Dobra znamenja. /\ Zivo so nam še v spominu oni prekrasni dnevi, ki smo jih doživeli v idilični Badovljici povodom zborovanja našega parlamenta — ,,Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društe*-7**. Veličasten je bil naš shod, in lahko smo ponosni nanj. Zakaj do te vzorne, lahko rečemo, edine organizacije v t a k e m obsegu, kakršno ima ravno slovensko učiteljstvo, smo se pospeli iz lastne moči, z lastnim trudom, zlastnimi gmotnimi žrtvami. Kuratorjevnismo rabili in jih ne potrebujemo! In kar nas najbolj veseli, je pač dejstvo, da smo na tem zborovanju opazili toliko mladih, svežih in novih učiteljskih oseb, da vsemu svetu lahko zakličemo: Naš trud ni bil zaman! Prava je naša pot in ni se nam bati prihodnosti! Vesznačajni mladi učiteljski naraščaj stoji v naših vrstah! To je naš ponos! Da je pa naša vzorna organizacija postala na Slovenskem faktor, ki ga upošteva in ki ga mora upoštevati slovenska, ali lahko rečemo: jugoslovanska avstrijska javnost bodisi na politiškem, bodisi na gospodarskem polju, je pokazala ravno letošnja naša skupščina. Spominjamo se, s kakim vriščem je po nas padla una slovenska javnost, ki se boji vsake javne kritike in ki najrajša v vsem svojem delovanju slepomiši, ko smo na občnem zboru našega parlamenta v Pulju le rahlo Bnapadli" našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, trdeč, da je delovanje tedanje družbe sv. Cirila in Metoda za slovenski narod brezpomembno, zakaj "dokler ima ta družba edini namen, preskrbljevati z velikanskimi denarnimi žrtvami nekaj za šolstvo nesposobnih šolskih sester, dokler ne dobi slovenska javnost jasnega vpogleda v gospodarslvo te družbe — je vsaka žrtev brezplodna. In v duhu vidimo še danes moža, ki je hotel na občnem zboru ravno te družbe v Št. Jurju na Štajerskem pritisniti pečat izdajalstva slovenskemu učiteljstvu zaradi te potrebne kritike. Da je bila pa tedanja naša kritika potrebna, je pokazal ravno letošnji občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda v Bohinjski Bistrici. čudora se čudimo, kako je raogla slovenska javnost trpeti, da ni prisilila predsedništva te družbe, da mu poda v teku dvajsetih let vsaj en proračun in natančne letne račune. In ravno letošnja naša skupščina v Eadovljici nam je dala popolno zadoščenje za ono »klofuto", ki nam jo je hotel zadati poročevalec na shodu v Št. Jurju. Našo skupščino je posetil sam predsednik družbe sv. Cirila in Metoda, g. svetnik Senekovič. Slovenski javnosti kakor tudi g1avnemu odboru tedružbe bodi povedano , da se bo slovensko učiteljstvo zavzelo z vsemi svojimi močmi za todružbo, da se bo o nji lahko reklo: Družba sv. Cirila in Metoda izpolnuje svojo nalogo! Drug vesel pojav je bil, da sta se našega parlamenta oficialno udeležila zastopnika slovenskega dijaštva, tako narodno-radikalnega, kakor tudi naprednega. To je pojav, ki bo imel trajen uspeh v politiškem probujenju slovenskega naroda. S tem posetom se je ravno sklenila ona najboljše uspehe obetajoča vez, ki donese v dogledni dobi našemu narodu pravo svobodo, bodisi v duševnem bodisi v politiškem ali pa gospodarskem življenju. — Dobre posledice tega poseta je pokazal takoj shod narodno-radikalnega dljaštva v Oelju. Eesolucije, ki so se tam sprejele z ozirom na šolstvo in učiteljstvo, so vzete popolnoma iz programa, ki so se tam spre- jele z ozirom na šolstvo in učiteljstvo, so vzete popolnoma iz programa, ki je skupen vsemu naprednemu učiteljstvu vesoljnega sveta. Slovenski akademiški raladini, ki dela in hoSe delati, veljaj izjava: Naš program je vaš program. Naš parlament je posetil kot oficialni zastopnik BJugoslovanske zveze" v avstrijskem parlametu najmarkantneji njen član Ivan Hribar, mož, ki je s svojo politiško spretnostjo preprečil, da niso zrasla drevesa politiških švadronerjev do nebes. In v zgodovinsko knjigo bomo morali zapisati poset tovarišev iz svobodne kraljevine Srbije, zatirane Hrvaške in iz napredne češke. S tem posetom so nam najsijajneje dokazali, da nas smatra vsa slovanska javnost faktorjem, ki bodo v doglednem času odločevalnega in odločilnega pomena v slovenskem javnem življenju. Ta poset je bil obenem nekaka priprava za bodočo, vse slovansko učiteljstvo obsegajočo zvezo. Ti naši vidni uspehi, ta naš samostojni, nad vsa pričakovanja krasno uspeli shodi ne dado mirnega spanja našemu prijatelju — slovenskemu klerikalizmu. — In na vsak način je hotel slovenski klerikalizem pred slovensko in, lahko rečerao, pred slovansko javnostjo zmanjšati bleščeči izid tega shoda, je hotel javnosti pokazati, da v slovenskem učiteljstvu ni prave sloge, ni one stanovske solidarnosti, ki jo vidi slovenska javnost ravno na občnib. zborih našega parlamenta. Obenem je pa hotel paralizirati naš samostojni nastop z nastopom onega slovenskega učiteljstva, ki more nastopati le pod patronanco onih klerikalnih voditeljev, ki so vse prej kakor pa prijatelji slovenskega učiteljstva in sploh pravega napredka. In BSIomškova zveza" je stopila zopet v akcijo. Tojeona psevdo-učiteljska zveza, kjer ni niti toliko posvetnega ufiiteljstva, da bi moglo sestaviti odbor iz zgolj učiteljskih oseb; to je ona zveza, ki se je sramovala stopiti pred javnost z občnim zborom po v pravilih določenem času, temveč je bila nekako moralno prisiljena sklicati svoj žalostni občni zbor, ker drugače bi jo morala c. kr. vlada razpustiti. — Da bi pa ta svoj moralni Bm o r a š" nekoliko ublažila, je poizkusila najprej svoj uspeh zaradi slovenske javnosti — pač le pesek v oči slovenskim nerazsodnežem — v solnčni Gorici. — Uspeh je bil velikanski! Število aktivnega učiteljstva so morali izpopolniti razni penzionisti, a vkljub temu Bsijajnemu'< številu članov niso mogli sestaviti odbora iz zgolj posvetnih učiteljskih oseb. Verodostojni viri govore, da vzame goriško BSlomškovo zvezo" prvi sneg. Še z večjim pompom so sklicali po obstoječih pravilih že preminulo kranjsko nSlomškovo zvezo" v zopetno življenje. Udeležba je bila naravnost BuničujočaB za slovensko javnost. Mala dvorana hotela nUniona" je bila skoro premajhna za ono nimponujoče1* število slovenskega ufiiteljstva, ki se je sešlo na ta Bhod. Le škoda, da niso javnosti presenetili z avtentičnira številom teh npijonirjev** prosvete slovenskega naroda. Sicer bi lahko pisali obširen komentar o teh »značajih", ki jih je usoda privedla v okrilje BSlomškove zveze", toda naša kolegijalnost jim odpušča ta korak, ker ne vedo — kaj delajo. Ker pa je izprevidel slovenski klerikalizem, da pšenica pri BSIomškovi zvezi" neče nikakor iti v klasje, da je slovensko učiteljstvo značajno kakor noben drug stan, se je spomnil znane devize:Namen posvečuje sredstva. In prvo tako sredstvo si je izmislila brihtna glava onega junaka iz ljubljanskega klerikalnega tabora, ki ima to čudno lastnost, da se ne boji nobenega živega krsta v mislih, a pred justico beži v deveto deželo. — Na Dobrovi so zborovali pod patronanco penzijonista Eanta sami ugledni možje, ter so soglasno sprejeli prvo tako resolucijo, ki gotovo dovede vse slovensko učiteljstvo v BSlomškovo zvezo". To resolucijo smo objavili tudi mi, da po .svoje pomoremo ohromeli BSlomškovi zvezi". Kot izpopolnitev tega fermana je obelodanil BSIovenee" dne 28. septembra 1907, št. 224, pod firmo BSlomškove zveze" drugo okrožnico, ki smo jo tudi priobčili. Večje kolegijalnosti ne morejo zahtevati od nas. Je li hočemo pisati komentar takim izbruhom klerikalne onemoglosti, ki se jih je prijela, odkar so prišli do prepričanja, da slovensko učiteljstvo noče, pa noče v njihov tabor? Ne! Sklepamo: Ob naši značajnosti si klerikalizem razbije svoja omotične glave! — Toda Slomškarji se prepričajo, da so resnične Hamletove besede: BGobovec naj se čeha, naša koža je gl a d k a!"