z rezultatom 3:8 /a Dornavb.
Poškodovanci niso prepuščeni
neznanju občanov
V okviru letošnje akcije »Nič nas
ne sme presenetiti« in tudi pra-
znovanj partijskih jubilejev je
bilo v soboto. 9. junija na šport-
nem prostoru v Za. Polskavi že 9.
tradicionalno tekmovanje ekip
Rk in CZ z območja občine
Slovenska Bistrica.
Tudi letos sta tekmovanje
uspešno organizirala občinski
odbor Rk in oddelek za ljudsko
obrambo skupščine občine Slo-
venska Bistrica, pod pokrovitelj-
stvom predsednika skupščine ob-
čine Slovenska Bistrica. Pri orea-
Ekipapri nudenju prve pomoči
ZG.P0LSKAVA
nizaciji letošnjega tekmovanja so
svoj pomemben delež prispevale
tudi organizacije, društva in po-
samezni občani krajevne skupno-
sti domačina tekmovanja Zg.
Polskavo ter Radio klub Sloven-
ska Bistrica.
Letošnjega tekmovanja se je
udeležilo" sKupno 57 ekip Rk in
CZ i/ krajevnih skupnosti in
delovnih organizacij. Več kot
polovica ekip je bila iz skupno 15
krajevnih skupnosti bistriške ob-
čine.
kljub velikemu številu sodelu-
jočih ekip je tekmovanje potekalo
"hitro in nrez zastojev k temu so
prispevali zdravstveni delavci
bistriške občine in tudi njihovi
kolegi iz. občin Ptuj in Slovenske
konjiče, ki so sodelovali predv-
sem "pri ocenjevanju dela ekip.
Letošnje tekmovanje ekip Rk
in CZ je pokazalo, da so v bistri-
ški občini na področju usposab-
ljanja občanov za uspešno nude-
nje prve pomoči veliko storili,
tako v smeri kvalitete znanj in
usposobljenosti kot tudi poveča-
nju števila usposobljenih obča-
nov. To je potrdila tudi majhna
razlika kazenskih točk pri vseh
sodelujočih ekipah.
Na letošnjem tekmovanju je
bila najuspešnejša ekipa osnovne
šole Minka Namestnik-Sonja iz.
Slovenske Bistrice pred ekipo k S
Laporje in osnovne šole Pohorski
odred iz Slovenske Bistrice. Trem
prvouvrščenim ekipam so podelili
zlate, srebrne in bronaste meda-
lje. medtem ko je zmagovalna
ekipa prejela še prehodni pokal
in pokal v' trajno last. Ta ekipa bo
predstavljala bistriško občino
tudi na letošnjem republiškem
tekmovanju.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat

Mladi so urejali cesto
\ tem mesecu se po vsej naši
domov ini pričenjajo republiške in
zvezne mladinske delovne akcije.
\ senci teh pa so tudi številne lo-
kalne mladinske delovne akcije,
čeprav enodnevne, vendar niso po
svojem namenu nič manj po-
membne.
Naselje Janški vrh v Halozah
leži na manj razvitem območju
naše občine. Poleg tega pa ima
tudi izredno slabo povezavo z
glavno primetno cesto na tem
območju, ki pelje skozi Slape.
Prav zato so se mladi iz osnovne
organizacije ZSMS Ptujska gora
odločili organizirati enodnevno
mladinsko delovno akcijo, ki so jo
izvedli v soboto. 9. junija.
. Mladi so se akciji množično
odzvali, prihiteli s krampi in lopa-
tami in začeli urejati cesto, ki je
bila do tedaj podobna hudour-
niškemu kolovozu. Izkopali so
odtočne jarke in cesto nasuli z
gramozom, ki ga je med akcijo
dov ažal tovornjak iz Poljčan. *
I ako so uredili približno en
kilometer cestišča, na ureditev pa
še čaka lep ».kov ceste in treba bo
še krepko prijeti za krampe in lo-
pate. da bo cesta urejena in s tem
' :di normalno prevozna. Zave-
dali se namreč moramo, da so tudi
slabe cestne povezave vzrok, da
mladizapuščajo hribovite predele
Haloz, da odhajajo na delo v
mesta in industrijske centre, za
njimi pa ostajajo prazne kmetije,
ki bi še kako potrebovale močne
mlade roke.
Mladi na Ptujski gori imajo šc
\ eč podobnih akcij. V njih najdejo
sami s^be. hkrati pa pomagajo k
hitrejšemu razvoju svoje krajevne
skupnosti kol celote, zlasti pa
odročnim hribovitim predlom.
Besedilo in posnetka:
Vlado Vod usek
Mlade roke so si spoprijele s trdo haloško zemljo
\ i-si-li obru/i po opravljenem delu
TEDNIK - "•J'"»m97»
IZ NAŠIH KRAJEV - 11
Prvi krajevni praznik KS Videm
mesto je dosegla Jelka Vinko, drugo Brigita
Belšak, tretja pa Anica Petrovič.
Tretja skupina so bili mlajši poinirji. Prvi je
na cilj prispel Franc Murko, takoj za njim
Srečko Trep, kot tretje uvrščen pa Robert
K rajne.
V	četrti skupini so tekmovale starejše pio-
nirke. Prvo mesto je dosegla Tatjana Nahber-
ger, drugo Metka Duh, tretje pa Smilja Limele.
V	peti skupini so tekmovali starejši pionirji.
Prvije pritekel na cilj Vinko Hvaleč, drugi Rudi
Štelcer, kot tretji uvrščen pa Danilo Hvaleč.
Šesto skupino so zastopale mladinke. Zma-
gala je Marica Vindiš, drugo mesto pa je do-
segla Anica Repič.
Takoj za njimi so tekli mladinci. Prvije na cilj
pritekel Boris Emeršič iz KS Videm. Ker ni iz
KS Videm mu prvega mesta niso priznali.
Tako je med mladinci zmagal Zvonko Mako-
Krajevna skupnost Videm ima letos svoj prvi
krajevni praznik. V okviru svojega praznika je
priredila literarni večer, razne likovne razstave
in športna tekmovanja.
Literarni večer so izvedli v sredo 29. maja ob
20. uri. Na ta večer sta bila povabljena dva
pisatelja in pesnica. Med drugim je prišel tudi
Franc Forstnerič, ki seje rodil v Pobrežju. Na
literarnem večeru je sodeloval tudi mladi pes-
nik Janez Vindiš iz Ljubstave. Zrecitiral je dve
svoji pesmi; Mesec mladosti« in »Zakaj se mi
usta ne odpro.«
V petek 31. maja pa so priredili atletsko
tekmovanje. Tekmovalo je prek 100 članov.
Najprej so progo preizkusili cicibani. Zma-
gal je Gorazd Črnila, drugi je prispel na cilj
Franjo Levstik, tretje mesto pa je dosegel
Stanko Belšak.
Druga skupinaso bile mlajše pionirke. Prvo
vec, drugo mesto je dosegel Marjan Polajžer,
tretje pa Topolovec.
Med člani je zmagala Roman Tement, drugi
je bil Alojz Tušek, tretji pa Janko Lah.
Pri veteranih je zmagal Stanko Črnila, drugi
je prispel na cilj Stanko Krajnc, tretji pa je bil
Simenko.
Proga je bila dobro prirejena in urejena. Bila
je tudi primerno dolga za posamezne skupine.
Celotno prireditev pa je vodil Skok Stanko.
V soboto 2. junija je bil turnir v malem
nogometu. Prvo mesto so dosegali člani JLA,
drugo Lancova vas in tretje Boršt: Najboljši
strelec tega tekmovanja pa je bil član JLA,
Romanov.
Krajevni praznik so zaključili v nedeljo 3.
junija z »Vrtimo veselico«, kjer je igral priznani
ansambel »Potrč«.
Marjan Hvaleč
IZLET PO GORNJI SAVINJSKI DOLINI
Gotovo v teh dneh dopustov in
izletov marsikdo pomisli na
enodnevni ali pa dvodnevni izlet;
ker pač za daljše letovanje ni časa
ali pa denarja. Kraj, ki bi bil pri-
mere za krajše izlete, kije dovolj
blizu in dovolj zanimiv je težko
najti. Kljub temu vam lahko po-
magamo z dragocenim nasvetom,
priporočamo vam obisk GOR-
NJE SAVINJSKE DOLINE, kjer
je toliko naravnih in drugih lepot
in zanimivosti, da se boste tja še
vračali.
Gornja Savinsjka dolina je
razgiban alpski in predalpski svet
ob vodotočju Savinje, od njenega
romantičnega izvira pod Okreš-
ljem vse tja do Sotrske pod
Mozirjem, ter vodotočja Drete od
izvira pod Črnivcem do izliva v
Savinjo pri Nazarjih. Ta dolina
pomeni za domačine in vsakega
ohiskpvalca še kaj več. To je na-
mreč pisana preproga zelenih li-
vad, lepo obdelanih njiv in ure-
jenih naselij v dolini, ki ob pre-
hodu v strmejši svet postaja vse
temnejša in skrivnostnejša. Tu so
doma gozdovi, ki jim dajejo po-
seben pečat visokogorske kmetije,
ki segajo vse tja do ostenja Olševe
in Raduhe, skratka naravnih lepot
je toliko, dajih na tem mestu ne bi
mogli vseh našteti.
Posebno zanimivost in pri-
vlačnost predstavlja »SAVINJ-
SKI GAJ« v Mozirju. To je velik
in edinstveni park v Jugoslaviji in
obenem velika razstava cvetja na
planem. Še pred nekaj leti je bila
tu vaška gmajna, krajani in
vrtnarji iz vse Slovenije pa so z
ogromnimi napori to površino 6
hektarjev čudovito uredili in je
resnično vredna ogleda.
pripravil: JB
Volja in sonce -
posušeno delo
Zadnje tedne se je velik del raz-
govorov pričenjal o vremenu, o
pravi poletni vročini, ki je naklo-
njena ljubiteljem kopanja, naspro-
tno pa je niso veseli kmetovalci in
vsi tisti, ki jim je pridelek pomem-
ben vir dohodka ali prihranek pri
izdatkih ob že tako dragih nakupih
zelenjave v trgovinah.
,,Vrtičkarstvo postaja z vsakim
letom tudi v večjih mestih vse bolj
potrebna pa tudi koristna oblika
dejavnosti prebivalcev," pripove-
duje upokojenec Drago Lepšina iz
Zg. Bistrice, ki že nekaj let skoraj
ves svoj prosti čas preživi med gre-
dicami svojega vrta. Prav zato je
tudi toliko bolj nejevoljen: ,,Nikar
ne mislite, da sem nevoščljiv mla-
dini za njihove kopalne užitke, ve-
dno sem bil za mlade in za njihovo
zdravo rekreacijo. Tile suhi tedni
pa me že kar skrbijo, saj je na vrtu
že prava praznina," živo pripove-
duje Drago Lepšina, medtem ko še
vedno vztrajno suče majhno moti-
ko. Ta nadležni plevel kljub suši
kar vztraja, zato ga je potrebno še
pred dežjem odstraniti.
Kar preveč je bilo vloženega
dela, da bi sedaj izgubil voljo. Vr-
tičkarstvo mu ostaja kljub vremen-
skim neugodnostim največje veselje
in tudi krepi zdravje. Delo v naravi
nikoli ne škodi. Izgleda, da so tudi
tisti, ki so do pred kratkim gledali
na to področje dejavnosti zviška,
sedaj spoznali njegovo pravo vred-
nost. Zal jim je prav sedanja pole-
tna vročina pokazala, da je treba
zavihati rokave in redno zalivati
,.posušeno" delo.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Drago Lepšina: ,,Tudi vročim dne-
vom seje potrebno prilagoditi."
V imenu vseh starejših ljudi
Da v naši socialistični družbi niso pozabljeni in
zapuščeni ostareli ljudje tudi v ptuiski občini je
pokazal četrtek 31. maja ko je bil izlet ostarelih iz
vseh skupnosti občine Ptuj v Logarko dolino in
Velenje. Izlet je organiziral center socialnega
skrbstva občine Ptuj, kateremu se vsi udeleženci tega
lepega srečanja z našimi sotrpini starostniki naj-
topleje zahvaljujemo, najbolj pa udeleženci iz kra-
jevne skupnosti Cirkulane.
S tem nam ie bilo omogočeno videti in SDOznati
naše lepe kraje pa tudi mnoge novozgrajene
objekte naše družbene pridobitve. Deležni pa smo
bih tudi dobre telesne oskrbe v odlični in prijazni
postrežbi v Velenju, da smo se počutili kot ena
družina. Vemo, daje to združeno z velikimi izdatki
naše socialne skupnosti. Zato vsem tistim, ki so
pripomogli, da so bili vsi stari ljudje na tem izletu
srečni in veselo razpoloženi iskrena hvala. Hvala
predsedniku za to hvalevredno zamisel in skrb za
ostarele, enako tudi vsem spremljevalcem iz centra
Frančku Glažarju, tov. Šprahovi. Ivici Kristanič in
vsem ostalim, tudi mladim spremljevalcem R. K.
predvsem mladima v avtobusu št. 3.
Naša skupna zahvala tudi šoferjem komunalnega
podietia Ptui vseh osmih avtobusov, ki so nas tako
lepo in varno vozili vso dolgo pot, najlepo hvalo
izrekam šoferju avtobusa št. 3 za vso njegovo skrb in
pozornost.
Ta izlet nam bo vsem ostal v naileDŠem spominu.
Organizatorjem pa le tako naprej! Saj ste s tem
razveselili in osrečili marsikaterega, ki je drugače
neopazen in osamljen in dokazali svojo srčno aob-
j. j.
V senci poletne
vročine
Ne samo kmetovalci in vrtič-
karji, tudi živali se hudujejo nad to
presneto zgodnjo poletno vročino.
Medtem ko so si ljudje poiskali za-
vetišče v kopališčih ali na obrežjih,
pa se živalski svet pač mora znajti
kakor ve in zna.
Priznati je treba, da pod ,,zim-
skim plaščem" tudi kokoši niso ve-
sele teh vročih junijskih dni pa so si
pomagale po svoje. Zasedle so še
prosto klop in uživale, kolikor se je
pač dalo v senci košatega hrasta.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Štuhečevemu očetu v slovo!
V torek 5. junija smo v velikem številu spremili
na zadnji poti dobrega očeta, moža, najstarejšega
krajana iz vasi Koračice pri Tomažu, Janeza Štu-
heca.
Sonce se je že nagibalo k zatonu, ko so ga
zadnjič prenesli čez prag domače hiše, katero je
neizmerno ljubil, saj si jo je pred 40 leti zgradil z
znojem in žulji.
Tudi kukavica mu je v slovo zapela iz stare
jablane, svoj ku—ku, saj je bil človek, ki je ljubil
pesem in veselje.
Pokojni je dočakal 81 let, kljub temu, da nje-
gova življenjska pot ni bila lahka, saj je moral od
mladosti trdo delati. Tri leta je bil priklenjen na
bolniško posteljo, svojo bolezen je potrpežljivo
prenašal, seveda s pomočjo žene Anike, kije lepo
skrbela zanj, saj gaje mogla negovati kot dojenčka.
Ob sobotah in nedeljah soji to pomagali sinovi z
družinami, ki so zelo radi prihajali k bolnemu očetu.
Dragi oče, hvala vam za vse, kar ste dobrega
storili družini in družbi, saj ste bili tudi borec za
severno mejo. V miru se spočijte v domači slovenski
zemlji, ki ste jo cenili in neizmerno ljubili.
Marija Trstenjak
V SPOMIN MIRKU KAJ2NIKU
Dragi Mirko!
Človeku je najtežje najti prave
besede ob slovesu, beseda nam
zastane v ustih in v srcih čutimo
globoko žalost, da ne moremo iz-
raziti z besedami tega kar bi želeli
povedati.
Človeka še posebej presune
dejstvo, da se ti je nit življenja
pretrgala na tvoj rojstni dan, ob
uri rojstva in namesto čestitk in
dobrih želja smo obnemali ob
vesti, da se ti je življenje izteklo in
da si nas zapustil.
Rodil si se pred 52 leti v lepem
Vitanju pri Celju, kjer so ti tekla
otroška leta v naravi, v gozdu med
živalmi, ob potočkih; in prav lju-
bezen do narave ti je bila vse živ-
ljenje svetinja.
Ze v otroških letih si se odločil
za poklic trgovca, za poklic, ki je
težak, vendar lep. To je poklic, za
katerega si bil kot ustvarjen, saj si
bil izredno družaben, predvsem
pa pripravljen ustreči vsaki želji,
če je le bila v tvoji moči.
Tudi težka vojna leta. ko si je
okupator želel podrediti tvoje
lepo Vitanje, tvojo domovino niso
šla brez grenkobe mimo tebe. Kot
mlad fant si se odločil upreti in si
sodeloval pri odporu.
Ob svoboditvi. ko je bilo po-
trebno izgrajevati našo domovi-
no. ko so razne tolpe še računale
na našo ozemlje si stopil v vrste
ljudske armade in s svojim delom
prispeval k temu. kar danes ima-
mo. Vendar si stalno želel, da se
zaposliš v svoje poklicu, ki omo-
goča stalen stik z ljudmi, ki omo-
goča pridobivati velike življenjske
izkušnje.
Tako si se že 1. septembra 1952
zaposlil pri takratnem trgovskem
podjetju Preskrba Ptuj, kjer si bil
zaposlen do reorganizacije in se z
ustanovitvijo trg. podjetja Merkur
Ptuj s 1. julijem 1954 zaposlil v
Veleblagovnici Merkur. Delovni
organizaciji si ostal zvest do kon-
ca.
Tvoja ljubezen do narave,
smisel za lepoto sta te pritegnila v
vrste aranžerjev. S svojim smis-
lom za lepoto in strokovnimi iz-
kušnjami si v veliki meri prispeval
k razvoju in ugledu naše delovne
organizacije.
Precejšnje število trgovskih
kadrov je iskalo pri tebi nasvet.
Marsikatero oko si je odpočilo in
uživalo ob pogledu na izložbe, ki
si jih uredil, marsikateri dom ali
službeni prostor krasijo priznanja
napisana s tvojo roko, ki se je za
vedno umirila. Zraven rednih
obveznosti si še vedno našel do-
volj časa za udejstvovanje v sa-
moupravnih organih in društvih
ter s svojimi predlogi prispeval k
pravilnim sklepom.
Bil si dober prijatelj, vedno
nasmejan in nikdar nisi mogel
nikomur odreči pomoči. Bi! si so-
delavec. ki si jih le želimo. V
zadnjih letih, ko si se že srečeval z
boleznijo, si jo prenešal sam. do
časa. ko si moral iskati pomoč v
bolnišnici.
Po prihodu iz bolnišnice si pri-
čel delati z novim elanom, z upa-
njem, da si bolezen premagal. Vsi,
ki smo te srečevali smo se veselili s
teboj, ter upali, da boš še med
nami ter s svojimi izkušnjami še
prispeval k razvoju delovne
organizacije. Še 27. maja si bil na
delovnem mestu, vendar si že
popoldan moral iskati zdravniško
pomoč v bolnišnici, ki pa te žal ni
mogla vrniti več med nas — tvoje
sodelavce.
Za svoje dolgoletno delo si do-
bil najvišje odlikovanje naše de-
lovne organizacije — plaketo
Merkurja, ki ti je bila podeljena
ob 25 letnici naše delovne
organizacije. Priznanja se nisi
mogel dolgo veseliti, odšel si od
nas tiho in skromno, kot si bil tudi
tih in skromen ti Mirko. Ko se
poslavljamo od tebe Mirko
ostajamo osiromašeni za človeka,
za dragocenega sodelavca in pri-
jatelja.
Kolektiv Emona Merkur
12 - NAŠI DOPISNIKI
14. junij 1979- TEDNIK
Sanjski
polet
Stopam po mehkem mahu. Na
zahodu žari nebo v krvavo rdeči
zarji. Smreke stegujejo svoje
vrhove k nebu. da bi se še okopa-
le v zahajajočih žarkih. Počasi so
se utišale ptice in mrak je legel na
zemljo.
Zapihal je vetrič, zašumele so
vejice, nežno, kot da me boža
mama. je vetrič segel v moje
kostanjeve lase in jih rahlo vzva-
lovil. Sedla sem v zeleni mah in se
zamaknila v stvarstvo.
Na nebu so se prižigale zvezde;
vedno večjih je bilo. Med njimi se
je utrnila zvezda repatica in s -
košatim repom opletala sem ter
tja, padajoč proti zemlji. Ko sem
opazovala to igro, sem na nebu
zagledala štiri rdeče lučke, ki so
se spuščale proti meni. Nočno
tišino je vznemiril hrup motorjev.
Rdeče utripajoče lučke so posta-
jale vse večje, iz nočne svetlobe se
je izluščilo letalo. Kot magnet je
delovalo name in že sem splavala
v višine. Nehote sem se znašla v
pilotski kabini. Zagledala sem
polno gumbov in ročic. Opazujoč
te naprave, sem se nevede dotak-
nila gumba. V tistem trenutku se
je začelo letalo spuščati. Skala na
višinomeru seje z naglico bližala
ničli. Zgrabila meje groza. »Kaj
naj storim?« Kje je pravi gumb?«
sem vpila. Kot obsedena sem
pritiskala na gumbe, zemlja pa je
bila vse bliže in bliže. V veliki
stiski sem le našla pravi gumb in
letalo se je dvignilo v višave.
Oddahnila sem se in sedla za
komandno ploščo.
Brez cilja sem celo noč plavala
pod sinjim nebom.- Ko je vstajala
jutranja zarja, ki jo je prineslo
sonce, sem letela nad širokim
morjem. Spustila sem se niže in s
pogledom lovila kopno. Kmalu
sem ga zagledala in počasi prista-
la. Ko sem stopila iz kabine, sem
ugotovila, da sem zašla med
črnce, ki so me nezaupljivo opa-
zovali. Nasmehnila sem se jim in
jih vabila z rokami, naj pridejo k
meni. Najprej so pritekli otroci,
za njimi pa so se počasi približe-
vali starejši. Ko so spoznali, da
nisem sovražnik, so se razživeli.
Sporazumevali smo se s kretnja-
mi in mimiko. Otroci so občudo-
vali jekleno ptico in me prosili,
naj jih popeljem v višave. Rada
sem jim ustregla. V kabini sem
našla nekaj hrane in jo razdelila
lačnim otrokom.
Ko smo se vrnili s poleta, so me
črnci povabili medse. Bili so
revni, toda gostoljubni. V pogovo-
ru so tožili, da jih belci sovražijo
in preganjajo. Čudili so se, ker
sem tako prijazna z njimi. Prevze-
lo me je čustvo zanesenosti:
»Živim v čudoviti domovini! Pri
nas se imamo vsi radi. nikogar ne
zaničujemo in ne zapostavljamo.
Za to veliko srečo smo se borili in
žrtvovali življenje. Vodil nas je
tovariš Tito, ki se še danes bori
za enakopravnost in sožitje med
narodi. Tudi vi boste doživeli čas
svobode, pravice in ljubezni.«
Zaploskali so. kakor da bi razu-
meli moje besede.
Mudilo se mi je naprej. Zahva-
lila sem se za gostoljubnost, sedla
v letalo in se dvignila v nebesne
sinjine.
Po licih so spolzele drobne
kapljice, kot da bi jokala. Vedno
večjih je bilo. Rahlo sem odprla
oči in začutila, da dežuje. »Za-
spala sem v gozdu.« sem za-
mrmrala. »in dežje orosil prijetne
sanje.«
Sonja Kelenc. 7. c
Učenci OŠ Borisa Kidriča so se dejavno vključili v akcijo KS
Kidričevo in očistili svoj kraj
Foto: K. Zoreč
Odgovori
prvouvrščenih
v KS Videm
Po končanem tekmovanju v
KS Videm sem poiskala zmago-
valce in jim zastavila nekaj vpra-
šanj.
Čiciban Gorazd Črnila »Tek-
moval sem prvič. Ko sem slišal, da
sem prišel na cilj prvi. sem bil
presenečen. Sedaj, kosem dosegel
prvo mesto, bom še naprej tek-
moval.
Mlajša pionirka JeJka Vinko:
»Ker sem letos že tekmovala v
Kidričevem, sem se udeležila tudi
tega tekmovaja. Proga je bila še
kar zadovoljiva. Upam. da bom še
naprej tako uspešna.
Mlajši pionir Franc Murko
»Prvo mesto sem pričakoval. Pro-
ga je bila zame lahka in tudi teren
je bil dober.«
Starejša pionirka Tatjana Na-
hberger: »Zame je bila proga še
kar zadovoljiva in uspeha nisem
pričakovala, saj sem imela kar
precej tekmic in sem prvo mesto s
težavo dosegla.
Starejši pionir Vinko Hvaleč
» Preden sem šel iz startnega mesta
sem preveril progo. Takrat sem
samo upal. da bom zmagal. Že od
začetka sem vodil kakih 30 m, to
razdaljo sem obdržal vse do cilja.
Proga je bila zame zelo lahka.
Zadnje čase tudi trenral nisem.
Na zadnjem tekmovanju sem bil v
Kidričevem, kjer sem dosegel V.
mesto.
Mladinka Marica Vindiš: »Ker
hodim na razna tekmovanja dru-
gam in dosegam lepe uspehe, sem
tudi tukaj upala na zmago, ki sem
jo tudi dosegla. Proga je bila
zame lahka, saj sem tekač na dolge
proge.«
Mladinec Zvonko Makovec
»Tekmoval sem za KS Videm.
' Prvega mesta zagotovo nisem
pričakoval, pričakoval pa sem
dobro uvrstitev, saj sem zadnje
čase veliko treniral.«
Član Roman Tement »Tek-
moval sem za BLACK MAG1L
DISCO. Kadar si na cilju, si želiš
samo to, da uspeš. Takšno željo
sem imel tudi jaz, ki pa sem jo tudi
uresničil.«
Veteran Stanko Črnila, »Po
poklicu sem šofer — avtomeha-
nik. Proga je bila dobra, a vendar
naporna. Ker nisem nič treniral
sem nad svojo zmago zelo prese-
nečen. Upam. da se bom tudi
drugje udeleževal tekmovanj.«
Najslavnejši član tega tekmo-
vanja pa je bil »super« veteran
Rudi Stelcer: »Štejem jih nekaj
čez 60. Toda z atletiko se še vedno
lahko spoprimem«.
Marjana Hvaleč
RAD BI POSTAL
Rad bi postal avtomehanik.
Izbira poklica je važnega pome-
na. Moraš si zbrati tak poklic, ki
ga boš opravljal z veseljem vse
življenje. Za kakšnega inženirja
ali za drugi težki poklic moraš
imeti višje šole. Takšnega poklica
si ne morem želeti, ker se malo
trudim pri učenju. Trudil se bom,
da bom lahko postal avtomeha-
nik. Veselijo me avtomobili.
Ignac Kostanjevec,
4/r„ OS Sela
LISTKI MED POUKOM
Vsak dan si med poukom
pošiljamo listke. Jaz prav vse
dobim v roke. Potlačim jih v
žep.doma pa jih preberem.
Napisala bom tri primere:
Draga Dita! Po pouku te
čakam pred šolo. Tvoj Branko.
Drugi je bil takšen: Pred
zborom se bova upela!
Branko. Tretji pa je bil tak:
Danes sem slabe volje!! Tvoj
Branko. Te listke sploh ni pisal
Branko.
Edita Kostanjevec,
OŠ Vitomarci
Biti moramo pripravljeni
Človeka spremljata sreča in nesreča. Najhujši obraz življenja je prav
gotovo vojna, ki prinaša nasilje, človeške tragedije in smrt. Kako po-
magati človeku v nesreči, ki jodoživlja po tuji ali lastni krivdi, smose učili
v trideseturnem tečaju prve pomoči. Prav živ je še spomin na čas, koje še
takt) majhno znanje o prvi pomoči reševalo življenje borcev za svobodo.
To je bilo takrat, ko so fašistične horde strahovale na naši zemlji. V
ofenzivah, ki so jih pripravili tuji osvajalci, so imeli partizanski bolničarji
vedno veliko dela. S požrtvovalnostjo in z znanjem, ki so si ga pridobili
ob delu, so reševali soborce in jim lajšali bolečine. Borci sojim zaupali in
prenekateri so lahko premagali smrt zaradi pravočasne in pravilne
pomoči.
Ne želimo, da bi se tragedija vojne še kdaj ponovila, vendar si
hočemo osvojiti znanje o prvi pomoči, kajti nič nas ne sme presenetiti.
Zato se usposabljamo v ekipah prve pomoči in civilne zaščite. V primeru
vojnega zla, elementarne ali druge nesreče bomo sposobni pomagati in
se braniti.
Pouk prve pomoči je v nas budil čut tovarištva in ljubezen do
sočloveka in željo, da bi tudi mi postali tako plemeniti, kakor so bili naši
borci, ki so branili svobodo in človekovo dostojanstvo.
Daniel Bračič, 7. a
Vaja s puško — učenci osnovne šole Ivana Spolenjaka Ptuj
Foto: Kosi
Svoboda je največja
dobrina človeštva
Razvoj tehnike je dosege! take dosežke, da bi lahko z njimi človeštvo
bogato in mirno živelo. Žal pa se tehnična sredstva uporabljajo vsebolj
za oborožitvene namene. Neuvrščene države, med njimi tudi Jugosla-
vija. pa si piizadevajo, da bi ne bilo oborožitvene tekme.
Vojna lahko prizadene katerokoli državo sveta. Tudi našo. Zato
moramo biti budni in vsak čas pripravljeni braniti svoje meje. V obrambi
ne bi sodelovala samo vojska, ampak vsi naši Ij udje, kakor so to pokazali
v narodnoosvobodilnem boju.
Tudi učenci imamo v šoli obvezen pouk prve pomoči, kjer se
usposabljamo nuditi prvo pomoč ranjencem in poškodovancem. Pri
pouku zaščite se urimo v orožju, da bi lahko z njim koristno ravnali, če
bi to od nas terjal čas. Vsako leto imamo v šoli obrambni dan. Takrat
praktično pokažemo, kaj vse smo si pridobili v tečaju prve pomoči in
zaščite. V srednjih šolah se mladina vključuje v teritorialne enote, ki bi
imele v vojnem času pomembno nalogo.
Vsi se pripravljamo, vsi smo čuječi, kajti svoboda je največja
vrednota človeštva, zato ima vsakdo pravico in dolžnost, dajo brani in se
zanjo bori.
Beno Arnejčič, 7. b
MAGIČNA MOC
BRANJA
Zelo rada berem knjige in več-
krat se zgodi, da me zapeljejo v
svoj magični svet. Sedela sem za
mizo in bral knjigo Črne ovce,
delo Gregory Borjingtona—Ata.
Bil je pustolovec in lovec za zas-
lužkom. Sla po dogodivščinah ga
je potegnila v vojno vihro, ki seje
razdivjala nad Tihim oceanom. Iz
nje se je vrnil kot letalski as in
suženj alkohola. V boju gaje vo-
dila strast po osebni slavi in re-
kordu: kdo bo sklatil največ sov-
ražnih letal. Osebni rekord je do-
segel vzhodno od Nove Gvineje.
Obrnila sem zadnji list in se
zastrmela predse. Nisem bila več
Irena, marveč pustolovski letalec.
Še nikoli se nisem počutila tako
utrujena kot tisto popoldne.
Upala sem, daje naporen dan za
mano. V tem pa meje zmotil pilot
Marion. ki so ga določili za napad
na Bouginville, rekoč: »Prevzami
nalogo, da boš lahko dosegel
zaželeni rekord « Odpovedal seje
osebni slavi, da bi lahko ustregel
meni. Presenečen sem ga pogledal
in počasi dejal: ;»Tega nikoli ne
bom pozabil.«
Tisto jutro pred vzletom mi je
šlo vse narobe. Moje letalo še ni
bilo nared. Mehaniki so se po-
trudili. da so še pravočasno kon-
čali delo. Medtem sem se pogo-
voril s piloti, ki so se dvignili v
napad. Ko smo ves načrt obnovili,
smo se povzpeli v višave. Morje
smo preleteli v višini dvajset tisoč
čevljev. Pilot Geroge, kije letel ob
meni, seje ponudil, da mi bo va-
roval rep, jaz pa naj streljam. Želel
je, da bi potolkla rekord.
Kmalu sem opazila sovražna
letala. Z Georgem sva pikirala
nanje. Spustila sva se vse niže in
niže in v strmem poletu opazila,
da se drugi piloti niso spustili za
nama. Znašla sva se med sovraž-
nimi letali. Vnel se je divji boj.
Sovražniki so zadeli Georgovo
letalo, ki seje vnelo in zgrmelo v
morje. Sama sem ostala sredi
sovražnega ognja, pikirala in
se spretno umikala. Sreča mi ni
bila naklonjena. Zadelo je tudi
moje letalo. V trenutku sem
segla po vrvici za odpiranje pa-
dala. z levo roko odpela varnostni
pas in s stopali z vso močjo sunila
krmilno	palico. Že sem
padala proti morju. Ko sem pri-
stala na morski gladini, so me
začeli obstreljevati. Potopila sem
se in manevrirala pod vodo. Za-
čutila sem, da mi pešajo moči. Z
zadnjimi močmi sem splavala na
površje in bila prepričana, da bo
po meni. Toda nad morjem ni bilo
več sovražnih letal. Odločila sem
se, da bom do noči plaval a na
hrbtu. Bala sem se. da bi se lahko
vrnila sovražna letala, zato nisem
upala napihniti gumijastega
splava. Po dveh urah sem začutila,
da ne bom mogla vzdržati. S tre-
sočo roko sem potegnila za vrcico,
ki odpira steklenico s stisnjenim
zrakom, in splav seje napihnil. Z
zadnjimi močnmi sem zlezla nanj
in se jela razgledovati po morski
širini.
Nenadoma sem začutla sunek v
rebra. Dvignila sem glavo iznad
knjige in pogledala, kdo me vz-
nemirja. Bila je sestra, ki se je
jezila, zakaj dremuckam za mizo.
Takratsemsešeleovedla,da meje
omamilo branje. Irena Petek, 8. a
KOŠNJA
Sedaj se bo začela košnja na
travniku. Kmetič se veseli kadar
ima veliko travo. Včasih so kosili
travo s kosami, danes s kosilnica-
mi-	_ Sonja Bezjak, l/d,
OŠ Tone Žnidarič,Ptuj
Postati želim
zdravstvena
delavka
Pred osmimi leti sem prvič pre-
stopila šolski prag. Naučila sem se
pisati, brati, računati, ljubiti svoj
rod in svojo domačijo. V teh letih
so se tudi izsanjale moje otroške sa-
nje. Začela sem razmišljati o pokli-
cu.
Vsak človek si mora poiskati
delo, s katerim bogati svoje življe-
nje. Tudi jaz sem si izbrala poklic:
postala bom medicinska sestra. Ta
želja se je v meni rodila že zelo
zgodaj in se prenašala iz leta v leto,
dokler se zanjo nisem dokončno
odločila.
Ko smo se otroci igrali in se je
kateri po nesreči ranil, sem mu ved-
no pomagala. Otroci so mi bili hva-
ležni in mi večkrat dejali:,,Irena, ti
boš pa zdravnica." ,,Kje pa," sem
se izmikala, čeprav sem želela, da
bi dosegla ta poklic. Večkrat sem
tudi sanjala o njem. Spremljal me
je na vseh mladih poteh, zato danes
odhajam z njim v življenje.
Zavedam se, da je delo, za kate-
rega sem se odločila, zahtevno in
odgovorno, vendar bom vztrajna in
pridna, da bom lahko dospela na
cilj. Postati želim zdravstvena de-
lavka, ki bo vselej in povsod pri-
pravljena pomagati človeku.
Irena Marin. 8. b
POSTALA BOM ŠIVILJA
Že ko sem bila majhna, sem
razmišljala, kaj bi postala/Rada
bi postala šivilja. Neki dan sem
željo zaupala sestri. Povedala mi
je, da je to lep poklic. Ne ugaja
mi samo zaradi denarja, predv-
sem zato, ker se lahko oblačiš po
svojem, izbiraš kroje, ki so ti
všeč. Po delu bi lahko tudi
pomagala na kmetiji.
Veliko sem šivala svojim pun-
čkam, razveselim se vsakega
uspeha pri šivanju oblek. Mama
me je opogumljala: « »Vida,
malo, nerodno še držiš šivanko v
rokah, nekoč boš pa postala
prava šivilja.« Bila sem vesela, da
mama ne nasprotuje želji, zdaj
sem dobila še večje veselje do
poklica šivilje. Rada prebiram
knjige, kjer so kroji in ker me
seznanjajo o poklicu.
Vida Sitar, 4/r„ OŠ Sela
Zborna recitacija
Foto: Kosi
TEDNIK - iunii 1979
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13
SRL ČLANICE: PTUJ-MLINOTEST 14:15(6:6)
Ptujčanke niso
uspele
Stadion RK Drava v Ptuju,
gledalcev 300, sodnika Pintarič in
Jovanovič (oba Ljubljana);
Ptuj: Farič, Vičar 4, Lepej 1,
Novak 3. Teodorovič, Kmetec 2,
Polajžer 2, Šajber L Vršič 1;
Mlinotest: Orel, J. Boštančič,
Saksida 10, Krašna 2, Stopar 1,
Čermelj, K Krašna, Čotar 1, Če-
farin, N. Boštančič, Kretič 1;
V okviru razigravanj v sloven-
skih rokometnih ligah se igralke
Ptuja niso uspele uvrstiti na 13.
mesto, ki še vodi v enotno repub-
liško ligo. Po visokem porazu v
prvem srečanju v Ajdovščini, so
igralke Ptuja tokrat bile na pragu
uspeha, vendar niso uspele. V
prvem polčasu so večinoma vo-
dile gostje, vendar so jih doma-
činke ujele in prvi del seje končal
z. neodločenim izidom.
V drugem polčasu je po začet-
nem vodstvo Mlinotesta domača
ekipa kmalu prešla v vodstvo in
vodila do rezultata 12:11. Zaklju-
ček srečanja so dobile gostje, ki so
zmagoviti zadetek dosegle v zad-
nji minuti. Mlade igralke Ptuja so
se tokrat dobro borile, vendar
bodo v prihodnji sezoni morale
igrati v področni ligi.
1. k.
S sobotnega srečanja	(foto B. Rode)
SNL VZHOD: DRAVA-2ELEZNICAR 4:3 (2:0)
Visoko vodstvo skoraj ni zadostovalo
Stadion Drave v; Ptuju, gledal-
cev 150, sodnik Čelan (Prager-
sko); Drava: Štebih, Strelec,
Tement,. Matič, Šmigoc, Skok,
Štejner. Ceh.
Cuš (Emeršič), Hvaleč, Zgeč
(Radolič); Železničar: Jug, Kero-
vec, Fundak, Vajzovič, Potočnik,
Stepanovič, Simič (Halilovič),
Križman (Lemajič), Zaveršnik,
Neškovič. Perko;
x Strelci: 1:0 (15) Čeh, 2:0 (35)
Steiner, 3:0 (50) Hvaleč, 4:0 (57)
Cuš, 4:1 (76) Neškovič, 4:2 (80 —
11 m) Fundak, 4:3 (86) Neškovič;
Do zaključka razigravanj a v
slovenskih nogometnih ligah sta
še dve koli. V super ligi sta v
vodstvu Obala in trboveljski
Rudar, v zahodni skupinijlirija in
Dolenjska, v vzhodni pa Šmartno
in Drava.
Začetek nedeljskega srečanja
med Dravo in Železničarjem je
prinesel terensko pobudo gostov,
ki so si pripravili ave priložnosti.
vendar domače obrambe niso
uspeli presenetiti. Domačini so
ob odprti igri gostov s hitrimi
napadi poskušali doseči zadetek.
V 15. minuti je Tement lepo našel
Hvalca, ki je podal pred vrata
Čehu in Drava je vodila. V 31.
minuti je Žgeč namesto praznih
vrat zadel vratnico. Štiri minute
za tem. je po dobrem prodoru
domačinov po desni strani Šteiner
z lepim strelom povedel Dravo v
vodstvo z 2:0. Do konca prvega
dela sta lepi. priložnosti zamudila
Tement in Čeh. .
V drugem polčasu so domači
hitro povedli s 4:0. V 50. minuti je
Hvaleč po samostojnem prodoru
z leve strani dosegel tretji zade-
tek. v 57. minuti je Čuš pobegnil
gostujoči obrambi in domačini so
ze četrtič premagali Juga. V
nadaljevanju sta Žgeč in Steiner
zamudila cisti priložnosti (sama
pred vratarjem), nato pa so
domačini popustili. Gostje so
zaigrali bolje in v 76. minuti je
Neškovič po samostojnem prodo-
ru prvič premagal. Stebiha. Štiri
minute za tem je Šmigoc igral z
roko v domačem kazenskem pro-
storu. Fundak je z zanesljivim
strelom z bele. točke znižal rezul-
tat za 4:2. Štiri minute pred
koncem je Neškovič s peto spre-
menil podajo v domačo mrežo.
Do konca srečanja so domači
uspeli obdržati zadetek predno-
sti.
Drava je zmagala zasluženo,
saj sije ustvarila veliko priložno-
sti, lagodna igra v zaključku pa bi
se ji skoraj maščevala. Gostje so
vso srečanje igrali odprto in je
bilo zato toliko bolj zanimivo, v
nedeljo se bo Drava v Ptuju
pomerila z vodilnim Šmartnim.
1. kotar
Tementova priložnost	(foto: B. Rode)
MEDOBČINSKE REKREACIJSKE LIGE
TEKMOVANJE JE KONČANO
Tekmovanje v vseh skupinah
medobčinske rekreacijske nogo-
metne lige je zaključeno. Zadnje
kolo v skupini A in skupini Vzhod
je prineslo naslednje rezultate:
Aluminij — Zgornja Polskava6:l,
Grajena — Gorišnica 3:4, Boč A
— Skorba 1:0, Osankarica —
Hajdina 0:3 (domačinov ni bilo),
Videm — Pragersko 75 5:4, So-
betinci — Zavrč2:l, Moškanjci —
Rogoznica 0:6, Bukovci — Sre-
dišče 1:5, Stonjci — Ptuj 4:1 in
Dornava — Markovci 2:1.
Vskupini A je zmagovalec
Aluminij pred Hajdino in Goriš-
nico, v skupini Vzhod Stonjci
pred Središčem in Markovci, v
skupini Center Apače pred Slo-
venjo vasjo in Gerečjo vasjo B in v
skupini Zahod Gerečja vas A pred
Lovrencem in Oplotnico. Iz sku-
pine A so izpadli Videm, Osan-
karica in Grajena, novi člani pa so
Stonjci, Apače inGerečjavas A.
V tekmovanju šolskih športnih
društev je zmagalo ŠŠD Hajdina
pred ŠŠD Slovenska Bistrica, ŠŠD
Poljčane, Dravo in ŠŠD Spodnja
Polskava.
1. k.
MALI ATLETSKI POKAL SRS
NAJVEČ USPEHA
ZA OS TONE ZNIDARIČ
V soboto je bilo v Ptuju tekmovanje mlajših pionirK in pionirjev v
okviru malega atletskega pokala Slovenije. Ekipni vrstni red je bil
naslednji:
—	pionirke: 1. Tone Znidarič I 6170,. 2. Franc Osojnik 5706, 3.
Kidricevoif 08.4. Markovci 4543, 5. Tone Žnidarič II4271 itd.Nastopi-
lo je 11 ekip;
—	pionirji: 1. Ione Žnidarič I 5035, 2. Franc Osojnik 4420, 3. Kidri-
čevo 4096,4. Tone Znidarič II 3425,5. Ivan Spolenjak 3422 itd. Nastopilo
je 12 ekip.
Zmagovalci v posameznih disciplinah pa so: 60 m Katarina Topolovec
(Kidričevo) 8,36 s in Andrej Forstnarič (Franc Osojnik) 8,23 s; .300 m —
Šimona Konig (Tone Znidarič)47,92 s in Matjaž Damiš (Tone Znidarič)
44.07 s; 600 m — VesnaTeodorovič (Kidričevo) 1:50,5 in Robi Kosi (Ivan
Spolenjak) 1:41.7; višina — Sonja Pajenk (Tone Znidarič) 145 cm in
Miran Potočnik (Franc Osojnik) 150cm; daljina — Sergeja Pukšič(Tone
Žnidarič)404 cm in Zvogko Murko (Tone Znidarič)477 cm; met žogice
— Marjeta Miki (Tone Znidarič) 44,84 m in Darko Cvahte (Majšcerk)
58.64 m:	1- k.
Skok v višino	(foto zk)
Nova pridobitev ptujskega
aerokluba
Aeroklub Ptuj je postal v mi-
nulem tednu bogatejši za novo
letalo — Pipan super Cub, ki so ga
v soboto svečano predali svojemu
namenu ob prisotnosti predstav-
nikov občinskega družbenopoli-
tičnega življenja ter tovarne gli-
nice in aluminija Boris Kidrič
Kidričevo na čelu z direktorjem
Milanom Krajnikom, ki so pre-
vzeli pokroviteljstvo nad letalom.
V svoji sredi pa so pozdravili tudi
predsednika Zveze letalskih
organizacij Slovenije Staneta
Menegalijo in sodelavce iz po-
bratenega Arandjelovca.
Predsednik ptujskega aerokluba
Alojz Gojčič je v svoji uvodni
besedi dejal, da bo novo letalo
služilo predvsem za vleko jadral-
nih letal kijih nameravajo še letos
povečati za eno ali dve. Novo le-
talo Piper super Cup je pridobi-
tev. kije ptujski aeroklub veljala
730 tisoč dinarjev in je plod prid-
nosti ter prizadevnosti sleher-
nega člana v klubu, zlasti aktivnih,
ki pridno delajo v kooperaciji s
ptujskim Agisom in tako prido-
bivajo nujno potrebna sredstva za
dejavnost kluba. Veliko razume-
vanja pa so pokazale tudi
organizacije združenega dela.
Poleg tega ima ptujski Aero
klub v načrtu da še v letošnjem al
pa v začetku prihodnjega leta
pristopi h gradnji novega han-
garja, saj mu tudi kadrovske spo-
sobnosti v klubu dajejo vso mož-
nost nadalnega razvoja in kre-
pitve. Tako trenutno razpolagajo
s prek tridesetimi motornimi pi-
loti. okrog 70 je jadralnih pilotov
in padalcev, najmočnejša pa je
sekcija modelarjev, ki je sloves
ptujskega Aerokluba ponesla v
svetovne razmere na tem po-
dročju. Tudi letos bodostartali na
veliko lovoriko — pokal Maršala
Tita. kar je za slehernega pilota v
Jugoslaviji največje priznanje.
Uspehi niso samo plod našega
dela v klubu je ob koncu dejal
predsednik, temeč tudi rezultat
tenkočutnega posluha delavcev v
združenem delu za kar jim gre
iskrena zahvala in priznanje.
V imenu pokrovitelja je Milan
Krajnik. direktor delovne
organizacije Boris Kidrič v Kid-
ričevem med drugim dejal, da
smo lahko vsi ponosni na uspehe,
ki jih je v minulih letih dosegel
ptujski Aeroklub in da teh
uspehov ne bi bilo brez maksi-
malnih naporov vsakega člana
posebej in kluba kot celote.
Simbolično je počil zamašek v
steklenici s šampanjcem in krst
novega letala je bil opravljen.
Takoj za tem pa je že poletelo v
sinje nebo in tudi mi mu želimo
čimveč varnih poletov in srečnih
pristankov.
Milan Krajnik je simbolično krstil novo letalo.	Foto: R.
Uspeh
naših ekip
v Postojni
V organizaciji občinske konfe-
rence ZRVS in ZSMS je bilo 8. in
9. junija v Postojni osmo repub-
liško taktično orientacijsko tek-
movanje rezervnih vojaških sta-
rešin in mladine. Tekmovanja se
je udeležilo 54 ekip iz občin SR
■Sloveniie. F.kino iz vsake občine
so sestavljali po trije člani, ZRVS
in trne člani Z.SMS.
Tel movanjeje bilo na poligonu
vojašnice »Milovan Šaranovič« v
Postojni. Tekmovalci so morali
pokazati svoje znanje v naslednjih
disciplinah: vojaška teorija, tak-
tika. topografija, streljanje z MK
puško, met ročne bombe in
plezanje po vrvi.
Ut> razglasitvi rezultatov se je
pokazalo, da so se za tekmovanje
najbolje pripravile ekipe z
območja podravske regije, saj sov
skupni razvrstitvi zasedle prva tri
mesta in sicer 1. ORMOŽ, 2.
PTUJ in 3. mesto MARIBOR. Vsi
so prejeli pokale in nagrade.
Ekipo občinske konference
ZRVS Ptuj so sestavljali: Jože
Perko. Štefan Vidovič in Janko
Svenšek, ekipo ZSMS pa Milan
Tetičkovič, Marjan Horvat in
Rajko Kuhar.
Občinska konferenca ZRVS
Postojna je tekmovanje organizi-
rala dobro. Tekmovanje so si
ogledali tudi predstavniki
organizacij ZRVS iz bratskih re-
puolik SR Hrvatske in SR Srbije.
F. Skrt
SREDNJEŠOLSKO
PRVENSTVO
V NOGOMETU
Prvo mesto
za gimnazijo
Pretekli četrtek je bilo na
nogometnem stadionu v Ptuju
občinsko srednješolsko prven-
stvo. Nastopile so ekipe Gimna-
zije, Poklicne kovinarske šole,
Ekonomske šole in Poklicne pol-
jedelsko-Živinorejske šole. Re-
zultati: PKŠ - PPŽŠ 17:0, Gim-
nazija—Ekonomska šola 3:2,
Ekonomska šola — PPŽŠ 5:1 in
za prvo mesto: Gimnazija — PKŠ
6:4 po streljanju enajstmetrovk, v
rednem času seje srečanje konča-
lo 3:3. Najboljši strelec je bil
Marjan Veselič (PKŠ) s šestimi
zadetki.	1. k.
II. ZRL SEVER
Nove članice
so Velenjčanke
Po zaključenem tekmovanju v
severni s"kupini druge zvezne
rokometne lige za članice, kjer je
PP Drava osvojila zelo dobro
šesto mesto, so v Beogradu bile
kvalifikacije za vstop v prvo
zvezno rokometno ligo. Zmago-
valkam te skupine, PodravkT iz
Koprivnice, uvrstitev v najvišji
rang tekmovanja ni uspela in
boao še eno sezono nastopale v
severni skupini druge lige.
Po zaključenem razigravanju v
slovenskih rokometnih ligah so
nove članice druge lige postale
igralke Velenja, ki so v obeh
srečanjih premagale Preddvor.
Uvrstitev Velenja je bila pričako-
vana, saj je objektivno najboljša
ekipa v slovenskih ligah. V sever-
ni skupini (če tekmovalni sistem
ne bo spremenjen) bodo tako od
slovenskih ekip nastopale Olim-
pija, Alples, PP Drava in Velenje.
CETRTFINALE POKALA: ALUMINU-MARIBOR
1:3 (1:1)
Močan odpor
drugoligašu
Stadion Aluminija v Kidričevem, gledalcev 300, sodnik Gumzej
(Pragersko);
Aluminij: Klajnšek, Šmigoc, Škrjanc, Mesarič, Panikvar, Dončec
A., Vinkler (Muratovič), Vindiš, Bek, Verdenik, Dončec Š.;
Maribor: Nalbantič, Jankovič, Fatur, Djuričanin (Pire), Devescovi,
Vuksanovič, Turčik (Hafizovič), Breber, Radmanovič, Prosen, Hrga;
Strelcj; 1:0 (6) Verdenik, 1:1 (23) Prosen, 1:2(84) Radmanovič, 1:3
(87) Hrga;
Drugoligaška ekipa iz Maribora je v četrtfinalnem srečanju za
jugoslovanski nogometni pokal na območju SR Slovenije šele v zak-
ljučku srečanja uspela streti odpor žilavih domačinov.
Že v šesti minuti prvega dela so domači napadalci presenetili
gostujočo obrambo. Mesarič je lepo pobegnil po desnem krilu, podal v
sredino kjer je Verdenik z lepim strelom premagal Nalbantiča. Toje vlilo
novih moči igralcem Aluminija, ki so uspešno zaustavljali napade vi-
joličastih. Mariborčani so si sicer ustvarili nekaj priložnosti, zadeli
vratnico (Radmanovič) vendar so izenačili šele v 23. minuti z odličnim
strelom Prosena. V 30. minuti so domači zamudili lepo priložnost za
drugi zadetek, vendar vrat niso zadeli.
V	drugem deluje igra postala ostra, polna prepričevanj in žaljivk na
račun sodnikov. Zato je sodnik Gumzej vodstvo Maribora poslal med
gledalce. Igralci Aluminija so z veliko zavzetostjo in borbenostjo zaus-
tavljali stalne napade vijoličastih in nekajkrat lepo prodrli do mari-
borskega kazenskega prostora. Največ hude krvi pri domačih nogo-
metaših je vzbudil drugi zadetek Maribora, ko bi naj dva gostujoča
napadalca bila v prepovedanem položaju. Žaljivk na sodnike je bilo
toliko, da se vprašujemo ali je to še nogomet. Po drugi strani pa je
obramba Aluminija in tudi vratar pasivno spremljala dolgi let žoge na
nasprotno :stativo, kjer jo je Radmanovič potisnil v mrežo. Tretji zadetek
potem Mariboru ni bilo več težko doseči. Minuto pred koncem je Bek
zamudil najlepšo priložnost za Aluminij, ko se je sam znašel pred
gostujočim vratarjem.
Če odštejemo nešportno obnašanje, je bilo srečanje zanimivo. Mari-
bor je imel stalno terensko pobudo, domačini pa so se uspešno branili in
igrali zelo dobro. Slika na igrišču večkrat ni kazala, daje Maribor član
II. zvezne lige. Aluminij pa medobčinske rekreacijske. Igralcem Alu-
minija za dobro igro in uvrstitev v četrtfinale lahko čestitamo, obenem
pa si zaslužijo tudi grajo za nepotrebno nešportno obnašanje. 1. kotar
Aluminij-Maribor 2:3 (1:0)
V	predtekmi četrtfinalne pokalne nogometne tekme med domačim
Aluminijem in Mariborom, sta se pomerili pionirski vrsti obeh moštev.
T ekma med mladimi vrstniki je bila izredno lepa. Mladi nogometaši sq
pokazali veliko borbenosti in tehničnega znanja. Pionirji Aluminija so
prišli prvi v vodstvo z zadetkom Korena.
V	drugem delu je bila igra izenačena. Goslje so povedli s 3:1, nato
pa je srednji napadalec domačih Ivančič, rezultat znižal Ta tekma je bila
tudi zadnja tekma, ki so jo pionirji Aluminija odigrali v spomladanskem
delu prvenstva. Mladi nogometaši so pokazali veliko volje do treningov in
seveda do tekem. V prihodnji sezoni pričakujejo, da bo v vrstah pionirjev.
Aluminga več igralcev iz okoliških krajev. "	Danilo KI ajnšek
Verdenik v boju z mariborsko obrambo
Foto: B. Rode
14 - ZA RAZVEDRILO
14. junij 1979- TEDNIK
TEDNIK - n- i«"« 1979
OGLASI IN OBJAVE - 15
BRIGADIRJI TUDI
NA, .TERENU"
Medtem ko na trasi primarnega
vodovodnega cevovoda od Dolan
proti Cirkulanam brigadirji prve
izmene AMD Slovenske gorice 79
iz dneva v dan napredujejo —
kmalu bodo izkopali blizu 500 m
jarka — pa v popoldanskem času
njihove marljive roke ne mirujejo.
V petek 8. junija so se po dopol-
danskem napornem delu na trasi
napotili v Juršince, kjer so kraja-
nom pomagali pri urejanju ban-
kin in jarkov ob novi asfaltni cesti
od Juršinc do Gomile. Brigadir-
jem so se priključili tudi mladinci
in pionirji osnovnih šol in skupaj
ob tabornem obnju in se razvese-
lili ob kulturnem programu.
Seveda to ni edina udarniška
akcija brigadirjev. Skozi vso bri-
gadirsko poletje bodo pomagali
krajanom manj razvitih območij v
Slovenskih goricah in Halozah pri
izpeljavi težkih in odgovornih
nalog. Vseskozi pa jih bo tako kot
do sedaj spremljala brigadirska
pesem, povsod pa bodo doživeli
nekaj novega, spoznali bodo nove
prijatelje, mladinsko prostovo-
ljno delo bo rodilo nove
uspehe. . .
M. Ozmec
POZIV OBČANOM!
V	torek, 29. maja se je na Po-
trčevi cesti, na prehodu za pešce
zgodila prometna nesreča v kateri
je bil poškodovan otrok K. K. iz
Ptuja. Do sedaj neznani voznik
osebnega avtomobila Zastava 101
rdeče barve, kije otroka zadel na
prehodu za pešce in ga odpeljal
domov, ker-otrok ni hotel v bol-
nišnico, je pozneje odpeljal na-
prej. V času nezgode pa je bilo na
kraju nesreče več ljudi, ki so bili
priče nezgodi. PM Ptuj poziva
občane, ki vedo povedati karkoli o
tej nesreči, naj to nemudoma
sporočijo najbližji enoti milice.
Hkrati pa poziva voznika, kije bil
udeležen v nezgodi, da se javi na
PM Ptuj zaradi nekaterih pojas-
nil.
ZAPRL POT VOZILU
V	soboto 9. junija seje zgodila
nesreča na Mariborski cesti v
Ptuju. Ivan Brodnjak iz Zgornje
Hajdine je vozil osebni avtomobil
proti Hajdini. Na Mariborski cesti
je iz Abramičeve ulice na glavno
cesto nenadoma pripeljal voznik
osebnega avtomobila Rudolf
Hlušička iz Kajuhove 3 v Ptuju in
tako zaprl pot Brodnjaku. Pri
trčenju je voznik Brodnjak utrpel
lažje poškodbe.
POČILA MU JE ZRAČNICA
V	nedeljo 10. junija seje zgodila
dokaj nenavadna prometna ne-
sreča v Cirkovcah izven naselja na
magistralni cesti. Voznik Mirko
Donaj iz Mezgove je peljal proti
Prvi udarniški HO-RUK
vJuršincih
Kljub močni pripeki sonca, kljub temu, daje bila sobota, so brigadirji korajžno kopali. Lopata za lopato, vse
bližje Cirkulanam. Kinalu bo za njimi prvih 500 m jarka, položili in obtežili pa so že preko 300 m cevi.
Foto: M. Ozmec
P0LJCANE
Praznik krajevne
skupnosti
V času od 9. do 16. junija praznujejo prebivalci KS Poljčane svoj
krajevni praznik. V zgodovinskih težkih trenutkih in v času povojne
izgradnje in današnjega življenja sta nerazdružno povezana planina
BOČ in naselje Poljčane z okoliškimi zaselki, enotno praznujeta tudi
letošnji dogodek.
Letošnji praznik KS Poljčane so pričeli člani planinskega okteta iz
Poljčan s samostojnim koncertom. Pretekla sobota je bila bogato
obarvana s kulturnimi pa tudi športnimi srečanji. Med najpomem-
bnejšimi sta bila prav gotovo otvoritev razstave 60 let delovanja K UD
Janko Živko iz Poljčan in slavnostna seja vseh zborov in delegacij
krajevne skupnosti Poljčane, predstavnikov delovnih organizacij,
društev in drugih organizacij. Med gosti pa so pozdravili tudi delegate
sosednjih KS s katerimi vsa leta uspešno sodelujejo.
Medtem ko so v uvodnem delu svečanosti pregledali dosežene
delovne rezultate in ocenili možnosti nadaljnjega gospodarskega, kul-
turnega in športnega življenja krajevne skupnosti so v nadaljevanju
najzaslužnejšim prebivalcem te KS podelili posebna priznanja KS za
dolgoletno delovanje na področju KS. njenem gospodarstvu, šolstvu in
kulturi, za delo v RK in v drugih organizacijah ter društvih.
Priznanja za dolgoletno delo v KS so prejeli: Gabriela Čretnik-
Kovačič, Anica Potisk, Rozalija Brečko in Kari Pahor. Za zasluge na
področju razvoja gospodarstva so prejeli priznanja Miroslav Kolenko,
Drago Rojko in Ivo Malenica. Z a zasluge v razvoju šolstva in kulturnega
življenja so prejeli priznanja Nada Aranjoš, Jelka Plošinjak, Alojz Me-
saric in Martin Podgoršek. Za delo v RK Rozita Nikolič, za delo v UJV
Stane Potisk, za delo na področju komunale pa Alojz Bezjak.
Na tej svečanosti so osmim krajanom podelili tudi bronaste znake
OF. Sprejeli so jih: KUD Janko Živko Poljčane. TVD Partizan Poljčane,
krajevna organizacija ZRVS. Med posamezniki pa Anton Korošec,
Alojz Mikolič. Dragica Onič in Ignac Pihler. Izvršni odbor KUD Janko
Živko je ob tej priložnosti dodelil tudi več pismenih priznanj za delo v
društvu, posameznikom in organizacijam.
Medtem ko bodo v obdobju med tednom predvsem srečanja na
področju športnih društev pa bo zaključna svečanost letošnjega praznika
KS Poljčane v soboto 16. junija, ko bodo v popoldanskih urah odprli
razstavo ob 50. obletnici Planinskega društva Poljčane, kjer bodo tudi
razglasili rezultate posebnega nagradnega foto natečaja na temo »Boč z
okolico«. Ta dan bo zvečer ob 19. uri svečana akademija ob 50 obletnici
PD Poljane, kjer bo društvo razvilo tudi svoj prapor. Najzaslužnejšim
članom za razvoj planinstva v Poljčanah pa bodo ob tej priložnosti
podelili še posebna priznanj«^.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Nerazdružena v težkih in lepih trenutkih Boč in Poljčane.
tram
izdaja zavod za časopisno in radij-
sko dejavnost RADIO—TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5. poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij,
ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik MI-
HAEL GOBEC, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik telefon (062)
771-261 in 771-226. Celotna
naročnina znaša 200 dinarjev, za
tujino 300 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400—603—31023. Tiska
ČGP Mariborski tisk. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proizvodov
in storitev v prometu spada TED-
NIK med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.
ČRNA KRONIKA
Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so v tednu od 5. do vključno
11. junija posredovali v 6 prometnih nesrečah, v treh požarih, v eni smrtni
nesreči zaradi eksploziva, ter v enem primeru, ko je strela ubila 18 letnega
mladeniča. Pri tem so zabeležili 8 lažjih poškodb in dve smrtni žrtvi. Glavni
vzroki prometnih nesreč so bili izsiljevanje prednosti in prehitra vožnja. Na
vozilih je zaradi tega nastalo za okoli 65.300 din materialne škode, v
požarih pa za okoli 800.000 din.
Cirkovcam, ko mu je med vožnjo
počila zračnica na prednjem ko-
lesu. Zaradi tega je zapeljal s ceste,
se obrnil za 90 stopinj in pristal na
boku. Utrpel je lažje poškodbe, na
vozilu pa je večja materialna
škoda.
Z AVTOMOBILOM POD TO-
VORNJAK
V	ponedeljek 11. junija se je
zgodila prometna nesreča na re-
gionalni cesti pod viaduktom v
Hajdini. Alojz Vodep iz Šentjurja
pri Celju je pred podvozom pre-
hiteval dva stoječa osebna avto-
mobila, ki sta ustavila zaradi sto-
ječe vode na dnu podvoza. Pri tem
ni uspel zapeljati nazaj na svoj
vozni pas in je zapeljal pod na-
sproti vozeči tovorni avtomobil, ki
gaje upravljal Milan Zakelšek iz
Dobrine 39. Pri trčenju je razen
voznika Vodepa dobil poškodbe
tudi njegov sopotnik Alojz Pše-
ničnik. Na vozilih je nastala tudi
večja materialna škoda.
POŽAR V PODVINCIH
V	ponedeljek ob 18.30 ob
močnem nalivu je strela udarila v
gospodarsko poslopje Marije
Kuhar iz Podvinc 16. Kljub in-
tervenciji več kot 75 gasilcev iz
štirih gasilskih društev je v celoti
pogorelo ostrešje poslopja, 15 ton
sena, puhalnik. oprema za konje,
stroj za mletje koruze in več
drobne kmetijske mehanizacije.
Po neuradnih podatkih ocenjuje-
jo škodo na okoli 500.000 din.
UBILA GA JE NAPRAVA ZA
STRELJANJE VOLUHARJEV
V nedeljo 10. junija v dopol-
danskem času je družina Potisk iz
Maribora obiskala svoje znance v
Belšakovi ulici v Budini pri Ptuju.
Po kosilu — med 14.20 in 14.25 je
9-letni Jurij Potisk iz Maribora
Gospejna 14. učenec 2. razreda
OŠ Prežihov Voranc, odšel na
cvetlični vrt, kjer se je igral. Pod
grmom vrtnic je našel napravo za
streljanje voluharjev, ki je bila
nabita. Pri ogledu se je naprava
sprožila v njegovih rokah in mu
močno poškodovala trebušni
predel. Takoj so ga odpeljali v
ptujsko bolnišnico, kjer je že čez
dobro uro podlegel poškodbam.
Nadaljna preiskava je v teku.
VDORI VODE OB NALIVU
Ob drugem, močnejšem nalivu
dežja v ponedeljek 11. junija od
18. ure naprej so miličniki PM
Ptuj dobili več obvestil o vdorih
vode v kletne prostore. Najhujše
je bilo v Marketuna Potrčevi cesti,
kjer je voda vdrla v spodnje
prostore in so morali posredovati
gasilci. Tudi v Vodovi ulici je
deževnica ogrozila kletne prosto-
re. Pri bencinski črpalki ob mes-
tnem parku pa je voda bila po-:
nekod globoka tudi do 60 cm.
Tudi Trg Svobode je bil eno samo
veliko jezero.
ALI VREME VPLIVA NA
OBNAŠANJE OBČANOV?
V	preteklem tednu so miličniki
PM Ptuj opravili kar 6 intervencij.
Od tega sta bili dve intervenciji
zaradi pretepa v privatnih stano-
vanjih. dve v gostinskih lokalih in
dve najavnem mestu. Zanimivoje
tudi. da so zaradi vinjenosti in
tehničnih hib na vozilih iz pro-
meta izločili 9 voznikov, več pa so
jih opozorili.
AKCIJA MULTANOVA TUDI
V PTUJU
V	ponedeljek 11. junija so mi-
ličniki PM Ptuj opravili kontrolo
hitrosti z radarjem Multanova na
več mestih v Ptuju. Ugotovitve so
več kot porazne, kar 62 voznikov
je bilo zaradi prevelike hitrosti
kaznovanih z mandatno denarno
kaznijo, trem voznikom, ki so
prekoračili hitrost za več kot 40
km pa je bilo odvzeto vozniško
dovoljenje. Največ kršiteljev hi-
trosti je bilo prav na Potrčevi cesti,
kjer je v zadnjem času vse več
hujših prometnih nesreč. Nedis-
ciplina voznikov je več kot očitna
in tukaj opozorila skoraj ne za-
ležejo več.
— OM
Solidarnost brez
meja
V ptujski vojašnici so izredno
dobro zastavili akcijo pomoči
prizadetim po potresu v SR Črni
gori. Vojaki so takoj po prvih
vesteh o veliki naravni nesreči
pričeli z zbiranjem prostovoljnih
prispevkov; mnogi so se odločili,
da prispevajo enomesečno vojaš-
ko plačo. Skupno so zbrali blizu
16.000 dinarjev. Starešine pa so
, prispevale enodnevni zaslužek.
Na podoben uspeh je naletela
akcija zbiranja pomoči za Titov
sklad: starešine in civilne osebe1
zaposlene v vojašnici so prispe-
vale okrog 15.000 dinarjev.
Starešina Komnen Zarkovičje
ob našem obisku v vojašnici še
povedal, daje tako uspešna akcija
nedvomno dokaz visoke zavesti
vseh, ki v tem trenutku služijo
vojaški rok v ptujski vojašnici in
da podobne rezultate dosegajo
tudi pri rednem vojaškem delu ter
v aktivnostih v družabnem živ-
ljenju.	mg
vreme
do nedelje, 24. junija 1979
Zadnji krajec bo v nedeljo. 17.
junija ob 12.45.
Napoved: Do 20. junija bo še
spremenljivovreme.natobolepo
in vroče. Vmes so verjetne po-
samezne plohe.
Alojz Cestnik ,
SOCIALISTIČNA SOLIDARNOST DELAVSKEGA RAZREDA
OBČINE PTUJ
Štab za civilno zaščito občine Ptuj ob Dnevu civilne za-
ščite Jugoslavije izreka javno
PRIZNANJE
IN ZAHVALO
vsem delavcem, temeljnim in drugim organizacijam združene-
ga dela ter delovnim skupnostim, ki so prispevali finančna in
materialna sredstva za pomoč prizadetemu prebivalstvu SR
Črne gore po katastrofalnem potresu.
Po podatkih z dne 2. junija 1979 je bilo iz občine Ptuj na-
kazano na žiro račun Rdečega križa Slovenije 2,483.490 din
denarne pomoči od osebnega dohodka delavcev in iz
drugih virov.
Ugotavljamo, da je večina delavcev ptujske občine zelo hitro
sprejela svoje odločitve za pomoč prizadetemu prebivalstvu
SR Črne gore.
Delavci občine Ptuj so s tem dejanjem ponovno potrdili
svojo privrženost bratstvu, enotnosti in socialistični solidarno-
sti narodov ter narodnosti samoupravne socialistične Jugo-
slavije.
ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE
OBČINE PTUJ