Poštnina pavšalfrana.
Št. 23.	V Ljubljani, dne 3. junija 1920.	Leto II.
Glasilo »♦Satud^In® fesnešiJsica stranke »a Stoveniio".
Izhaj« vsak četrt«k.	|p=cssjg5 ...» .»_ mt-. ■• —.....u li l i' 'i -m	Inneratl:
Neročrslrm:	§ Km«t, pomagaj si sam,	l hub inserfttaej* Stolpiča st*ms zu
eetotetao.........6 In svoje stališče v državi	oglase........ki- —
polletno...... . . . »	i uravnavaj sam!	marine razglas«......» 150
PoamoesEa Atsriltai.......—	....._.,..,.«,.. . ...............Ji	r?fe}am«.........»S- —
Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 9 (nasproti dvorca).
Kmet in komnnizem.
III. Razmerje med kmetom in delavcem.
Po svojih težnjah, to je v pričakovanju temeljite in hitre spremembe sedanjih nevzdrž-Ijivih družabnih razmer, sta si kmet in delavec zelo blizu. Ker sta oba s sedanjim režjimjom skrajno nezadovoljna, zato se med njima opaža pogostoma neko revolucionarno razpoloženje. A vendar se ravno v tej točki, to je v naziranju, kako naj se njiju želje uresničijo, kmet in tovarniški ali mestni delavec bistveno ločita. Med tem ko je kmet navezan na svojo rodno grudo, na zemljo, ki jo ljubi in s katero je nekako zrastlo vse njegovo bitje, je tovarniški ali mestni delavec pravzaprav brezdomovinec. Danes je tukaj, jutri tam, in ni mu dosti ležeče na'tem, če še tako po^-gostoma menja svoje bivališče, samo da se mu pri tem boljše godi. Odtod med njima tako različno naziranje glede zemlje in zasebne lastnine. Med tem ko kmet svojo zemljo ljubi, ko s truidom in z naporom od zore do mraka skuša pridobiti iz zemlje čim več pridelkov, katerim hoče biti gospodar, vidi delavec-komunist svoj spas v skupnem imetju. On ne priznava nikake zasebne lastnine, ne v zemlji, ne v pridelkih. On hoče vse to uživati v komuni, to je skupno in nerazdeljeno. Komunizem zahteva nacionalizi-ranje imetja, t. j. vse imetje (pa bodi zemlja, tovarna, zemeiljski pridelki ali tovarniški izdelki) naj bo skupna narodova, bolje rečeno državna last, doi katere imej vsak posamezen državljan enake pravice.
Samoobsebi umevno je, da bi se pri taki državni uredbi malokdo potrudil, da bi pridelal več, kakor sam potrebuje. To pa še celo, ko sta največji ideal komunističnega delavca že danes čim krajša, osemurna ali celo šesturna delavna doba in čim večja plača. V državah, kjer so socialisti na vrhuncu, tako na primer na Češkem, so že uvedli osemurni delavnik tudi na kmetih. Posledice tega so neznansko nazadovanje kmetijskega pridelovanja, pomanjkanje in čim dalje večja draginja življenskih potrebščin. Jasno je tedaj, da nam komunistična ureditev države ne obetal lepše bodočmoiStS,-' ampak da bi s komunistično ureditvijo oso-bito naš kmetski stan zašel v srednjeveška sužnost. Kakor ni bil kmet takrat lastnik zemlje, ampak le njen užitkar, ki je moral oddajati večji del svojega pridelka graščaku, tako bi tudi v komunistični državi bil zopet suženj, sicer ne gra-ščaka, ampak države. Kakor je v srednjem veku vihtel nad ubogim kmetom švoj bič grajski bi-rič, tako bi ga poganjalo k delu v komunistični državi puškino kopito vojaka rdeče garde, kot vidimo to že danes v Rusiji, kjer vladajo komu-nisti-boljševiki. Vsak kmet in vsak razsoden človek dobro ve, da nas more do boljše bodočnosti sploh privesti le vestno in vztrajno delo vse človeške družbe. Ako bi se ravnal vsakdo po kmetu, ki dela ne osem ur, ampak od zore do mraka, bi bilo na svetu kmalu bolje.
Končno je tudi velike važnosti vprašanje pla_ čila. Kakršno delo, tako naj bo plačilo. Brez dela ni jda. To je stališče kmeta. Komunistični delavec pa gleda, da dobi za svoje čim krajše delo tem boljše plačilo. Zato tudi ne more pričakovati, da bo kmet svoje trudapolno delo nižje cenil. In vendar pritiskajo vsi stanovi, zlasti pa socialisti vseh barv, torej tudi komunisti, na vlado, da bi cene kmetijskih pridelkov ona diktirala. Kmet imej torej za svoje delo čim manjše plačilo, delavec v tovarni za svoje gotovo ne težje delo čim večje plačilo. Ali se to ujema? Ali je to-pravično? Poleg tega je položaj kmeta v primeri s tovarniškim delavcem dosti težavnejši. Kmet za svoje delo ni nikdar tako gotov svojega plačila, kakor delavec, ki dobi ob sobotah lepo vsoto denarja na roko. Sad kmetijskega dela so njegovi pridelki, na katere mora čakati najmanj celo leto. Če kmet spomladi njivo obseje, ne more nikdar z gotovostjo reči, ali bo tudi žel, kajti to je odvisno predvsem od vremenskih pojavov v naravi. Če mu uime pridelkov ne uničijo1, mora gledati, da jih čim bolje v denar spravi, da lahko tako preskrbi svojo družino z vsem potrebnim, da plača državi davke itd. Ali naj si pusti kmet potem cene diktirati od tovarniškega delavca ali drugih stanov, ki bi brez trdega dela radi udobno živeli? Gotovo ne! Če kmet ne izhaja, si ne more pomagati s štrajkom in tudi ne more zahtevati večjega plačila. On mora stradati in še huje delati nego poprej. Ker je njegovo podjetje ris-kantno, mora gledati, da mu vsaj nekaj pridelkov ostane za slabe čase v rezervi. Vsega, tega ni treba delavcu, ki je zavarovan proti bolezni in nezgodam.
Čeprav sta si tedaj kmet in delavec v mnogem zelo blizu, je vendar čisto1 gotovo, da sta si v naziranju glede komunizma popolnoma nasprotna in da ne more noben zaveden kmet biti kon munist, če so mu načela in pravi cilji komunizma znani.
Nepismenost v Sloveniji.
Po uradnih virih je razvidno, da je bilo pred kakimi 20 leti v Sloveniji nad 20 odstotkov ljudi, ki niso znali ne pisati in ive citati. Bil je torej več kot vsaki peti človek nepismen ali kakor pravimo s tujo besedo analfabet.
Toliko analfabetov prav gotovo ni bilo> in so le uradni viri krivi takih podatkov, kajti sestavljali so se zadevni podatki vedno tako, da je za Nemce izgledalo bodje, za nas Slovane, zlasti za Jugoslovane, pa kolikor mogoče slabo.
Za analfabete so vpisavali pri nas vse tiste ljudi od šestega leta naprej, ki niso znali pisati in citati. Prosim vas, koliko desettisoč otrok je, ki so izpolnili šesto' leto ob času popisovanja, v šolo pa še niso> začeli hoditi. Tudi otroci prvega šolskega leta so se morda šteli med analfabete.
Za bodoče naj bi veljala pri popisovanju analfabetov vsekako doba od: desetega leta naprej,
ker kdor do desetega leta ne zna pisati, se ga pa že more smatrati za analfabeta.
Dandanes ne znajo pisati tu pa tam samo še nekateri prav stari ljudje, bebci lin pa nekateri gluhonemci. Večina gluhonemcev pa; dovrši v posebnih zavodih vsaj štiri, velik del celo osem razredov normalne šole.
Po raznih računjh sklepamo, da bi utegnili biti v Sloveniji z ozirom na povedano in v najslabšem zmislu kvečjemu manj kot trije odstotki analfabetov.
Strankine vesti.
Podružnice Kmetijske družbe v nevarnosti.
Vemo, da se naši nasprotniki zelo trudi jen, da bi dobili vse kmetijske podružnice v svoje
roke in bi naše pristaše z njih popolnoma izrinili.
Vsled sklepa zadnjega občnega zbora se bo volilo za občni zbor Kmetijske družbe za vso Slovenijo, ki bo v jeseni, vse delegate še enkrat (ti delegati, ki so bili doslej izvoljeni, so tedaj neveljavni). Število delegatov se bo štelo po številu udov z dne 30. junija 1920.
Po 30. juniju bodo tedaj morale vse podružnice imeti zopet pravilne občne zbore in bodo morale izvoliti vse delegate natančno po pravilih Kmetijske družbe.
Zakaj to? Naši nasprotniki so začeli tajno silno živahno nabirati nove ude, ki jih načel-ništvom podružnic (ako so v rokah naših pristašev) ne javijo, da bi nas na podružničnih občnih zborih presenetili.
Popolnoma zanesljivo vemo, da se naši nasprotniki nameravajo tudi tistih podružnic Kmetijske družbe, ki so jih ustanovili naši pristaši1, natihoma polastiti tako popolnoma, da naši pristaši v njih ne bi imeli nobene besede več.
Na razne načine pridobivajo tiho ljudi, o katerih mislimo, da so naši pristaši v odborih kmetijskih podružnic, da jim pri tem izdajalskem delu pomagajo. Nekaj takih slučajev se je že pripetilo.
Zato, možje, dobro preglejte in dobro pazite!
Tiste, ki v naše vrste ne spadajo, ker vršel plačano delo izdajalcev lastnega stanu — izčistite iz naših organizacij!
Začnite takoj nabirati ude in med ljudstvom raztolmačite, da Kmetijska družba mora biti kmetova! Naj se nikdo ne da preslepiti! Delajte neumorno in ne odlašajte prav nič, da vas nasprotniki ne prehite!
V boj za Staro Pravdo!
Vsem okrajnim in krajevnim odborom SKS.
Skličite nemudoma seje! Na sejah se zlasti razgovarjajte o tem, kar ie spredaj navedeno glede podružnic Kmetijske družbe in družbene-
Agitiraj te za pristop k »Ekonomu"!
ga občnega zbora, ki bo v jeseni za vso Slovenijo (z novimi delegati).
Preglejte dobro, ako ni tudi med vami kakega omahljivca ali celo izdajalca! Vsako tako gar-jevo ovco energično odstranite iz svoje srede! Mecl nami je prostora samo za poštene in kre-menite može.
Nadzirajte vse kmetijske podružnice in dogovorite se o skupnem, smotrenem delu, da ohranite Kmetijsko družbo — kmetu! Ustanavljajte izobraževalna^ bralna, pevska, gospodarska in druga društva!
Ne izgovarjajte se, da imate premalo časa! Za to morate imeti čas! Ako si ga drugi vzamejo dostikrat še za tako nečedne stvari, tedaj mol-rate tudi vfi imeti dovolj časa sedaj, ko gre za! vašo stvar. Če svoje stvari ne znate braniti pred napadi zahrbtnih poštenjakovičev, tedaj se vam bo pač prav zgodilo, ako vam vzamejo, kar je vaše, kajti kdor svojega ne brani, tudi ni vreden, da bi bilo njegovo.
O sejah pišite zapisnik in prepis' zapjsnika pošljite ljubljanskemu tajništvu SKS.!
V	boj za Staro Pravdo!
Vsem našim pristašem I
Zahtevajte, da krajevni in okrajni odbori neumorno delujejo! Zahtevajte, da vas pouče o tem, kaj So doslej storili za razširjenje našel edino prave kmetijske stranke in njenega glasila »Kmetijskega lista", ter o ustanavljanju društev! Zahtevajte pojasnila, kaj se je ukrenilo glede tega, da se odbijejo napadi nasprotnikov, ki sej hočejo polastiti podružnic Kmetijske družbe itd.! Brigajte se za vse in zahtevajte od odborov, da delajo! Pravico imate do tega!
V	boj za Staro Pravdo!
Obrtnikom!
Tovariši,' zavedamo se, da smo obrtniki in kmetje najbolj drug na drugega navezani ter da so boji za naše pravice skupni. Zato pa mora biti tudi naše organizatorično in agitatarično delo skupno.
Povsod budite stanovsko zavest in razširjajte našo skupno stranko in njeno glasilo »Kmetijski list".
Pristopajte v naše odbore in delujte v njih! Tisti, ki imate več izobrazbe, vedite, da morate tudi druge učiti in izobraževati.
Potrudite se, da bo med vami in kmeti vlai-dalo res pravo, nesebično1 prijateljstvo! Poma,L gajte pri ustanavljanju raznih društev! Tisti, ki ste zmožni pisarniških del, pomagajte v tajništvih naših odborov!
Agitirajte za vplačevanje delnic »Ekonoma" in tudi vi jih vplačujte!
Pridobite za vstop v našoi skupno stranko tudi tiiste svoje tovariše, ki se še' ne zavedajo, kam spadajo.
Vsi v boj za Staro Pravdo!
gospod pa je navezan na vas. Hodite torej svojo ravno pot do zmage ter se ne brigajte za njegovo nasprotovanje in vedite, da vsaj toliko kot on tudi vi v politiki gotovo zamorete. Kar on premore, to zamorete vi v še večji meri. Zato na delo, dokler ni zadnji človek iz cele župnije v SKS.
(Iz Prekmurja.) Iz Belatincev nam pišejo : V Prekmurji kaže letos letina jako dobro. Ze več kak 15 let ni ga bilo polja tak lepoga. Sadno drevje je trdnog lepo odcvelo in trave kaže prek zadostno. Kaj pa je prišlo dosta prekmurskih travnikov pod Madžarsko in Prekmurci hranijo letos več živine kak prlej, se kmeti močno potegujejo za travnike, ki je dobijajo^ potem urada za agrarno reformo od velikih posestev. Poleg ministerske naredbe plačujejo za tate travnike lOkratni katasterski čisti prinos, kaj znaša 40 do 90 kron za plug, ne pa kak pišejo Kleklnove »Novine" 700 do 1000 kron. Dolnjolendavski graščinski upravitelj, šteri je pobiro višjo arendo (najemnino), kak je predpisano, bode mogo-nazaj dati, kaj je preveč zaračuno. — I z V u č j e gomile nam poročajo: Tu v Prekmurji mamo več živine, kak jo moremo hraniti. Zato smo prisiljeni jo prodavati po vsaki ceni. Kupčijo z živinoj je prek dao komisar v Murski Soboti samo ljubljanski vnovčevalnici, štera plačuje po svojih agentih našo živino preveč fal (poceni). V Ljubljani se svinje plačujejo žive vage po 30 do 32 kron, a pri nas v Prekmurji pa samo po 24 kron. Mi očemo tudi v Prekmurji meti prosto trgovino. Vladni komisar so nam napravili lensko leto pri jabukah in pri sil j i veliko- škode, za j pa še nas vendar pri živini očejo okaniti. — Iz Murske Sobote smo dobili to-le poročilo: Tu je za plevanuša eden od najbolj zagrizenih Madžalro-nov. Minulo nedelo so meli Bogojinski orli v Murski Soboti predstavo in to so mogli s plakatiranjem ljudstvi naglas dati. Nekaj so jih pri-bili na drevje ne daleč od sobotske cerkve. Ko je plevanuš tote slovenske plakate zagledo, ga je tota naša slovenščina tak razčemerila, da je polek vsega ljudstva dolj strgo in z nogami po-gazo. Toti plevanuš rovlje tudi drugači proti slovenskemu jeziku. Enoga: dneva je pito rihtara (župana) fz okolice ali znaje že njegova deca v šoli slovenski »lajati". Opozarjamo na to korni-sarijat in zahtevamo, da totoga človeka proč od tii spravi. Naj gre med svoje Madžare, če so mu telko dragi. Mi pa si ne pustimo zaničevati svojega jezika. V Prekmurji še mamo tiidi dosta drugih madžarskih gospodov, štere moremo hraniti in zato dobivamo od njih samo zaničevanje. Ravno toti so krivi, da, dosta prekmurskega ljudstva ni dalo svojih penez štempljati. Vsikdar so trosili lažnive glase, da bodo Madžari na'zaj ,v Prekmurje prišli in da nado meli štempljani pe-nezi nikšne vrednosti. Zahtevamo od komisarja, da te ljudi drugače prime, ne pa kak dO zdaj. Podpira naj se le naše državljane, ne pa nam sovražne tujce, ki so le črvi države.
Dopisi.
(Iz Št. Jerneja pri Ločah) se nam pritožujejo naši tovariši, da je gospod Pavlic kar poibesnel, odkar so se kmetje združili v Samostojno kmetijsko stranko. Psuje nas v cerkvi s socialnimi demokrati, brezverci, tatovi itd. V to izrablja žalostni slučaj, ker se jc neki mož, ki je ;bil slučajno član naše stranke, pregrešil proti sedmi božji zapovedi. Pri kateri stranki pa ni nobene garjeve ovce? Le preglejte nekoliko vrste SLS. in »Kmetske zveze"! Zato pa še ne bomo označili vseh vaših pristašev za tatove, razbojnike in morilce. Za dan 20. aprila je župnik najel -cela nekega misijonarja, da je udrihal po samostojnih kmetih. Nekatere člane, posebno načelnika, gospod kar imenoma grdi in mu očita besede, ki jih ta nikoli ni izgovoril. Obrekovani kmetje so se obrnili na naše uredništvo za pomoč. Mi jim svetujemo: prijavite gospoda sodišču za vsako krivico ter navedite nekaj prič. Sodišče mu bo> že preskrbelo kotiček, kjer si bo ohladil prevročo kri. Dokler ne dobimo zakona proti zlorabi cerkve v politične namene, nimamo druge pomoči zoper prevročekrvne ljudi. Škofom smo zaman zaupali slične krivice. Nekoliko bo tudi pomagalo, če se takih rogo-viležev primerno spomnite pri birah. Sicer pa je gospod v župniji le eden, vi kmetje pa ste v množini. Vi ste neodvisni,
Pokrajinske vesti.
(Zborovanja in shodi so zopet dovoljeni,) ker
je deželna vlada vendar morala razveljaviti ton zadevno naredbo. Somišljeniki, krepko na delo, da popravimo zamujeno!
^Minister Protič) je bil zadnje dni v Sloveniji ter potoval v spremstvu dr. Brejca po Koroškem in Štajerskem. Dr. Brejc je gotovo nataknil ministru prava očala.
(Duhovnike napadamo!) Talko nasprotniki neprestano očitajo našemu listu, dasi ve vsak poštenjak,' da še nobenega dostojnega duhovnika niti omenili nismo, ako pusti nas kmete in našo zdravo, prepotrebno organizacijo' v miru. Mar naj pohvalimo duhovnika, kakršen je n. pr. župnik Zust v Cerkljah pri Krškem? Ta je dne 24. m. m. pridigoval sledeče: »Kdor ima v hiši Kmetijski list, ta ni nič prida. Noben tak ne bo na blagoslovljenem pokopališču pokopan, tudi zvonilo se mu ne bo. Za take ljudi se bode že našel pripravljen prostor." — Sedaj pa naj sodijo naši trezni čitatelji, kdo napada in dela prepire!
(Knezoškof dr. A. Bonaventura Jeglič) je obhajal dne 29. m. m. svojo sedemdesetletnico.
(Sodba o »Kmetovalcu".) Na občnem zboru kmetijske podružnice v Kostanjevici, ki se je pred kratkim vršil, je načelnik župnik Podbevšek dejal navzočnim udom : „Le pridno berite .Kme-
tovalca1, toda vsega r;e verjemite, kajti sedaj ga
spisujejo mladi, neizkušeni strokovnjaki." — Tako govoričenje, če bi bilo tudi utemeljeno, je neumestno in škodljivo, kajti kako naj nepoučen kmet razsoja, kaj je prav in kaj ne; on bo smatral kar preprosto vse za napačno ter bo imel dober izgovor za to, da bo pustil list ne-razrezan, češ saj so gospod rekli, da ni v njem 'se res n jazi sem sploh ud le zaradi za dve tretjini cenejše galice in ker so me v to prisilili. — če bi gospodu ne šlo samo za politično gornjo, ki si je niti sam ne ve razlagati, in bi poznal prave naloge podružnice, bi redno skliceval kme. tijske poučne shode, kjer bi opozarjal na dejansko napačno objavljene reči. Sicer je pa nujna dolžnost načelnika, ki več zna nego pisci v »Kmetovalcu", da v listu samem pobija napake, kar bo le v občno korist. Takih prilik odslej naprej itak ne bo veliko, kajti korifeje novega odbora bodo že poskrbele, da se v »Kmetovalcu" ne botia preobračali strokovni kozli.
(Na smrt obsojen) je bil pred ljubljansko poroto Ivan Avbelj iz Gornjega Loga pri Litiji, ker je zastrupil svojo: taščo Ano Lipoglav.
(Korita in egipčanski lonci.) Ko so dobili pokrajinsko vlado pri nas klerikalci, so začeli odpuščati uradnike, ki so pripadali drugim strankam ter delati korita za. svoje pristaše. Sedaij klerikalci čutijo, kako se jim majejo stolčki, zato so začeli pridigovati svojo jezuitsko moralo. Boje se namreč, da bi nova vlada enako nastojpila proti njihovim pristašem ter jih odgnala od korit. Mariborska »Straža" sedaj hinavsko piše : »Uradnik mora služiti državi in narodu, ne pa stranki. Zločinsko je načelo, da mora uradnik biti uslužbenec stranke, ki je na moči. Danes je na moči ta stranka, jutri druga, a uradnik mora ostati . . . Naša država bo utrjena šele takrat, kadar bodo izumrli vsi, ki so jedli iz egipčanskih loncev."— Bilo bi vse lepo, ako bi iz te pisave ne govoril strah za klerikalna korita in egipčanske lonce.
(Tovarnar Karel Polak v Tržiču obsojen.) Sodišče je obsodilo tržiškega tovarnarja, inže-njerja K. Polaka, kateremir^bilo zaplenjenega usnja za sedem milijonov kron, na štiri mesece zapora, 20.000 kron globe in na zaplembo vsega odvzetega usnja.
(Trimesečni tečaj za gozdne čuvaje) se prične 1. julija 1.1. pri gozdnem oskrbništvu v iCo-stanjevici na Dolenjskem. Prošnje je vlagati pri gozdarskem oddelku deželne vlade za Slovenijo do dne 5. t. m.
(Iz Mokronoga.) Kulturno-gospodarski odbor za Posavje in Mirensko do!lino je sklenil v svoji redni seji dne 16. maja 1.1., da odpošlje deželni vladi za Slovenijo nastopno resolucijo: 1.) Najodločneje protestiramo proti davku osebne dohodnine. Naši bratje Srbi in Hrvati ne poznajo tega davka, pač pa imajo enoten davek. Pri nas se pa navija in pritiska po starem avstrijskem sistemu, kar rodi le ogorčenje in nezadovoljnost. Res, davek mora biti, a ta naj bo pravično razdeljen. 2.) Odpravi naj se vsaka tajnpst; zato pa se naj kliče obdačenca na razgovor in zagovor. Davek bodi enoten kot pri Srbih, nikakor pa ne kot doslej pri nas, da človek ne ve, koliko vrst davka plačuje. 3.) Finančna uprava naj ne zaostaja z odmero davka, pač pa ga naj za tekoče leto zaračuni. 4.) Najbolj kričeče pa je in vse obsodbe vredno, da sedanja uprava pobira kolkovne pristojbine od vlog, oddanih pod avstrijsko vlaldo, ki so bile po takratni vladni naredbi kolka proste.
(Dolenjske toplice prodane.) Knez Auersperg je prodal Toplice pri Novem mestu neki zagrebški družbi za pol milijona kron.
(Iz Črnomlja) nam pišejo, da je cela občina Loka. vpisana pri Samostojni razun Janeza Pa-njana iz vasi Čudno selo. Ta Panjan je res čudak, ker vsiljuje neko tretjo kmetijsko stranko, a niti imena svoje stranke ne pove. Splolšno se domneva, da zastopa komuniste, za katere pa med pametnimi Belokrajinci ni tal. Zato je Panjan tudi smešna-žalostno pogorel s svojimi shodi v Adlešičih in Starem trgu. Mi imamo jasno za.-črtano pot: boj za Staro Pravdo.
(Od Sv. Marjete na Pesnici) nam Odgovarja naš'poročevalec na zagovor prof. Voglarja ter vzdržuje svoje trditve. Sploh so tam kmetje organizirani pri naši SKS., zato ne potrebuj ejb gosposkih prerokov iz Maribora.
(Roškar — poljedelski minister.) Eno zadnjih del klerikalne vlade je bilo, da so odvzeli šentlenartskemu okraju živinozdravnika, na ka-
stranke se raeri po §tevflti prodnikov us, stanovski list.
terega so kmetje prej celo večnost čakali in ki je prišel pred komaj nekaj meseci tja. Stojimo pred izbruhom svinjske kuge, slinovka še vedno straši, dela za zdravnika je čez glavo, vlada pa vzame živinozdravnika in ga nastavi kot pisarja na meji. In to se zgodi ob času vladanja predsednika KZ. v njegovem: lastnem okraju. Se vidi, kak rešpekt so imeli pred njim. Zelar Roškar bo mogoče s svojo edino kravo, ki jo ima, že shajal brez njega. Njega redi vse drugo in ne posestvo. Pač pa zahtevamo mi posestniki živinozdravnika, ker nam ni vseeno, če pade kaka glava.
(Umrl je) v Novem mestu član obrtne organizacije, Franc Kos, gostilničar »Pri pošti". Obrtna organizacija je izplačala njegovi soprogi posmrtnino v znesku 546 K, kar naj člani obrtne organizacije izvolijo sprejeti v vednost.
(Umrl je) pri Sv. Andražu v Slov. Goricah kmet Fr. Brumen, vrl naš somišljenik in spreten domači živinozdravnik, ki je marsikaterega posestnika rešil nesreče pri živini. Blag mu spomin !
(Roparski umor.) Pri Sv. Antonu v Slov. Goricah so na binkoštni ponedeljek roparji-tihotapci zaklali gostilničarko Ano Vogrin.
(Za civilnega komisarja v Prekmurju) je imenovan dr. Lipovšek iz Mozirja.
(Kmetijske delavce iz Prekmurja) bo pri-skrbovala za naše kraje »Državna posredovalnica za delo" v Murski Soboti.
(Velika manifestacija pred vratmi Celovca.) Kakor smo poročaili v zadnji številki, bo dne 6. junija v Zrelcu na Koroškem, in sicer na vrtu grajske gostilne, vseslovenska1 manifestacija z veselico. Spored vse prireditve je zelo bogat in raznovrsten. Sodelujejo vojaška godba in »Glasbena Matica" iz Maribora, različna pevska, telovadna in druga kulturna društva. Na mani-festacijskem shodu govori med drugimi tudi poslanec Grafenauer. Pridite v narodnih nošah, društva z zastavami in napisi, okoličani na okrašenih vo'zovjh! Med posameznimi točkami nastopajo koroška in druga slovenska pevska društva. Prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta1, kegljanje na dobitke, licitacije i. dr. V vrtni dvorani ples.
(Kmet Slovenec — bratu kmetu Srbu.) Tako se glasi lep članek, ki ga je prineslo j.Selb"/ glasilo samostojnih srbskih kmetov. Članek se zaključuje z besedami: »Le naprej v boju za našo Staro Pravdo", za našo gospodarsko, politično in socialno svobodo!"
Politične vesti.
(Volitve v ustavodajno skupščino) bodo baje meseca novembra 1.1.
(Načrt nove ustave,) ki ga je izdelal Protič, se predloži kmalu parlamentu. Po tem načrtu bi bila kraljevina SHS. nerazdeljiva monarhija, ki bi se delila v pokrajine: Srbijo, Staro: Srbijo z Macedonijo, Hrvatsko in Slavonijo z Reko (?), Istro in Medjimurjem, Bosno, Črno goro s Hercegovino, Boko Kotorsko in Primorjem, Dalmacijo, Srem z Bačko in Banatom, Slovenijo s Prekmurjem. Pokrajine bi se razdelile v okrožja (okruge), okrožja v okraje (sreze) ter okraji v občine.
(Za načelnika našemu generalnemu štabu) je
imenovan namesto obolelega Zivojina Mišica vojvoda Peter Bojovič.
(V svrho splošne varnosti) je začel minister za notranje zadeve ojačevati orožniške garnizije povsod, kjer je ogrožena varnost prebivalstva.
(Vstaja na Tolminskem?) Nemški časopisi poročajo, da je na Tolminskem in v sosednji Furlaniji izbruhnila vstaja. Vstaši so za to ozemlje proglasili takozvano karniško republiko, pognali iz 80 občin vojake, uradnike in orožnike ter povsod razobesili rdeče zastave.	^
(Jadransko vprašanje) se reši baje najpozneje v 14 dneh, kar pa ni posebno verjetno, ker ,je Italija tozadevna pogajanja zaradi notranjih dogodkov zopet odložila.
(Boj za Sušak.) D'Annunzio je zasedel baje Sušak in sosednje hrvatske kraje. Naša vlada je obvestila Italijo in zavezniške vlade, da se bo s silo uprla temu nasilju.
(Za obnovo odrešenih italijanskih pokrajin,) t. j. Primorja in Južne Tirolske, je dovolila italijanska vlada štiri milijarde Ilir.	1
(Za predsednika češkoslovaške republike) je zopet izvoljen dr. Masarvk. Nemci so glasovali
; za nekega Nagla. Za predsednika parlamenta je bil izvoljen1 Tomašek.
(Napetost med Češkoslovaško in Poljsko) je ! postala tako silna, da bo češkoslovaška najbrže j prekinila s Poljsko diplomatske zve'ze.
(Kje bo imela Avstrija vojaške posadke?) j Avstrija bo smela imeti 30 garnizij. Največ vot-i iaštva bo na Dunaju, namreč 8300 mož. V Grad-| cu bo 2150, v Celovcu 1150, v Radgoni pa le 1000 i mož.
j (Krvavi izgredi zaradi Jadranskega vprašanja) so bili v Rimu dne 26. maja. Demonstrante je nahujskal general Garibaldi, da so napadli z revolverji kraljevo stražo, ki je tudi streljala. Na obeh straneh je bilo več mrtvih.
(Poljska v škripcih.) Kakor znano, so začeli Poljaki prodirati v osrčje Rusije. Rusi so se zo-perstavili kakor en mož ter pode poljsko vojsko zmagovito nazaj. Sedaj ie poljska vlada brzojavno naprosila Francoze za pomoč.
(Madžare bo treba ugnati.) Madžari nočejo podpisati mirovne pogodbe. Naša vlada je sporočila Ameriki, da bo- začela zbirati svoije čete ob madžarski meji, ako bi Madžari ne hoteli priznati mirovnih pogojev.
(Vojna odškodnina Nemčije) je določena na 120 milijard zlatih mark. Od teh dobi Francija 36, Italija pa 12 milijard.
(Revolucija v Mehiki.) Revolucij onar j i so ubili predsednika republike Carranzo. Za novega predsednika je bil izvoljen general Huerta.
„Ekonom."
Delniška družba »Ekonom" skliče tekom šestih tednov svoj ustanovni občni zbor. Kdor hoče denar dobro naložiti in podpreti dobro stvar, naj pošlje kar po poštni nakaznici na »Ekonoma" tollikokrat po| 200 kron, kolikor delnic hoče imeti. Jamči se le z vplačanim zneskom in z ničemer več.
Cene žita in moke so se jele počasi utrjevati; velikonočne višine ne bodo dosegle nikdar več. Razun tega prihaja na trg zopet dobro, zdravo blago.
Vreče naj se vrnejo »Ekonomu" franko in nepokvarjene tekom 14 dni, r.ajkesneje pa do dne 20. junija 1.1., ker sicer se smatrajo prodane za znesek kavcije. Vrniti se mOrajo veidno iste vreče.	' 1
Račune sklepamo. Vsled tega naj vsakdo do dne 15. junija poravna svoje obveznosti pri »Ekonomu", da ne pride na ustanovni občna zbor kot dolžnjik. Družba mora polagati namreč račune javno.
Krajevni odbori SKS. naj javijo tajništvu »Ekonoma", Ljubljana, Sodna ulica št. 3, do dne 20. junija t. 1. svoj sedež, predsednika, tajnika in naročitelja. Zaradi kontrole naj zbero pO' možnosti, tudi naslove vseh delničarjev svojega okoliša ter jih odpošljejo na gorenji naslov.
Živila, sukno, usnje, krmila, čevlje vseh velikosti oddaja »Ekonom" vsak dan svojim članom po najnižjih cenah.
Odgovori na vsa vprašanja se dobe pismeno ali ustno pri »Ekonomu" v Ljubljani, Sodna ulica št. 3.
Evidenčni nrad zemljiškodavčnega katastra.
(Josip Verbič, višji geometer v Ljubljani.)
II.
Dolžnosti in delovanje državnega geometra, obstoje tedaj v tem, da vse vsakoletne zemljiške spremembe, bodisi v osebi zemljiškega posestnika, bodisi v objektu na licu mesta ugotovi, po potrebi izmeri in potem te spremembe vriše v mape, preračuni nove ploščine in popravlja zemljiške posestne liste, ki služijo davčnim uradom za predpis zemljiškega davka. Na kratkb povedano obstoji uradno delovanje državnega geometra v tem, da ohrani mape in katastrske ope-rate vedno v soglasju z dejanskim stanjem.
To pa je mogoče le' s sodelovanjem zemljiškega posestnika na ta način, da se zemljiški posestniki sami prepričajo, ako je njih zemljišče pravilno v mapi zarisano in prepisano.
Zalibog se pri nas v tem pogledu skoraj nič ne stori. Malokdaj pride kak posestnik h geometru po kako pojasnilo, čeprav je v to upravičen
in po zakonu dolžan in čeprav je geometer na vsake tri mesece po tri dni na uradovanju v pristojnem davčnem uradu v svrho sprejema tozadevnih naznanil in pojasnil.
Ker pa geometer zaradi preobširnega okraja ne more vsega sam dognati, zato je še mnogo napak, tako v mapi kakor pri obdačenju.
Ze prvotna naprava mape ni popolnoma odgovarjala dejanskemu stanju, ker so se meje med posameznimi parcelami le približno izmerile. Prvotne mape so se izdelale namreč samo zaradi pravilnega predpisa zemljiškega davka.
Ko se je pa v letih 1878. do 1882. napravila nova zemljiška knjiga, dobila je katastralna mapa naenkrat drugo veljavo, ker se je katastralna mapa1 proglasila kot bistven del zemljiške knjiget
S tem je sicer pridobila mapa večji ugled in večjo veljavo-, ne morem pa trditi, da se je tudi njena vrednost zboljšala. In tako vidimo, da se rabi mapa danes tudi za rešitev mejnih sporov, akoprav ji največkrat manjka sposobnosti za to. Vzrok pomanjkljivosti mape tiči poleg drugih dejstev tudi v tem, da se ob novomerjenju zemljišča, oziroma posestne meje, niso zaznameno-vale ali zamejičile s trajnimi znaki, vsled česar se je le malo starih mejnikov še do danes ohranilo. Pa; o tem ob drugi priliki, ker tvori poglavje zase.
Vsak posestnik, ki prikupi, odmenja ali na drug način pridobi kaj zemlje, je po zakonu obvezan, to - spremembo naznaniti pristojnemu davčnemu uradu ali pa državnemu geometru. Če pa napravi pri notarju zakonito pismo- takoj, ko se je kaka taka zemljiška sprememba izvršila, mu posebnega tozadevnega naznanila ni treba podati pri davčnem uradu ali geometru, ker je notar to storiti dolžan.
Če pa posestnik kupi ali proda le en kos. ali le en del kake parcele, je pa, treba, da geometer ta del prej odmeri, predno se more v zemljiški knjigi sprememba izvesti, oziroma zemljiški davek predpisati. V tem primeru mora posestnik skrbeti, da se geometer o zemljiški spremembi obvesti.
Nc zadostuje pa, če se državni geometer obvesti samo v takih slučajih, kjer se je kaj prikupilo ali zamenjalo.
Vsaka najmanjša sprememba tudi v okviru posestva samega se mora naznaniti geometru, ako hoče imeti posestnik red v zemljiški knjigi in pri davkih.
Take spremembe so lahko sledeče:
1.)	Posestnik ima njivo, ki mu donaša le slabe dohodke, ker je morda lega zemlje za, njivo ne-prikladna ali ker jo zaradi oddaljenosti ne kaže obdelovati. On jo trajno opusti in spremeni v pašnik ali travnik. Prav tako se lahko zgodi nasprotno, da se travnik spremeni v njivo, pašnik V gozd itd. Vse take obdelavne spremembe je treba takoj po izvršitvi naznaniti geometru v svrho ogleda in cenitve na licu mesta in ureditve spremenjenega položaja pri zemljiškem davku.
V slučaju, da se vsled izvršene obdelavne spremembe poviša zemljiški davek in prejme geometer zadevno naznanilo v teku šestih tednolv po izvršitvi te spremembe, se v zmislu zakona dovoli olajšava na ta način, da se povišani novi davek predpiše šele po preteku desetih let po izvršeni spremembi.
2.)	Če postavi kdo na svojem posestvu novo hišo z gospodarskim poslopjem in dvoriščem, mu predpiše davčno oblastvo hišnotazredni davek. Če ne naznani te spremembe geometru, plačuje za en in isti svet dvakrat davek, in1 sicer za hišo posebej, za svet, na katerem stoji hiša ali gospodarsko: poslopje, in za< svet, ki služi za, dvorišče, pa zemljiški davek.
Omenjam še posebej, da se za gospodarska poslopja, t. j. za hleve, pode, kašče, kozolce, šupe kakor tudi dvorišča, ne predpisuje nikakršen davek.
Treba je tedaj takoj, ko se kaka taka stavba dovrši, naznaniti državnemu geometru, da izmeri te objektne spremembe in odpiše zadevni zemljiški davek.
3.)	V svrho lažje vožnje se mnogokrat obstoječa občinska pot preloži na sosednje parcele. Tudi v tem primeru je potrebno, da se to naznani geometru, ker je vsekakor mogoče, da gre izpeljava nove poti po parcelah, ki so drugače obdelane in morda bolj z davki obložene.
4.)	Zemljišče meji včasih na kako vodovje. Če breg ni dobro zavarovan, ga voda polagoma
KupuHe od tvrdk, ki se priporočajo v našer** listni
r&zpečevalnicH gospodarskih in gozdarskih pridelke? in potrebščin, d. L,
vabi na podpis delnic. Za enkrat se jih izda «0,000 komadov po K 200«-, torej za 2 milijona. Vsakdo jamči le z delnico in nič več. Vsak delničar ima en glas. Sredi junija se vrši ustanovni občni zbor, na katerem bodo delničarji kot sogospodarji družbe izvolili vodstvo vsega podjetja. Naj ne bo zavedne slovenske hiše, v kateri bi ne bilo delnice podjetja našega kmeta, delniške družbe ,,EKONOMA". Pojasnila in položnice za vplačilo daje
pripravljalni odbor „EKOMOMA<ž
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3.
elektrotehnika — tehnika
baterije, žarnice, namizne, stropne, stenske in karbidne svetiljke vseh velikosti po najnižjih dnevnih cenah:
J. Popačar v Ljubljani na Mestnem trgu št. 25.
z gospodarskimi poslopji in 10 ari sadovnjaka, pripravna za obrtnika, jo naprodaj med postajama Vižmarjem in Medvodami ob državni cesti. — Naslov prodajalca pove upravništvo »Kmetijskega lista».
Penila CŽS v O01®^1 va3i Pri
II UilR SJu Cerknici zaradi preselitve hiša s skladiščem, z gospodarskimi poslopji in večjim vrtom.
V hiši je bila 20 let trgovina :-. mešanim blagom. — Več se izve v trgovini g. Mar-tlnčlo v Cerknici.
Ljubljansko tajništvo SKS. ter uredništvo in upravništvo „Kmetijskega lista" se nahajajo odslej v Ljubljani na
Kongresnem trgu št. 9, t. j. nasproti dvorca, v bližini
„Zvezde".
Proda se zaradi bolezni takoj po zelo ugodni ceni
vzorno posestvo
na Štajerskem,
obstoječe iz 2 oralov vinograda, 6 oralov sadoaosnika, do 3 oralov njiv, ostalo je gozd, potem okoli 30 hI vina letnikov 1917. do 1919.
in celotna kl-tna oprava. Vso po dogovora.
Več pove upravništvo „Kmeiijskega lista".
odtrgava in posestnik obrežnega zemljišča zgubi na ta način lahko veliko sveta, za katerega pa plačuje zemljiški davek, ako ne naznani odplav-ljenja državnemu geometru.
5.) Dva zemljiška posestnika, soseda, imata skupne meje jako neprikladne; tako tvori na primer mejo kak zavit jarek (^graben) ali kaka kljukasta živa meja. Dogovorita se in uravnata te neprikladne meje v ravne črte. To spremembo je treba zopet naznaniti geometru, da popravi tudi katastralno mapo po dejanskem stanju.
Tako sem navedel skoro vse možne slučaje, glede katerih je treba obvestiti državnega geo-metra.
Pomisliti je tudi treba, da ima državni geof-meter poleg ureditve zemljiškega davka še drugo važnejšo nalogo, namreč ureditev zemljiške knjige.
Kaj je zemljiška knjiga, ve vsakdo, saj je ta knjiga javna in vsakomur na vpogled. V njej so razvidne vse pravne pravice in vsa bremena zemljišča, pa tudi osebne pravice in obveznosti zemljiškega posestnika napram drugim.
Seveda so se pri napravi zemljiške knjige v letih 1878. do 1886. vrinile v njo marsikake pomote. Tako je parcela, ki je dejanska last tega in tega posestnika, prepisana v zemljiški knjigi popolnoma drugemu zemljeknjižnemu lastniku. Take pomote provzročajo lahko veliko gorja v družini prizadetega posestnika.
Zgodil se je slučaj, da je bila revnega posestnika edina njivna parcela po pomoti vpisana v zemljiški knjigi na drugega lastnika. Temu drugemu lastniku je bilo vse zemljišče zaradi dolga na dražbi sodnijsko prodano. Zdražitelj je kupil vse, kar je bilo v zemljiški knjigi vpisano in tedaj tudi edino njivo revnega posestnika, ki pri vsej tej zadevi ni bil udeležen. Vsa pota in moledovanja tega reveža so bila zaradi brezsrčnosti zdražitelja brezuspešna. Naposled se je revež obupan izselil v Ameriko.
Državni geometer deluje tudi tu neumorno, da se napake popravijo in ohrani zemljiška knjiga v soglasju z dejanskim stanjem, oziroma katastrom.
Iz predstoječe razprave se lahko spozna, da je delovanje evidenčnega urada zemljiškodavčnega katastra, oziroma državnega geometra, v prvi vrsti v korist zemljiškega posestnika samega in da bo le z vsestranskim zanimanjem s strani posestnikov za ta urad mogoče ustvariti brezhibni katastrski in zemljiškoknjižni operat na korist splošnosti in posameznika.
Gospodarstvo in gospodinjstvo.
(Cene padajo) na vsem svetovnem trgu, le mi odjemalci tega ne čutimo. Cene bombažu soi padle za 488 frankov pri centu — a obleka je vedno enako draga. Kava je pri centu za 152), volna pa za 70 kron cenejša.
(Obilna in dobra letina) se obeta posebna v Bosni in Hercegovini, kjer je posejane mnogo več zemlje kot prejšnja leta.
(Cene žitu bodo ostale visoke,) ker le v naši državi kaže letina izredno dobro. V Ameriki bo žetev pičla, tudi v Nemčiji ne kaže dobro, a Rusija in Poljska pa vsled vojne in notranjih homatij ne prideta v poštev. Edino naša država bo blagoslovljena, zato pa je tudi upanje, da se vrednost našemu denarju krepko dvigne, ako bo delala vlada pametno gospodarsko politiko.
(Izvoz vina, žganja i. dr.) srne zopet dovoljevati centrala za izvoz, ako se plača v tujih valutah. Pri tem. pa so izvzete avstrijske in madžarske krone. Ta tuja valuta! Presmešno!
(Nove poštne znamke) s sliko regenta Aleksandra dobimo kmalu za vso državo. .
(Cene kožam močno padajo) v Srbiji in Macedoniji, odkar se je zvišala carina na izvoz, a usnje je povsod vedno enako drago, oziroma se ga, sploh ne dobi.
(Za trgovino z vinom, na debelo) ni treba več dokaza o trgovski usposobljenosti, niti koncesije.
(Sekvestri nad pripadniki neprijateljskih držav) se baje odpravijo v vsi Jugoslaviji.
(Nove lokomotive) nam nabavijo ameriške tovarne po 55.000 do 63.000 dolarjev. Tudi nam popravijo 1500 pokvarjenih lokomotiv. Plačali bomo to v 151etnih obrokih, nekoliko pa tudi z. blagom, posebno z lesom.
(Železnico Beograd-Sarajevo-Split) se je ponudila zgraditi neka angleška družba. Upati je,, da bo naša vlada ponudbo sprejela.
(V češkoslovaških premogovnikih) so nakopali lani le 275 milijonov stotov premoga, kar je veliko premalo zia domače potrebe.
(Izvoz sladkorja iz Češke v Ameriko.) Ameriška vlada je sklenila s češkimi tovarnami dot-govor glede 150.000 stotov sladkorja po 44 dolarjev za 100 kg. Češkoslovaška bo torej dobila za sladkor šest in pol milijonov dolarjev.
(Kobilice) so se pojavile v Hercegovini v taki množini, da so uničile ogromno površino polja in nasadov. Dasi jih dnevno pokončajo do 6000 kilogramov, jih vendar ni konec.
Častna izjava.
Zapeljan po drugih, krivil sem po pomoti gospoda Alojzija S e n e k o v i č a, načelnika posojilnice pri Sv. Ani na Krembergu, da. podpira tihotapce.
Obravnava proti meni je dokazala, da je bila vsaka slična trditev popolnoma neosnovana in brez podlage.
Na mojo prošnjo mi je gospod Senekovič odpustil moje dejanje, za kar se mu najsrčneje zahvaljujem.
Sv. Ana na Krembergu, dne 26. maia 1920.
Andrej Žižek, načelnik kraj nega šolskega sveta.
Iščem proti dobremu plačilu
mlekarico,
Če?lji
domačega
izdelka
od preprostih do najfinejših se dobe po najnižjih dnevnih cenah pri
Antonu Mrkunu v Ljubljani,
Kolodvorska ulloa št. 41.
ki bi mi začela takoj donašati vsak dan kake tri litre dobrega mleka za
majhne otroke.
Dipl. agr. A. Jamnik,
t Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 8/II. (nasproti hotela „Union").
Uredniška priloga ,,Kmetijskemu listu" št. 23 z dne 3. junija 1920.
Koliko je ena milijarda?
Svetovna vojska nas je prisilila misliti, govoriti in računati z milijardami, toda malokdo ve, koliko je pravzaprav ena milijarda. Kako lahko se ta beseda spregovori, a kako težko je to ogromno število poj miti in še težje je mili-jardne vsote plačevati, kar sedaj bridko občutimo.
Milijarda je okroglo število, ki znači tisoč milijonov in ki se s številkami takole zapiše: 1.000,000.000. Malokdo ve, koliko množino kakih predmetov, n. pr. kron', pomeni ena milijarda.
En tucat, t. j. 12 ljudi, ovac, krav ali konj itd., si lahko vsakdo predstavlja. Vsakdo ve, koliko je deset (10), koliko je (100) ali tisoč (1000) kron. Tudi več tisoč si je lahko predstavljati. Milijon (1,000.000), t. j. tisoč tisočev, kron pa je za navadnega človeka, ki ni vojni dobičkar, že precej veliko število, ki ga je že težje pojmiti. Kaj šele eno milijardo, ki šteje tisoč milijonov!?
V	laže razumevanje ogromnega števila ene milijarde naj navedemo nekaj primer.
Zeleznška proga obstoji iz dveh tirov; vsak tir je sestavljen iz dveh parov tračnic (šin). 2500 kilometrov (km) tračnic da 1250 km železniške proge. Južna železnica od Trsta do Dunaja je nekaj manj kakor 500 km dolga in ima dve progi, t. j. torej štiri tire, tedaj 2000 km tračnic. Na vsakem kolodvoru je seveda po tri deset in tudi več prog za premikanje vlakov ter za postavljanje vagonov in lokomotiv. Ce prištejemo zraven še nekatere krajše stranske proge, lahko trdimo, da ima Južna železnica od Trsta do Dunaja najmanj 1250 km dvojnotnne proge, na kamero je položenih 2500 km tračnic (šin).
Na vsak centimeter (cm) tračnice gredo, ena poleg druge položene, štiri vžigalice (žveplen-ke), na en meter torej 400, na en km 4,000.000 (štiri milijoni) in na vse tračnice, katerih dolžina znaša približno in okroglo 1250 km, pa ravno ena milijarda.
Ce torej obložiš vse tračnice Južne železnice od Trsta do Dunaja, vštevši vse kolodvorske in nekatere stranske proge, z vžigalicami, eno poleg druge, jih moraš imeti ravno eno milijardo. Sedaj si lahko predstavljaš, koliko je ena milijarda. Misli si mesto vžigalic krone, pa te mora groza obiti.
V	eni škatlici je 65 vžigalic. Sto škatlic užigalic da en velik zavoj. 50 velikih zavojev gre v en zaboj (kišto). V en vagon se naloži 75 zabojev, ki vsebujejo 24,475.000 vžigalic. Ce bi hotel vse tračnice Južne železnice od Trsta do Dunaja obložiti z vžigalicami, bi jih moral imeti 41 vagonov.
V	enem kilogramu prosa je 45.000 zrn, zato tehta ena milijarda prosenih zrn 22.222 kg ali 222 metrskih stotov (q). S to množino, ki predstavlja skoraj 300 vreč prosa, se more posejati 650 ha njiv ali sveta za G500 mernikov posetve. Ce bi naše največje občine posejale vse svoje njive samo s prosom, bi bilatonalokatera v stanu celo milijardo prosenih zrn posejati. Naši nesposobni državniki in njih brezvestni ter bedasti po-magači so pa na stotine milijard kron posejali, ki so jih manj ali več s silo in z zvijačo iz naših žepov zvabili. Ti državniki bivše Avstro-Ogr-ske, ki so provzročili grozno svetovno vojsko, so v pokritje vojnih stroškov natisnili za 60 milijard ničvrednih bankovcev in so iz prebivalstva izsilili preko 100 milijard vojnega posojila. S temi ogromnimi vsotami bi se dala kupiti vsa bivša Avstro-Ogrska z vso zemljo, z vsemi hišami, tvornicami i. dr.
Sedaj veš, samostojno misleči kmet, kakšni zločinci so provzročitelji vojske in njih poma-gači, ki so te navduševali za grešno klanje, uničevanje polja, gozdov in' raznih dragocenih naprav! Kaj imaš od tega? Revščino, draginjo in mrtve stariše ter sinove. Najgrše je pa to, da so , pri tem zlorabljali božje ime, da so pri tem kršili
vsako uro, vsako minuto prvo Kristovo zapoved „Ljubite se med seboj"! in peto božjo zapoved „Ne ubijaj!" Lagali so ti, da gre za ljubega cesarja po božji milosti, ki je bil pa v resnici naj-brezsrčnejši neznačajnik.
Beg se ne pusti iz sebe norčevati, zato nosimo sedaj njegovo veliko, a pravično kazen, in ti kmet, ki se moraš za te grozne grehe najbolj pokoriti, se spametuj, prični vendar enkrat samostojno misliti, imej gluha ušesa napram za-peljivcem, ki se sedaj potuhnjeno lepe delajo in se zvijačno izgovarjajo.
Boj se Boga in nikogar drugega, ravnaj se dosledno po čistih krščanskih načelih, izpolnjuj božje zapovedi, ker tako boš prestal npr a viče rvo ti naloženo pokoro in božji blago-< slov ti ne bo izostal!
Kako naj ravna vinogradnik s trtami po toči?
Skoraj vsako leto poškoduje toča v enem ali drugem delu naše pokrajine trto. Ce že ta nesreča vinogradnika zadene, ne sme položiti rok križem, ampak podvzeti mora vse, kar lahko' po toči provzročeno škodo zmanjša. Ceje že pridelek po večini uničen, moramo pomisliti, da je trta večletna rastlina. Ce jo po toči prepustimo njeni usodi, potem lahko tako oslabi, da se škoda, provzročena po toči, pozna več let, če pa trti takoj pomagamo, že v naslednjem letu lahko zopet normalno rodi in raste.
Zato ne smemo trte po toči zapustiti, kakor ne zapustimo dobrega prijatelja v nesreči.
Prvo delo po toči je, da vinograd takoj poškropimo z galico, ker ravno po toči palež trto najraje napade in uniči na njej še to, kar je toča pustila. Nato počakamo kakih osem dni, da se po toči napravljena škoda v polni meri pokaže. Potem trte dobro pregledamo in na naslednji način z ostrim nožem obrežemo:
1.)	Vse m'očno ranjene ali zelo razkosarjene liste porežemo.
2.)	Na šparonih (napnjencih) pustimo samo tiste mladike, na katerih se je ohranilo še kaj grozdja, druge pa odrežemo. Mladike z grozdjem skrajšamo za toliko, kolikor je nujno potreba. Najbolje je, če ostane nad zadnjim grozdom še štiri do pet listov. Izrastle zalistnike zaščipnemo za prvim ali drugim listom.
3.)	Tiste mladike, katere stoje na rezniku (palcu ali ščapu), ki imajo tedaj dati les za napravo reznikov in šparonov v prihodnjem letu, je treba posebno skrbno obrezati in ohraniti, ker je drugače tudi trgatev prihodnjega leta izgubljena. Ako so takim mladikam odbiti samo vršički, potem odrežemo le najbolj poškodovani del vršičkov in gledamo, da ostane na koncu kak zalistnik, kateri takoj naprej raste in nadomesti trti odbiti vršiček. Ostale zalistnike zaščipnemo za drugim listom, ker morajo zalistniki namesto odbitih glavnih listov rediti trtni les. Ako so pa te mladike tako pobite, da je le njih spodnji del (dva do tri očesa) ohranjen, potem jih moramo tako obrezati, kakor po navadi pri spomladnem obrezovanju trt, t. j. na reznike dveh do treh zdravih očes. Taka režnja je posebno umestna, ako pobije toča zgodaj, t. j. do kresa. Ta očesa odženejo in dajo enak les, kakor n. pr. letos na zeleno cepljene trte. Vse druge, trti nepotrebne mladike odrežemo, da gre živež le v one, katere potrebujemo za ;prihodnje leto. Vendar mora močnejši trti v celem ostati vsaj pet do šest mladik, ker se sicer v lastnem soku zaduši. Ako pa toča še toliko mladik na trti ne pusti, da bi iz njih napravili reznice ali palčke, potVm moramo oh raniti in rediti kake dve ali tri mladike, katere po navadi poženejo iz starega lesa.
4.) Pri vsem nadaljnjem delu moramo skrbeti za to, da tiste mladike, ki so na trti ostale, ohranimo zdrave ter da njih les dobro dozori. Treba je torej vezati, kmalu in večkrat proti peronospori (z galico) škropiti;in meseca septembra vsako mladiko za eno tretjino skrajšati, da les bolje dozori.
Zelo potrebno je, da po toči poškodovan vinograd v jeseni ali v prihodnji pomladi dobro pognojimo. Od umetnih gnojil je zlasti priporočljiv apnen dušik.	B skalick^
Kilavi prašiči.
Drob v trebuhu je pokrit s trebušno mreno, čez katero se razteza vnanja koža. Ce trebušna mrena iz kateregakoli vzroka poči, morejo čreva stopiti med vnanjo kožo in trebušno mreno; v tem primeru se naredi bula, ki ji pravimo kila. Taka bula ni vroča, tudi ne boli in čuti se mehko; če bulo pritiskamo, izgine, t. j. čreva gredo nazaj v trebušno votlino. Kila more postati zelo nevarna, ker se s krmo napolnjena čreva ob razpoki trebušne mrene lahko zadrgnejo in postanejo snetiva, na kar žival pogine.
Zlasti prašiči postanejo kaj lahko kilavi ali — kakor ponekod pravijo — počeni. Kilavost se posebno rada pojavlja pri mladih živalih.
Mladi prašički so kilavi ali počeni v dimljah ali na popku. Ker v dimljah kilave prašiče more zdraviti le živinozdravnik z operacijo, ki se pa navadno ne izplača, zato je boije take pujske spitati ter jih kmalu zaklati.
Kilo na popku dobe posebno lahko pujski, ki se kvišku spenjajo in se postavljajo na zadnji nogi, kar se rado dogaja v svinjakih, kjer ni nikakega reda in se lačne živali, hrepeneče po krmi, spenjajo ob svinjakovi steni in nestrpno pričakujejo osebe, ki jim navadno donaša pičo.
Velikih kil na popku, enako kilam v dimljah, ne gre zdraviti, dočim more majhne, n. pr. za oreh velike, kile pri mladem prašiču, vsak pra-sičerejec sam zdraviti.
Prašič z majhno kilo na popku se položi na hrbet in se mu izstopivša čreva s primernim pritiskom potisnejo v trebušno votlino nazaj. Potem se vzame gost mizarski klej (lim), ki je še dovolj gorak, a seveda ne prevroč, in z njim se dobro namaže koža nad kilo in okoli nje. Na kilo se položi v kleju namočena krpa in z roko se toliko časa tišči, da se krpa posuši in da se trdno kože drži. Da se ta pokiejeni obliž dobro prime kože, traja kakih deset minut. Ko se v kakih šestih tednih počena trebušna, mrena zaraste, takrat se obliž lahko odvzame, in sicer na ta način, da se z gorko vodo omehča.
Tudi odrasli prašiči dobe lahko na trebuhu kilo, in sicer najlaže breje svinje, če se zataknejo na trebuhu ob kak špičast kol ali kaj podobnega. Kila pri odraslem prašiču je seveda nevarnejša in se na vsak način izplača takoj poklicati živi-nozdravnika. Ker pa more biti kila do prihoda živinozdravnika, kar traja lahko več ur ali celo ves dan, smrtnonevarna, zato jo za ta čas za silo popravi, odnosno zavaruj, da se ne pripeti kakšna nesreča. Položi prašiča prav previdno na hrbet, ne da bi mu pri tem prizadeval preveč surove sile, spravi v stvorjeno mošnjo z?šla čreva nazaj v trebušno votlino, prepasaj tesno s širokim pasom, ki ga naredi iz kake stare vreče ali podobne stvari ter povojev, žival okoli života ravno čez kilo in na mesto, kjer je kila, deni kepo prediva med vnanjo kožo in pas, ki zadržuje uhajanje črev. Skrbi za mir počenemu in opasa-nemu prašiču, ne daj mu ničesar jesti, kvečjemu prav malo, kadar postaja zaradi gladu le preveč nemiren! Došli živinozdravnik te bo za to ravnanje pohvalil, kajti z njim si mu zagotovil uspešno operacijo in od sebe si odvrnil kolikor toliko veliko gmotno škodo, ker si preprečil pogin prašiča, oziroma si ozdravljenje pospešil.
Človek se mora učiti, dokler je živ
Ne samo delo, ampak tudi knjigo poznaj l
Kaljenje ali jekljenje lemežev in drugega pcijskega orodja.
V glasilu češke kmetijske stranke, „Ven-kovu", piše kmetijski inšpektor Petera pod zgornjim naslovom zanimiv članek, iz katerega hočem navesti tukaj najvažnejše, ker bo to gotovo zanimalo tako kmeta kakor kovača.
Poleg gnojenja je za kmetijsko pridelovanje najvažnejše tudi obdelovanje -zemlje, zlasti pa temeljito oranje ob pravem času. Ob suhem vremenu trpi pri oranju nele živina, ampak tudi orodje se prehitro obrabi, zlasti ako je zen/.ja bolj peščena. In oranje zemlje v suhem stanu je lavno koristnejše kakor oranje mokre zemlje, kajti pri nastalem dežju se razorana suha zemlja dobro zmoči, zdrobi m razkroji, vsled česar je za lastline dosti bolj prikladna kot mokro razorana zemlja.
Ker se zlasti pri oranju zemlje v suhem stanu orodje hitro obrabi, treba ga je vedno ostriti. To pomeni zamudo časa in stroške, pri sedanji draginji železa pa tudi izgubo dragocenega materiala.
Da se temu izognemo, moramo kaliti ali jek-liti železo, zlasti lemeže, na nek poseben način. Ltmeže kalimo tako, da so na njihovi zgornji strani bolj trdi kot na spodnji. Pri oranju se spodnja mehka stran lemeža hitreje obrabi kot zgornja, kot jeklo trda njegova stran. Zato se lentež sam od sebe nekako vedno brusi in ostane oster.
Tako kaljenje lemežev se vrši na ta-le način: Kovač lcmež najprvo ruzbeh iiv izkleplje, torej poostri, potem ga razgrtje še enkrat, ampak samo toliko, da postane temnordeč, torej ne svet-lordeč ali pa bel. Nato posiplje vroč lemež na zgornji strani, ki ima postati bolj trda, z na prah Stolčeno, kristalizirano, rumeno krvno soljo. Slednjič ga vtakne v mrzlo vodo, da ga zakali. Kjer je učinkovala na železo rumena krvna sol, tam postane železo zelo trdo.
Zato rabimo.to sol prav tako lahko pri. ostrenju in kaljenju motik, črta!, braninih špic itd., seveda jih zakalimo od vseh strani na trdo.
Rumena krvna sol se dobiva v drogerijah pod imenom kalijev ferokianid ali pa pod latinskim imenom calium ferocianatumv Ta sol ni strupena, pač pa njej sorodna rdeča krvna sol, ki za tu popisan namen ni za rabo.	g Skalicky
Drugo pretakanje vina.
Trvič se pretaka vino potem, ko je nehalo kipeti (vreti) in se je vsaj po večjem očistilo, zato da ga ločimo od d r o ž. To je okoli Božiča.
Vsled vpliva zračnega kisika se po prvem pretakanju iz vina izločajo različne snovi, zlasti beljakovina in vinski kamen, ki se. nabero v obliki k a 1 e ž a na dnu soda.
Tako drože kakor kalež so lahko gnijoče tva-rine. Na zraku hitro segnijejo in se osmradijo, v vinu pa nekoliko težje, posebno če je vino močno.
Gnitje teh snovi pospešuje gorkota. V toplem poletnem času, zlasti v slabih kleteh in predvsem če je vino bolj šibko, se prično drože ali kalež razkrajati tudi v vinu.
Vino se skali, zašumi, spremeni okus in barvo (počrni) in zavre. Da obvaiujemo vino pred tem, da postane v poletnem času zavrelka (ku-bin), ga moramo tedaj pretočiti v drugič, in sicer še predno nastane huda poletna vročina, to je najpozneje meseca maja.
Cc je vino šibko, a drugače čisto, ga pretakamo tako, da se ne izveši. To se zgodi s pomočjo pumpe ali še boljše s pomočjo meha.
Poleg polnega položimo prazen sod; oba soda opremimo s pipami, katere zvežemo z gumijevo cevjo. Ko odpremo na to obe pipi, priteče vino iz polnega soda v praznega do polovice samo od sebe, drugo polovico pa izpihamo iz njega na ta način, da pritrdimo na veho soda kovaški meh, s katerim pihamo v sod zrak.
Ko je sod prazen, oziroma prej prazni sod primerno poln, zapremo obe pipi, cev odstranimo in mesto pipe zataknemo v poln sod čep.
Pretakanje vina naj se vrši kolikor mogoče ob lepem vremenu. Ce je vino že pokipelo, ga pri pretakanju nekoliko zažveplamo.
B. Skalicky.
Primerno podnebje, primerna zemlja, m primerno iLaioDarjenje za sladkorno peso.
Podnebje. Sladkorna pesa ima tako lastnost, kakor krmska, namreč da se zelo rada prilagodi podnebju dotičnega kraja, kjer se prideluje. Zdrži visoko toploto, ljubi solnce, samo če ima zadostno množino vlage. Sladkorna pesa prenaša sušo zelo dobro, ker segajo njene korenine v globoke plasti zemlje, sicer pa je zelo hvaležna, ako dobi vsak mesec izdaten dež, posebno v mesecih juliju 111 avgustu. Poizkusi, napravljeni v naših krajih, so pokazali, da je naše podnebje prav ugodno za sajenje sladkorne pese. Sladkorna pesa zahteva 2jUU do •ASOO" C solnčne eneriije m zaradi tega je mogoče, da nam daje velike množine ogljikovih vodanov (sladkorja) na lita površine.
Zemlja. Da je zemlja sposobna za sajenje sladkorne pese, morajo biti sledeči pogoji:
1.)	Zemlja mora biti dosti globoka.
2.)	Spodnja voda ne sme segati preveč na njeno površje.
3.)	Zemija mora imeti zmožnost, vsebovati veliko množiirj redilnih snovi in vode, spodnja plast zemlje mora biti prouirna in mora dovajati zadostno množino vode iz spodnjih piasti.
4.)	Zemlja ne sme biti kisla (močvirje). %
Tem pogojem odgovarja najbolje naplavljena
zemlja, kakršna se nahaja po večini v krajih v bližini rek (Posavje-Krško polje). Peščena zemlja daje dobre uspehe, ako je zadostna množina vlage, katere imamo v Posavju tudi dosti.
Tudi na humoznih tleh, kakor je barje, se dajo doseči lepi uspehi, ako bi le mogli osušiti in odpraviti preveliko, močo in kislino zemlje ter jo zboljšati z umnim oranjem in gnojenjem (živim apnom, blatom iz sladkornih tovarn).
Kolobarjenje. Sladkorna pesa raste dobro po-vsodi, četudi je rastla na njivi pred njo ta ali ona rastlina. Vendar ugaja sladkorni pesi najbolj zemlja po zimskem žitu ali pa po detelji (domači). Za temi rastlinami imamo dosti časa za plitvo oranje, da uničimo plevel, da pognojimo še v jeseni njivo s hlevskim gnojem in potem primerno globoko razorjeme. Tudi na razorani ledini, travnikih, pašnikih pesa zelo dobro uspeva, ako je bila zemlja v jeseni pognojena in globoko razorana. V najnovejši dobi sejejo sladkorno peso tudi več let zaporedoma na enem in istem prostoru, kar pa nikakor ni priporočljivo. , Najboljši in trajno mogoč način sejanja pese je, da se kolobari: 1.) detelja (dve košnji), 2.) ozim (pognojen s hlevskim gnojem), 3.) pesa. 4.) jarina (ječmen). Na ta način pride pesa vsako četrto leto na prav isto njivo.
F. Malasek.
Ravnanje z domačo pijačo.
Pri sedanji draginji vina imajo domače pijače (petijot, jabolčnik itd.) veliko vrednost,. Zato je treba, da z njimi pravilno ravnamo, tako da se nam v poletnem času ne pokvarijo, ampak da obdrže svoj dober in svež okus vse poletje.
Domači pijači, zlasti petšjotu, manjka po navadi dvojno, to je alkohola (moči) in kisline. Vsled tega je pokvarjenju še bolj izpostavljena kot vino.
Ce leži dolgo na drožeh, izgubi mnogo kisline, ker jo razkrajajo v drožeh navzočne glive. V poletnem času na drožeh ali kaležu ležeča domača pijača kaj rada zavre. Ce teče pijača iz velikega soda, potem se na njeni površini v I sodu razvija mnogo kana (birse), ki razkraja alkohol in s tem pijačo slabi.
Tem izkušnjam primerno, moramo ravnati z domačo pijačo na sledeči način : Pri prvem pretakanju vina (pozimi) nalijemo domačo pijačo na vinske drože in jo z njimi pomešamo. To ima namen, da izvleče iz vinskih drož dober vinski okus, zl&sti pa vinsko kislino. Mesec dni kesneje, i ko so se drože v njej zopet usedle, pretočimo domačo pijačo v zažveplan sod. Nato pustimo pijačo pri miru in jo spomladi, najpozneje meseca maja, pretočimo v drugič, in sicer tako, da pride čim manj mogoče z zrakom v dotiko. Pri tem raztočimo pijačo v manjše sode, katere vse
: dobro zažveplamo, izvzemši tistega, ki ga mislimo nastaviti in najprvo porabiti. Ostale sode zalivamo, da so vedno polni, dokler ne pridejo na vrsto za točenje.
Ce hranimo tako pijačo na hladnem, se nam ne more pokvariti, seveda, če je shranjena v dobrih, nepokvarjenih sodih. Sodov, v katerih se je že enkrat taka pijača morda spridila, ne sinemo prej napolniti, dokler jih nismo temelji-
^ Povili.	B. Skaiicky.
Gospodarske raznoterosti.
Preizkušnja kalivesti semena je zelo priporočljiva m tako enostavna, da jo vsak gospodar lahko sam izvede. Posebno sedaj, ko smo primo-rani, da kupimo vsako seme, ki se nam ponuja, je priporočljivo, da se poprej prepričamo, ali bo res tudi kalilo in ali je kaj viedno, oziroma ako slabo. kali. da ga potem gosteje sejemo. Vzamemo 10 cm visok, 30 cm širok in 4U do 60 cm dolg zabojček in ga napolnimo s poprej poparjenim, nato iztisnjenim, a še gorkim in vlažnim drobnim mahom, ki smo ga nagrabili med travo na kakem bregu in ga popolnoma trave očistili. Mah se dobro potlači, tako da tvori kake 3 cm pod robom zabojčka ravno tovršino. Nato si preskrbimo nekaj čistega, belega peska (najboljši je sviž; če je blaten, ga izperemo v vodi). Pesek poparimo z vrelo vodo, da zatremo razne v njem se nahajajoče kali (glivice, seme itd.). Za prst na debelo pokrijemo vravnan mah v zabojčku s peskom, nato ga s škatlico od šibic poravnamo in nekoliko potlačimo ter razdelimo na gredičke v velikosti škatlice. Ce je seme drobno, se naredijo gredice toliko ožje. Na vsak tak oddelek vsejemo po 10 semen, katerih kalivost hočemo preizkusiti. Potem pospemo s pomočjo tinega sita seme z opranim, poparjenim in nato posušenim, torej suhim peskom. Površino peska zopet malo potlačimo, jo porosimo nekoliko z mlačno vodo in pokrijemo še za 2 cm na debelo s sekljanim, drobnim, čistim in vlažnim mahom, ki hrani vlago in onemogoči, da bi se pesek izsušil in se na njem napravila skorja^-Zabojček postavimo potem na zmerno topel kraj na peči. Nekatera semena izkale že v dveh dneh, druga (n. pr. korenje) nekoliko kesneje. Po preteku enega tedna mora vsako seme, ki je sploh kalivo, izkaliti. Potem takoj vidimo, koliko ka-livosti ima seme ir> se po tem ravnamo pri njega porabi na prostem.	S.
Gnojenje zelenjave, zlasti zelja, vohrovta i. dr. je zelo potrebno. Jako pripravna je za to gnojnica. Pozimi gnojimo vrt in zelnik lahko z nestanjšano gnojnico, poteti med raščo ne smemo zelenjave kar tako z gnojnico polivati, ker bi jej to lahko škodilo. Gnojnica mora biti pre-gnita in pa stanjšana (zretlčena) z vodo. Toda tudi v tem slučaju je priporočljivo, da se zalije zelenjava z gnojnico le po dežju in ob hladnem vremenu.	S.
Odgovori.
A. H. v Č. Gnojenje travnikov takoj po košnji je umestno in tudi silno uspešno edinole z gnojnico, ki pa sme priti le na dovolj mokra tla po kakšnem močnem dežju. V Švici dosezajo s takim ravnanjem redno po tri do štiri košnje. — F. Z. v M. Škropljenje trt proti peronospori le takrat kaj izda, če se trtno listje predvsem na spodnji plati dobro poškropi, kajti trosi pero-nosporine glive ga prvotno le spodaj okužijo. — J. K. v A. Mravlje na Sadnem drevju so škodljive le načetemu zorečemu sadju. Ce pa sedaj v celih procesijah po drevju lazijo in je listje mladih vršičkov zgubančeno, so temu krive listne uši, ki izcejajo sladek sok, za katerim gredo sladkosnede mravlje. Zatrite uši s tobakovo vodo in mravlje izginejo same od sebe. — S. P. v P. Pri delniških družbah se jamči edinole s polno vplačanimi delnicami. V najslabšem primeru se more izgubiti le kupnina za kupljeno delnico; če pa družba dobro gospodari, izplača naprej določene letne obresti proti predložitvi kupona, ki ga sme vsak zamenjati, kdor ga posestuje. Ce izplača delniška družba kako leto vsled večjega dobička za kupor; več kakor določajo pravila, se imenuje ta povišek superdividenda.
Kmetijstvo ni rokodelstvo, ampak umetnost