leto vi., It. 135. PeSfttJsa plačana v *j®2©w!nf« ¥ Lfutrijani, ¥ sstot® 17- jMrcBga 1922» P@sem« it« 75 p. HflPREJ ®9*llo Socialistične stranke Jugoslavije. SANJE IN SANJAČI, nr ?V-0]? Slavnih sredstev, s kateri- i Stcušajo nasprotniki uničiti socializem. nie° 1° nas^s^v0> drugo je omalovaževa- soc* r a^i* ki mis^i° na ta način spraviti s sIk -em s sveta> Prihajajo pri tem sami krat V UePrernostljivo nasprotje. En- kak '1et.Socia'>zem nekaj groznega, nekaj sja. ?r psti požar, o katerem so stari po- Drn*^8 ’ uni^> svet- Drugič pa je to liki« ap*aiaiknih ljudi, ki bi radi bili ve- gibatr .at ie socializem najnevarnejše »niegA6, ^ Poročava ves sedanji svet z nič dr kultur(>«. drugič ni vse skupaj iočih URes:a- kakor prazne sanje drema- nikrio Saniačev, ki se po svoji naravi u«r ne »Sam niore.io uresničiti. budi ~aino san’e- ki jih človek, ko se prespi«’ e tovarišem, in potem zopet zada vrn^a dokazi omogočajo socialistom, kom d ° kaPitalistom in njih somišljeni-njerrJ a ?o oni sanjači, ker z izkorišča-Prisili Vejkih mas človeštva, katere so nju/j. živeti v revščini in pomanjka-stema1"- Ze^? izpremembe obstoječega si-lahkn ’n pPslijo, da se ta izprememba res u zaarži. tak ni stalnega razven prememba,« uči 2,VlVesoijPi zakon narave, kakor nas Iienje v 0st' Solnce. zvezde, planeti.^ živ-žive^err Vseh svojih formah od najnižjega naprav bit^a do človeka: vse človeške ^nitev6, vla(ie, religije, zakoni morale, ciie. v ’ VSe j.e Podvrženo zakonu evolu-°bstoi Se%%vidimo v različnih dobah njih začetek i 8 s°lnčni sistem ki je imel svoj kje v kot velika premikajoča masa ne-,s>la svS°!jstvu' se je zaradi privlačne liko rr 3 Posameznih delov skrčil v ve-lia jQ,?rec° celoto ali solnce: naša zem-in prelCna te prvotne mase ali solnca Janja • a*°ča skozi različne dobe stvar-sprem'n ohlajevanja, se je neprestano lo sva t življenje samo, ki je ime-bitji, j pačetek v malem enostaničnem skih’..dviKaioče se skozi mirijade žival- PodnKou TSe nam kaže v najrazličnejših Prem J ■ 11 človek? Ali je on ostal neiz-2aPusn Cn 0(tkar ie, pol človek, pol žival, PrecjUj^ov^revesna Prebivališča svojih ter0G!edaj0Č »la^j Preko panorame, kadeči . a?r-r|nja znanstveno preiskovanje težkn iasira' očmi. vidimo bitje, katero bi Ven ,J.nm.eaovali človeka, brez orodja raz-šča ra/-^02 ak kamna: brez prebivali-naraVa-V?n onefi:a' katero mu je ustvarila nsj§e ’ brez vlade, razven pravice moč-neraznmi--r.ez Vere- razven strahu pred t° bitje [!V!mi naravnimi silami. Vidimo se, da ž ak° dela prve slabotne posku-čenja deie^aSa naravo- Vidimo, kako zanje svaini in ral)iti ogenj za pripravlja-*ri strelicn vane- Vidimo njegov prvi lok vsaka zm m°’ da vodi vsaka iznajdba oaga nad naravo naprei do druge, Istočasno z njegovim bolj zamotanim življenjem prihaja razvoj možganov. Njegove bolj zamotane okolščine ga prisilijo misliti in razvoj možganov skupno z njegovimi prvimi pridobitvami ga vodi naprej, hitreje in hitreje, iz divjaštva v barbarizem in skozi različne dobe barbarizmov do civilizacije... Njegova vlada, ako io hočemo tako imenovati, se začenja s priprostiin načinom voditeljstva ter se razvije v bolj zamotan sistem vlade, utemeljene na krvnem sorodstvu in zadružni lastnini. S povečano kontrolo proizvajajočih sil je prišlo večje bogastvo, katero je zlomilo vlado zadrug in ustanovilo vlado. ki je priznavala lastninske pravice posameznika. Njegovo družinsko življenje, ki se začenja z ženitvijo oseb ožjega krvnega sorodstva, prehaja skozi različne stopinje do mnogoženstva in nazadnje do enoženstva. Njegova vera, ki ima začetek v češčenju vsake neznane in ^nerazumljive naravne sile, prehaia v češče-nie enega samega najvišjega bitja, kateremu pripisuje vesoljno moč. Prihajajoč do časa novejše zgodovine, sledimo ekonomskemu razvoju človeka od suženjstva do fevdalizma in do kapitalizma. Pri tem zapazimo, da ima vsak teh sistemov produkcije drugačne pojme o vladi, morali in vedi. Lahko opazimo, da ie suženjstvo rodilo suženjsko vero, fevdalizem fevdalno cerkev, s kapitalizmom pa prihaja doba reformacij in konec absolutne vlade. Vidimo kapitalizem sam prehajati skozi različne forme razvoja; od enostavnega dela obrtnikov do tovarniškega dela, in od tega naprej do današnje velike industrije. In celo danes opažamo, kako se velike industrije družijo v truste in monopole. Vidimo kontrolo narodovega življenja,'koncentrirano v rokah par ljudi Vidimo kako so mnogi odvisni od te oligarhije bogastva v svojih življenjskih potrebščinah. Vidimo, kako uživa mali odstotek ljudstva, nakopičeno tekom stoletij. Vidimo, kako se na milijone ljudi bori' za borno eksistenco v dobi, ko sta človeški razum in njegova naravna moč iznašla način, da se lahko zadosti potrebam vseh. , . In tukaj pravijo kapitalisti m njih somišljeniki, da se moramo u/staviti. Skozi dolga stoletja so se človeške naprave spreminjale in izpopolnjevale. Skozi neprestano spremembo smo danes dospeli do dobe v našem ekonomskem življenju, katero kupici bogastvo v naročje neznatne peščice ljudi. In ta mali del ljudstva se dviga in ukazuje silam, katere so delovale skozi vso preteklost: »Stojte!« Kdo 'so sanjači? Ali socialisti, kateri pravijo, da se bo človeška duša razvijala v bodoče, kakor se je doslej in da mora Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer s« ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. ■ .—IH socialna produkcija, ki eksistira danes, voditi do socialne razdelitve? doda ka-pitalisti še vedno vpijejo: »Solnce stoj —■ da požaniemo mi svoje dohodke.«___________ NA.lVEC.Ii SOVRAŽNIK SOCIALIZMA. Amsterdamska internacionala strokovnih unii, broječa nad 24,000.000 članov, se je na svoiem kongresu, ki je zboroval v Rimu, izrekla za mednarodno na-stopanie delavstva proti vojni, militarizmi! in imperializmu. Na kongresu so bile socialistične stranke vseh držav zelo častno zastopane. V zadnjem času je opažati. da povsod napredujejo socialistične stranke. Sedaj počasi spreminjajo svoie mnenje tudi ekstremne komunistične stranke, ker pohajajo od iluzij k spoznavanju stvari kot so, ne kot bi morale biti. V amsterdamski internacionali je združen razen ruskega skoro ves svetovni proletariat, organiziran na industrialnem polju. 25.000.000 delavcev ie sila., ki danes še ni prišla do popolne veljave. V teh milijonih so zapopadene mase, in v teh večina še ne misli dovolj. Zato so vojne mogoče. Socializem ima sovražnika v kapitalizmu, kar ie logično. Družabni red. kateremu socializem izpodkopava tla. ne more biti niegov prijatelj. Toda socializem ima največiega sovražnika v nevednosti med ljudstvom. Nevednost je najmogočnejši1 zaveznik kapitalizma. Socializem ima z njo mnogo hujši boj kakor s kapitalizmom samim kot takim, kajti, nevednost je vedno v prvih vrstah na razrednem bojišču in z njo se tepejo socialistični učitelji. Nevedno ljudstvo je ovira na pohodu socializma. Z merilom odpravljanja nevednosti med masami potom socialistične vzgoje se veča moč socialističnega proletariata.__________• SKRB TUJIH DRŽAV ZA INVALIDE. Nemčija je pred kratkim povišala invalidom, vdovam in sirotam kakor tudi ostalim vojnim žrtvam draginjske doklade na pokojnino. Francoska: Finančni odbor v zbornici je odobril kredit za povišanje dravinjskih dokad. in sicer za osebo 600 frankov na leto. Ta povišek znese samo za vdove in sirote 872,983.200 frankov* Da ie med francoskim vojaštvom poginilo veliko ljudi,,dokazuje število vdov, katerih ie 650.000. Oskrbovati ima ta država zraven tega še 804.9/2 sirot. Ogrska: Ogrska vlada je šele se-I jai predložila parlamentu osnutek invalidskega zakona, kateri predvideva te-meljne pokojnine, kakor sledi: Za invah-’ de do 50% delanezmožnosti 1200. od 50%' do 75% 2400, in od 75% do 100% nesposobnosti 3600 ogrskih kron na leto. Vdove dobe 1800 K na leto. K temeljnim pokojninam se izplačujejo izdatne draginjske doklade, ki se po razmerah draginje avtomatično zvišujejo ali znižujejo. Zraven navedenih zneskov bo sprejemal vsak invalid za vsakega nepreskrbljenega otroka po 10% od zneska temeljne pokojnine. Velika Britanija in uje kolonije so podpisale medsebojni dogovor o zavarovanju, zdravljenju in ortopedski oskrbi svojih invalidov. Invalidi Avstra-ilic. Južne Afrike. Kanade, Nove Zelandije in Nove Fundlandije so dobili s tem medsebojnim dogovorom pravico do ortopedskih aparatov in zdravljenja. Medsebojni dolgovi se poravnajo na ta način, da vsaka omenjenih držav nosi za svojega invalida vse breme. Podobne dogovore imajo tudj Nemčija in Avstrija, Kanada in Unija, Belgija, Unija in Češkoslovaška. Rusija: Po vesteh internacionale vojnih žrtev, službeni izveščaj komisariata za socialno skrb. ic bilo pri zadnjem ljudskem štetju v Rusiji od 86,319.000 ljudi 775.000 vojnih invalidov, in sicer so všteti samo oni. katerih delanezmožnost presega 40%. Pri tem štetju še niso mogli dognati splošno število vojnih žrtev, katerih število mora biti ogromno. Specialni statistični odsek se bavi sedaj s statistiko vdov. in sirot. Številke govore, koliko profita je prinesla svetovna vojna. Države imajo izdatke, žene so zgubile može, otroci so zgubili očete in prehraniteljc. vojaki so izgubili zdravje in ude. in. vse to v čigavo korist? Demokratična država Jugoslavija noče razumevati položaja svojih vojnih žrtev. za katere ie dolžna skrbeti, pusti jih na v najboii obupnem stanju umirati gladu- Vse ostale države so pokazale vsaj dobro voljo, kolikor toliko izboljšati položaj svojim v vojni prizadetim pohabljencem. toda naša država je za vse kaj drugo. kot na za zboljšanje črnega stanja onih ljudi, ki so dali vse svoje za današnji režim. Invalidi, vdove in sirote so lahko ponosni na svoje državne voditelje, kateri nrav materinsko skrbc zanie. Likvidirati invalidsko vprašanje bo najložje, če vlada pošlje potom prisilne lakote invalide v hladen grob. Da pa pri nas za te reveže nič nc skrbc, so invalidi deloma sami krivi. ker se ne zavedajo svojega položaja in pravic nasproti vladnim očetom, kateri so splezali po krvi žrtev do vladajočih. In tega nai nc obsojam o? Politline vesti. -f Kdai sc boš spametovalo delovno ljudstvo? »Jutro« z dne 16. t. m. poroča: »V okolici Dubrovnika je te dni neki agitator republikanske stranke hotel imeti javno skupščino. Narod je bil silno razburjen in je hotel navaliti na agitatorja, tako da je vladni komisar bil prisiljen razpustiti skupščino. Ljudstvo sc je nato mirno razšlo z zadovoljstvom, da je republikanski frazer doživel velik flasko.« Ubogo ljudstvo, koliko časa boš še tavalo v temi? Kaj te še ni izučila beda in revščina, ki te morata prisiliti zagledati sc v vprašuje, ki pa ie neznansko daleč od .vladajoče klike in njene oblike? -T »Kmečki fond, propagandni fond« .... kričijo kolporterji po ljubljanskih ulicah. Pretekli četrtek so v belgrajsketn demokraškeni klubu izrekli zaupnico dc-mokraškim članom vlade. Vsem ministrom so izrekli soglasno zaupnico. Izrekli so jo tudi ministru Žerjavu, ki sc je na smrt bolan vrgel na pisateljevanje. Kakor ie znano, prinaša »Jutro« dnevno njegove izpovedi, tako da se minister Žerjav že slehernemu demokratu smili. Teh pa ni veliko in tako razliva ubosl minister še vedno črnilo po papirju- -r Koliko ie verjeti kapitalističnim vladam, ki so za »svetovno razorožitev«. Nemško časopisje se obširno bavi z govorom nemškega poslanca Knirscha v češkem parlamentu, v katerem je prišel z odkritji tajne vojaške pogodbe med Češkoslovaško in Francijo. Nemški državniki povdariajo. naj si zapomnijo Knir-schova odkritja člani delegacije za haaško konferenco. O vojaški pogodbi med Češkoslovaško in Francijo bodo nemški poslanci obširno govorili v nemškem državnem zboru. — Krvava demonstracija v vzhodni Nemčiji. Ko ie posetil maršal Hindenburg vzhodno Nemčijo, so ga vzprejeli monarhisti z velikanskim pompom. na katerega so odgovorili socialisti in komunisti s nrotidemonstracijami. Vojaki, ki so jih oblasti poslale razkropit demonstrante, so rabili orožje in. so več socialistov ustrelili. veliko na jih ranili. -I- O volitvah za parlament na Madžarskem. Pri volitvah na Madžarskem je dobila vlada od 243 mandatov. 166 mandatov, opozicija pa 79, in sicer socialisti 25. »divjaki« 20. skupina Andrassi Friedrich 12, Hailerjeva skupina S, Rassaycva skupina S. Batthyany 2 in Vazsony 4. Socialisti so izšli iz volitev kot najmočnejša opozicionalna stranka. •f Svečan! vzprejeni Eberta v Mo-nakovem. Ebert, predsednik nemške republike je posetil Monakovo. kjer so ga vzprejeli z velikimi častmi. Klerikalci, ki so protestirali proti Ebertovemu posetu. so morali opustiti svoje nameravane demonstracije. Proti F.bertu. ki je socialist, sc ie oglasilo le par demonstrantov, ki pa so utonili v morju ploskanja. -b V Haagu so slovesno otvorili pred-konferenco. V ligaški mirovni palači so v četrtek, 15. t. m. pod predsedstvom holandskega zunanjega ministra Karnebecka slovesno otvorili haaško predkonferenco. Ta nredkonferenca bo trajala do 26. t. m. Bavi se predvsem z metodami, kako bi odstranila vse vzroke odstranitve te ali one delegacije pri pogajanjih z Rusijo. Sodijo pa, da bo konferenca naletela na hud oreh pri francoski delegaciji, ki se imenuje »studijska«, to pa najbrž zaradi popolnega nepoznania ruskih razmer. Dnera® vesti. Javen škandal je, če država ne more najti oar stotisoč kron za vzgojo, dočim so milijoni na razpolago za nepotrebnosti, milijarde za škodljivosti. Dekle, ki nima kruha, na vendar kupuje svilene rute, je bolna! Dijak, ki nima denarja za šolske zvezke, pa vendar kupuje prače, je bolan. Take bolezni je treba zdraviti. Zato prosimo vse somišljenike, naj se potrudijo, da ne ostane brezuspešna sledeča JAVNA PROŠNJA. Podpisani se obračajo tem potom na vso slovensko javnost, na denarne zavode in občine vse Slovenije s prošnjo, da priskočijo na pomoč medicinski fakulteti v Ljubljani in ji omogočijo dograditi anatomično-fiziološki institut. Že pred dvemi leti ic pričela fakulteta z zgradbo, ki naj bi napravila konec razmeram, s katerimi se ima boriti fakulteta že tri leta v ozkih prostorih deželne prosekturc. ki ie dala v prvi sili zavetje trem medicinskim institutom. V pojasnilo teh obupnih razmer navajamo samo dejstvo. da razpolaga fakulteta samo z enim prostorom za dijake, ki služi obenem kot predavalnica in kot secijska dvorana. V i tem razmeroma majhnem prostoru sc predava vsako dopoldne od pol l.. naprej, popoldne pa secira v istem^ pr * štoru 30—40 medicincev. Tu se vrse rigorozni izpiti in predavanja iz soane medicine za juriste in iz somatologue za lozofe. Fakulteta nima prostora za ste ne preparate, za knjižnico in za dr s ličila, dragi aparati leže nad leto dni zabojih, mikroskopične vaje se vrse ‘ ozkem hodniku, vse poslopje ie do sK“ L nosti prenapolnjeno; v neposre bližini pa stoji nova zgradba v vredi več milijonov, ki je že zdavna pod si -ho. ki se pa vsled pomanjkanja denarn sredstev ne more izročiti svojemu nam nu. Že od konca meseca marca 1.1. po* va vse notranje delo v novem posi p in bo glede na skrajno skrčene postav universitetnega proračuna skorai gom počivalo tudi v bodoče, če ne pr%,. slovenska javnost fakulteti, ki vrši tu_ teh težkih razmerah v polnem ops . svojo dolžnost, na pomoč. Vsi P°’ L fakultete dobiti potrebne državne krecu so ostali do sedai brezuspešni. Blagohotni prispevki nai se bias v lilo noslati Ljubljanski kreditni ban Ljubljani. Ljubljana, dne 10. junija Zvonimir Bemot, Anton Brandtnor- !L Deržie, Andrci Kalan, dr, Vekosia kovec, dr. Danilo Majaron, dr. ^5 Perič, dr. Anton Korošec, dr. Ivan ^ čar st., dr. Karel Triller, dr. Kare stovšek. * -■ nai ^ »Prerodovcem« nekaj, kar « ^e. srce zapišejo. »Prerod« s Kalanom ti lu je sklical v Unionu protestni sh jetaid »nesramni ženski modi«. ^e"°tenieljij° so nesramnost prve vrste., ker na zelo bujni domišljiji. Malo v0-znamo. ki bi se v Ljubljani nemo-, jo »nesramno modo«, ki je SK° tira-' goča pri današnjih visokih cena . .atjni- io ne samo delavca, temveč tu boljše štvo v obup. »Prerod« bi vm* pr0ti naredil, če bi sklical protestni ovorjtl neznosni draginji. Ce pa že uoc jast-o modi, nai .govori o modi v sv veg nih vrstah, tako da se prihodnjih _ . ^ pripetilo, da bi pijani klerika nadlegovali na ce.sti ženske, s-ar .^ zopet pripetilo včeraj pred kle »Akademskim domom«. tt RESOLUCIJA nf enCI soglasno sprejeta na okrožni koh v Celju. -fnsrčno »Odločno odklanjamo neodkn p0 delovanje tistih bivših sodrugov-k IValetnem rovarjenju začeli izum s0. tednik »Zario« pod zlasanhn nnen cializma. Kdor ne izpolnjuje d kdor niti član ni. naj se ne imenuje alista!« . zboro' Tudi pokrajinski odbor, Ki J® . * v val istega dne sc je soglasno istem smislu. Ljiiblian8» _ ob5inski Novo naredbe glede prodaje živl • vredlo'A svet je sprejel na Javni seji 9. 'na^a nastop policijskega zdravstvenega veliav0I predloge, ki stopijo z dnem razglasi ki s 1. Prodaja vseh živil, posebno paa dcllka‘ uživajo tudi surovo, to je v , p°,i tesnili trgovinah, gostilnah. .s*asVl?‘ ° karnah. v javnih kuhinjah itd ie od -a v po-higienske usposobljenosti in °4 mora ' štev prihajajočih oseb, Koncesionarx ,onia tlS uradno zdravniško preiskani in uav._,-x«na z' uradno zdravniško preiskani »n '“i.usta t osobje. 2. Za prodajo na stojnicah vila raoTajo biti razstavljena le stefck1?’ škatlah. kartonih itd., ki so bo “aj,ia Otipavanje predmetov In oprašen) način onemogočeno. Popolnoma * j-gja, 1f dovoljenj za točeUe in prodajo »av ziefcih3'^^^'na ra:aiih stojnicah' in vo-tcni obnfJtr enič?° umivan.'e kozarcev pri SrSm7n JU Koill^a izključeno. Imeno- kih stofelcah *? *od? V b0^C točili le lla ta’ Prodaiia v ~ i ’majo uveden vodovod. — 3. da krnh ™t T,V .,p,fkarra'1 so mora vršiti tak;;, ter d* rfnvt ?rocl^l ni izpostavljen otipavanju, ^ožifln ii (f'tranka ,od prodajalca le zahtevano 4TuSV ,."*e- P° higienskem na-Sovinah V m’? Padajo drugih jestvin po trževa nssh, delikatesnih trgovinah sc za- ittfce iV'nV blagajnika oziroma blagajni-Po. gosttlnRVih « T®*1??0 ’0 “ustavljanje kruha ®no2inn in m. Gostu sc da le zahtevano ^ koflces-;H?:?VOS'ti? '• Pri* vse!l gostilnice listi™* . zahteva pred izdajo koncesij-umivahii' mv Vodovoda k točilni mizi in se v £Ln ®’ Za izplakovanje. — 3. Priporoča Uporabi ni« Ufl^?ra?a samo belih namiznih prtov. hi8fienska ke? Lm M™’, nam!zn- prtOT J’c ne' Snaga ■, ’• Sv, v teil skriva umazanost in nebelih 'prfm? 'rcrtov, ^rr> sna?it; Frev^cnc s platnom, ki se da do-fojalci ”!?in0 brisačo. — 6. Mesarji, pro-skloh vs3 delikatesne trgovine, branjevke, vlre*rsoma 1 ali 2 leti pri gospo-z^roivaini uradno poirdilo v priznanje- Nad-lifJstrožjG ®a?1 morajo izvrševanje teh naredb aznuj0j0 , adzorovati. Zaradi prestopka se upec. °ncesionar. uslužbeno osobie in Pror . £®Sl®.n ie vr- 11 'c k-T - dobro premišljen in bi takšen, cjh ? 1921 zo lahko predložen meseca ok-^irMrcizPlodnt,M Sele.®° sedmih dolgih mese-dot? knjig0 ia »Premišljevanja«. Ostro ie kri-8&'° 0 ,kaier«n je izjavil, da j Sata.,10 5,Vfv;„ ’’ 0 ^aierorn je izjavil, Oa jc rcmrj p^j?L,fPosobnost naravnost v ben-JcriSl-^fe od °“crtal je nu/jno potrebo temeljite Da 2,lra! se ,^ran‘ županstva. Poleg tega je Sari ar jie 0 maso prebivalstva. SociaJistič- p.[v„ .^lame, da bi ravno velikanski da- >!ai 'alkolinv 1'ljudstvo prepričal in pospe-fridnv ribanje. S. Koren je predlagal, rcn! !nc O?! °5re davki na spl. in posebno % °b«nsko r10- ic sPravil predlog s. Ko-k%x?rcdlo- ,‘!a1a'lcne Polittkarjc iz ravnotežja. 3 K , znižan j Vpana Žabkarja so doklade V Tiadaliinn Slcer za P1V0 I,a 1 ^ iJ1 vino ^ v1 žuPanu f»$ Pretresanju so obč. svetniki 48.ocki t,.fl C¥.sko Pristojbino od K 24.000 ,a* pro*j Socialistični klub je seveda Se JC1 še celn t?*11)1 zvišanju. Obč: svet je nato Hjf, lroča nai n/sto predlogov n. pr.: Županstvu ^ai s” t>?U^ Primerno spremembo urad-st2r» rottniči* v* vse *,iSe- izvzemši IJub- v nL?il5anaziie' plaA rata’ šolsikih poslopij in slej gled^ir- 10 sc na'i tudi vojašnice, +!rtec v Src:l pa se naj uredi kino. Otro, »ačiaj 7 . ®riu naj sprazni policija, da bo ^ri »Vi^T '1. svojemu namenu. Č' katerS?^rk,<{ ie zbežal neki Biitt- il ma- Niem Je tvrdka naTočila iz Plorz-h^^anial ;nSo ,postala tla vroča, ker » za Siv CoI,Jufal delavke. Kmalu na j ^ tla n- Ka kapitalističnega hlapca Vv^ v^a- zlasti za ljudi Biitt- r' f' is stranic®. } Zagorje. Na »Naprejevo« notico z 14. t. m., da kolportira Zasorska organizacija SSJ »Zarjo« skupno z »Naprejeni*, ie podal na celjskem okrožnem zboru SSJ pojasnilo sodr. Čobal v tem smislu, da se strinja s kolportažo »Zarje«. Zato , se je zdelo pokrajinskemu odboru SSJ potrebno, sklcati v Zagorju javen shod j in poslati tja ss. Korena in Bernota kot govornika. Vršil se bo v nedeljo, 18. t.m. ob 15. Več na lepakih 1 Pozivam v smislu prve odberove seje po izrednem občnem zboru ljubljanske Dodnsžnice »Svobode«, odbornike sledečih podružnic »Svobode«: Vič-Glince, Siska, Moste in Ljubljana, da se udeleže niedodborove seje, ki se vrši danes, v petek, 16. t. n?, ob 8. zvečer v prostorih centrale v Židovski ulici 6. I. nadstropje. Prve inedodborove seje naj se sigurno udeleže, ker je dnevni red zelo važen! — Tajnik ljubljanske podružnice »Svobode«. III. Umetniški večer v Trbovljah sc bo vršil v soboto. 17, t, in. ob pol 7. zvečer v »Delavskem domu«. Poročala bosta »O duhovni revoluciji v okvirju kulturnih in političnih razmer v Jugoslaviji« sodr Podbevšek in Cerkvenik. Ob tej priliki se bo razdeljeval »Rdeči pilot«, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, ki stane samo 2 Din in katerega čisti dohodek je za umirajoče v sovjetski Rusiji. Sodrugi, dokažite s svojim obilnim posetora, da cenite socialistično kulturno udejstvovanje, ki je predpogoj vsakega pravega napredka. Isti večer z istim vzporedom se bo vršil v Celja v soboto 24. t. m. ob S. zvečer, in sicer na verandi gostilne »pri Kroni«, vhod z Vrazovega trga. Umetniški večer v Celju bo obenem otvoritveno predavanje socialističnega ljudskega vseučilišča. Na Jesenicah pa se bo vršil isti večer z istim vzporedom v petek, 30. t. m. ob S. zvečer v »Delavskem domu«. Vseli teh večerov se udeležite v obilnem številu. Trbovlje. V kratkem izda proletarski pesnik T one Seliškar svojo zbirko pesnitev^ »Trbovlje«. Ta zbirka je najpopularnejše delo in prvo te vrste v slovenski literaturi. Vsebina pesmi je zajeta namreč iz življenja naših najbednejših. Pesmi bo založila trboveljska Svoboda, da s tem pokažemo svetu, da smo tudi delavci navdušeni za lepo umetnost. Ker pa stane to veliko denarja, prosimo vse podružnice Svobode in vse socialistične organizacije v Sloveniji, da v najkrajšem času naberete veliko število naročnikov. Skupno vsoto naročnikov pa pošljite na naslov: »Svoboda«, podružnica Trbovlje. Pesnik Seliškar je priredil s svojimi pesnitvami več umetniških večerov, na katerih je zel obilo priznanja. Delajte na to. da se vsak član naroči na to knjigo. Cena ne bo preko 10 Din. Tekom enega tedna pa pošljite seznam naročnikov — da pride knjiga čim preje v tisk, — Odbor »Svobode«. Šoštanj. Tukajšnja podružnica »Svobode) (knjižnica) poživlja vse one sodru-ge in sodružice. ki so si izposodili knjige, da Jih vrnejo knjižnici po preteku posojilnega roka, to je en teden po prejemu knjige. Za slučai. da jih še niso prečitali, naj to javijo knjižničarju j>b nedeljah od 9. do 11. dopoldne v tajništvu v Šoštanju št 29/1. (gostilna To ter). — Tamburaški odsek »Svobode« je že_ pričel delovati. Vaje se vrše ob sredah in četrtkih od pol S. do JO. zvečer-v tajništvu. Sodrugi. ki se za; godbo zanimate in imate talent, javite se v času pouka v tajništvu!___________________ Sprejem v ljubljanske srednje Sole. Na I. drž. dimnaziji, drž. realki, drž. realni gimrsa* /iji (Poljanska cesta) in na drž. realni gimnaziji (Bethovnova ulica) bo vpisovanje učencev v, prvi razred v nedeljo dne 25. junija 1922 od 8. do pol 12. ure. Učenci naj sc priglasijo v sprem* stvu staršev ali njih namestnikov ter naj pri* neso s seboj krstni list in obiskovalno izpriče* vido zadnjega razreda ljudske Sole. Zunanji; učenci sc lahko zglasc tudi pismeno. Sprejemna' preizkušnja prične v torek 27. junija točno olj S. uri zjutraj. Strankin davek sc plačuje od 1. junija daljo po novi razpredelnici, ki je bila objavljena v, »Napreju« št. 106. (»Ljudski Glas« št. 15, z dne II. maja t. 1. Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici^ (Agrarna reforma.) Zemlja naj bo tistega, ki jo obdeluje! Žal, da se zadeva kljub' temu, da so v to svrho izdali različne na--redbe, ne samo pri nas, ampak povsod, zavlačuje in ljudje zastonj čakajo rešitve. Krivo temu je tudi različno strankarsko« nasprotje. Socialistični zaupniki so navada no po vseh občinah pritisnili za izvedbo agrarne reforme v izboljšanje žalostnega! gospodarskega položaja revnih družini bajtarjev in dninarjev. To je seveda bodlo; v oči različne nasprotne nam stranke in verižnike. katerim bi bila odvzeta možnost špekuliranja s senom, in protest zai protestom ie bil vložen pri okr. agr. ura-; du v Mariboru. Stvar se je zavlekla do skrajnosti. Po reviziji je okr. agr. urad? vendarle ugotovil pravilno delo sociali* stičnih zaupnikov in določil neki maksk mum za razdelitev tukajšnjim interesen-; tom. Pa, zlodej: graščinska uprava grofa: Attemsa v Slov. Bistrici je izrabila polo* žaj, in ker jim ni bilo dovolj, da so ji na' komisiji dne 28. januarja t. 1. določili 230| ha v prosto izkoriščanje, si je dovolila šej v najem določeno zemljo oddati prosto vi najem, seveda svojim prijateljem. Tako1 so dobili najemninsko zemljo kmetje drugih občin, ki so posestniki 10 ha in še več zato, ker so grajščinski vozniki. Revni« bajtarji pa, ki imajo po eno kravico, boda prisiljeni še to obesiti na klin — in zbo-^ gom^zopet en del tvoje sreče! Ce tukal okrožni agrarni urad v Mariboru ne na-> pravi reda in pusti upravi veleposestva; še nadalje prosto roko in če se to tudi! drugod dogaja, je pač škoda, da se vzdržuje, kar menda ni brez velikih stroškov. Ravnoisto se dogaja z zemljiščem baro-* nice Post. ležeče v tukajšnji občini. L ju-! dje se sploh ne ozirajo na različne prepovedi in delajo, kar jim je drago. Treba bo okr. agr. uradu pokazati svojp moč, če ,io! ima. Upamo. Ali pa naj nam pove, da sc. ne da ničesar ukreniti, da ne bo toliko? nepotrebnih potov in stroškov. — Kakot nesramno se igrajo z revnim ljudstvom.: posvetiti vam hočemo tudi od druge strani: Pred kratkim je prišel v našo sosedno« faro Sp. Poljskavo nov župnik, kateri Iah* ko razpolaga z velikanskimi gozdi.^ ki so po izjavi umrlega župnika nekaka štipendija v pomoč revnim slojem, kar se jefj doslej tudi izvrševalo. Dozdaj so dobivali siromašni ljudje po primerni ceni drva in steljo. Pod vodstvom novega župnika, ki; je baje velik siromak — kakor ponavadi — se bodo drva prodajala po dnevni ce* ni. pa ne za tukajšnje potrebne — kaj še^ za te je šibje dobro — temveč odposlala' se bodo po železnici, menda pod firmo župnijski urad Sp. Poljskava. Gospodje, le kupujte, saj to je vaš najljubši posek Kaj čaka vendar minister agr. reforme,] da tudi s temi tie napravi reda in ne po-' državi gozdov? Revno ljudstvo zakaj« trpiš krivico?. Združi se vendar na pod- lasi socializma, s katerim si bos priborilo svoje pravice! — Nekateri, ki težko gledajo te krivice. Mežiška dolina. Dijaštvo iz Mežiške doline je pred preobratom obiskovalo srednje šole v Celovcu. Ker pa smo zdaj odrezani od Koroške, študirajo naši dijaki na srednjih šolah v Mariboru, in sicer ie tam kakih 20 dijakov iz našega kraja. Ker je med temi dijaki tudi mnogo revežev, ki so sinovi revnih kmetov in delavcev, se je ustanovil nekak »Koroški odbor« s sedežem v Mariboru, kateremu načeluje profesor koroški rojak. Normalen človek bi seveda mislil, da se bodo pri razdeljevanju podpor najprej upoštevali revni dijaki. Toda ne! Imamo slučaje, da so revnim dijakom, sinovom bajtarjev in delavcev, podporo vzeli, ali pa znižali na minimum, medtem pa prejemajo dijaki premožnih staršev še lepe podpore. Poznamo na pr. dva dijaka iz Prevalj, gimnazijca, ki sta sinova dveh mogočnih, trdnih kmetov, ki redita do 20 glav govedi in prejemata 500 kron mesečno, čeprav bi starši zanje sami lahko plačevali. Nočemo odboru podtikati korupcije ali pristranosti, najmanj pa g. profesorju, ker cenimo njegovo požrtvovalnost in ga poznamo kot poštenjaka. Mislimo, da je temu vzrok le neinformiranost ali pa laž-njivi podatki. Neki krogi iz naše doline, kateri mislijo, da jim je »Koroški odbor« domena, hočejo menda razdeljevati podpore po pripadnosti političnih strank, ali pa po dobrih ednošajih s familjami štipendistov. Taka nepravičnost zelo kvarno upliva na dijaštvo samo, zlasti ker se srečni štipendisti bogatih posestnikov bahajo v obraz lačnim in revnim dijakom, našievajoč orale zemlje in goved in druge dobrote premožnih staršev, ko capljalo reveži strgani okrog. Imamo na razpolago konkretne slučaje in bomo poslužili tudi z imeni, če se ta krivica v kratkem ne odpravi. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenti p°kr^odb. SS ) Odgovorni urednik : Anion PodbevseK. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljuhjam. Ivan Jax in sin Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. Šivalni Seji varne v Linču. - Ustanovljena leta loo . Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „Adler“. Ceniki zastonj in Iranko. Kolesa iz prvih tovaren. Durkopp, Styria, Waffenrad. Zscasno znižane cene! Naznanite. Ivan Ogareiec, ustanovitelj tvrdko F. P. Vidic & Komp. lefa 1SS8, naznanja, da je izstopil iz te tvrdke. V družbi z gosp. J. Kačmissem, tovarna glinastih peci in štedilnikov, bodeva vodila pod tvrdko Kalmiis & Ogorelec £rg®^In® s psemi In slinastimi istislkl. Posebno opozarjava, da bodeva imela vedno v zalogi izborno patentovane LUizove peči, SpetšJaS. panovske p§ošžes pSoSSčes so oWo2i{ew sbn E. 8. d. i? Pisarna: Dunajs&a cosia SS. H&. Vabilo na CENTU Mna, Ha testa 2. Telefon St. 33S. Podružnic®: Mubilaita, Marilsor, Dunajska cesla 20, Jurčičeva ulica 9, tel. St. 470. tel. št. 133. lil lini, eltra-teiilai in pijnl pieteti si vsi na drobno En dafoa!©. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martiny, Torino. IIydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska vesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. izredni občni zbor Občnega konzum drušivaTrbovlje reg. zadr. z o. por. kateri se vrši v nedeljo, dne 25. junija 1922, ob 1®* url dopoldan v dvorani »Delavskega doma" v Trbovljah s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbo 2. Razpust zadruge (likvidacija). Če dne 25. junija pride premalo ^aQ°Jaeje, občni zbor, da ni sklepčen, se vrši 8 dni p je 2. julija t. L, drugi občni zbor, ravn° h je evnim redom, ob isti uri v istih prostoru, Nadzorstvo. to dnevnim sklepčen ob vsaki udeležbi. Načelstvo. jiiŠOj P° Bsogpsd, Knez Mihajlova ulica 3. Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano ^r(jko hištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne J rg IONE MALGAJ Liljan Mm in pili« Mi w ajjfi — Kolodvorska «aSš«a št- ® The .OUVIB S»rw©vrstsia puch m eiaiboliSi m naicenefiH 0 pnevmatike l«i vse tiupS;© raalscs’!©!© SvrdSiS Bali f®SP ™ * £ i£ ion, tok, .ar.a-js LiafolžaR®. Sodrca u'ica št. 7, i papirja trgovina v LSubBJan*. Sv. Pe*’8