lil sfeuflko.
LufEHS
Danainja Številka stane 2 dinarja.
u umnjoni, v nedeljo 1. julija 19Z3.
Leto LUI.
Izba!* vsak dan popoldni, Imoatat aodollo la praialko.
Jnserati i do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrat a 1 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 2 D: notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 O; žeoitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prilogi snimka za odgovor.
Ofravnlstvo „Stav. lffaroda" In »Narodna tiskarna" Znanova nUea M. 5, pritlično. — Telefon it. 304.
Urednlitvo „Slor. Naroda" Sn%ttava nlica it S, I. na d* tro? le
Telor^a star. 34. Dopis* spra]ema la podpisaso in zadostna frankovana. -J*T   Rokopisov sa no   vrača. \&m
v Jugoslaviji vse dni po Di«t V— v inozeiminu navadne d*i Din 1, nedelje Din 1*25
Poštnina p3a ^ana v gotovini.
„Slovenski Narod* velja:	v jif tsuiTJl				
	v L	ubijani	po	pc<il	> lnoicm^ifo
	Dni	144*—	Din	144 —	Din 264-—
6      s •	■	72 —	s	72 —	. 132-—
3      B ■■••*•	■	36-—		3iV—	6 i-—
1 .......	*	12 —	■	12 —	
Pri morebitnem povišanja se imi daljši naročnlnn doplačati, Novi  naročniki  na*  pošljejo v prvič naročnino vedno   *^&m  po na!„izn ci. Na ^amo pismena naročili brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Po zgodovinskem prazniku.
Pred par dnevi smo proslavili naj* višje simbole jugoslovenskega naroda. Za nekaj trenotkov so nas prevladala topla čustva vidovdanske religije in nam predočila preteklost in usodo veli* kega naroda, ki hlepi po svobodi in ujedinjenju. Danes živimo v samostojni državi, o kateri so sanjala stoletja kakor o neizvedljivem fantomu. Kaj je bolj naravnega, da se ob taki priliki spomnimo sedanjosti in vprašamo, ali se jugoslovenski narod v celini zaveda teh velikih vidovdanskih simbolov in aH je voljan uresničevati zemeljsko srečo v novi državi in duševni zajed« niči na način, ki bi zadovoljeval za naše Vidovdanske ideale padle junake preteklosti in nam donašal dobrine kulturne in civilizatorične sedanjosti.
Kakor je bila proslava v gotovih ,delih države prisrčna, tako smo videli »druge pokrajine brezbrižne ter v pri* 'kriti     opoziciji     proti jugoslovenski /državnosti,   proti   tistemu notranjemu 'hrepenjenju po svobodi in državi, ki ■je  bistvo vidovdanskega praznika. V icelem Zagrebu n. pr. nisi zapazil za* latave, ki bi okrasila zunanjost mesta posvedočila praznik ujedinjenja In 'svobode. Enako razpoloženje je bilo po Jbosanskih mestih, kjer vlada Spaho in Jtudi Slovenija, v kolikor je seljaška in i klerikalna, ni kazala notranjega pre* nričnnja in navdušenja za vidovdansko slavnost.
Baš na ta dan in vpričo hrvatsko* muslimanskesslovenske opozicije, ki je naperjena proti osnovam zdrave in močne države, se ne moremo rešiti misli, da je treba ta konflikt našega notranjega življenja kakorkoli rešiti. Kakorkoli! In pa v najhitrejšem času! Razmere postajajo neznosne, razdor se poglobljuje in v Zagrebu naletiš na dvojico državljanov, ki se eden ime* nuje Srb drugi pa Hrvat in ki se brez vsake stvarne podlage in etnične ali tudi politične razlike sovražita na žive in mrtve. In vendar, kaj je to sovraštvo vpričo njihove notranje dobrote, vpričo njihove notranje enote, vpričo dobrine, ki jo nudi skupna država in skupno življenje! Ne bomo opisovali nezmisel* nosti današnjega srbo * muslimansko* hrvatsko * slovenskega spora. On je v bistvu čustven problem, efekt demago* škega varanja širokih sel jaških mas in napihovanja preteklosti proti interesom sedanjosti. Rekli smo že opetovano, da je treba rešiti srbo * hrvatski spor v najkrajšem času ter radikalno. Ali 8
C^nan DoyIe;
Roman,
12
m.
m.
V vrtincu.
Prostor, ki naj bi bil pozorišče na-iega nepozabnega doživljaja, je tvoril ličen, približno štirinajst kvadratnih čevljev obsežen boudoir, ki ga je nad vse okusno uredila ženska roka. Zagri-rjalo iz rdečega žameta ga je delilo od sobice, ki je profesorju služila za obla-čilnico. Od tu se je prišlo v prostorno spalnico. Naš poizkus se je odigral torej v tej dvorani. Vrata in okviri pri oknih so bili vsepovsod oblepljeni s trakovi s firnežem oblitega papirja, da zares ni mogel skozi niti dih ne, Nad nekimi drugimi vrati, ki so vodila v predsobo, je visela zračna odpirača, ki se je dala odpreti s pomočjo vrvice, v slučaju, da bi potrebovali dotok svežega zraka, V vsakem kotu je stala, vsajena v lesen lonček, velika listnata rastlina.
»Posebno preglavico mi povzroča zelo kočljivo in za življenje važno vprašanje, kako bi se sprostili odvečnega ogljika, ki ga izdihavamo, da pa pri tem ne bi kakorkoli že potratili dragocenega
lepa ali z grda! Mi ne moremo dopU* stiti, da nam brezvestni politiki z ne* zmiselnimi frazami vprizarjajo drugo Avstrijo in drugo Irsko. Odlašanja mora biti konec.
Vpričo takega praznika in nesloge med tremi brati se obrača pogled na centralno vlado in njeno politiko v pri* bodnjih mesec;h. Stvari niso enostavne ter je treba previdnosti, smotrenosti, pa tudi odločnosti, da se jih obvlada na pravilen in za državo ugoden način. Najprej delovanje vlade v zakonodaj* nem oziru. Ostra je kritika, ki se zaga* nja v vladine zakonske predloge, ne smemo pa pri tem pozabiti, da izhaja deloma iz defetističnega tabora, ki je načelno proti zakonodajni sanaciji na* ših javnih razmer ter po drugi strani tudi desničarska opozicija ni stvarna, temveč diktirana iz želje po obstrukciji samoradikalne vlade in iz namena, da se vzpostavi stara koalicija in s po* močjo novih volitev poboljša sedanje številčno razmerje med demokratsko in radikalno stranko. Vlada v svojem zakonodajnem delu ne sme kolebati.
To delo je eden najbolj učinkovitih faktorjev državne in nacijonalne kon* solidacije. Zakonodajno urejevanje no* ve gospodarske enote in duševne skup* nosti zbližuje pokrajine in vtrjuje dr* žavno oblast.
Akutno za današnjo vlado pa mora postati vprašanje javnega mnenja na Hrvatskem in v Sloveniji ter deloma v Bosni, ki je izrazito proti konsoli* daciji jugoslovenske državne oblasti. Znane varnostne in prohibitivne mere naj se poglobijo. Demagoški politiki, ki sama ne ve, kaj bi hotela, se mora onemogočiti nadaljni vpliv na seljaške mase. Vlada bo našla pripravne ukrepe, da tozadevno izvede politiko odločnosti in smemosti, ki jo je izzvalo obnašanje federalističnega bloka letošnjo pomlad, ko je z nesnosnim političnim ravna* njem dokazal, da ž njimi ni mogoč pameten sporazum. Vlada se ne sme ponižati na vlogo učitelja politične pameti in razsodnosti g. Radića, Ko* rošca in Sahe. Ti trije so po našem osebno odgovorni za defetistične struje v jugoslovenski javnosti. Pri masah z nižjo izobrazbo je namreč strankarsko vodstvo odločujoči faktor in zato naj se vlada pri sanaciji notranjepolitičnih razmer spopade s temi vodstvi samimi, ki so začetek in konec vseh naših notranjih nezgod.
Toda kakor je zakonodajno delo in pa onemogočitev nadaljneg.i defetistič* nega rovarenja vprašanje neposredne sedanjosti, tako je obvladanje in usrrierjenje hrvatske in slovenske ter muslimanske ja\ :^osti, ki je danes še opozicijonalno in defetistično, problem vladinega notranjepolitičnega dela v prihodnjih mesecih. In v tem oziru bi bilo pričakovati, da vlada preko širo* kega zakonodajnega dela v narodni skupščini išče stike z dnevnimi potre* bami hrvatskih, slovenskih in bosanskih krajev, da jim zlasti na ekonomskem, pa tudi na prosvetnem in socijalnem ter karitativnem polju nosveti največjo pozornost. Na ta način bi jih približala državi in nacijonaloi skupnosti ter pre* obračala današnje defitistično razmerje v blagohotno in verno državljansko. Kar bi morala biti naloga parlamentar* nih reprezentanc, naj vzame sama v roko. Verjamemo, da so v gotovih časih nasilne mere dobre in potrebne.
Toda često zadostujejo že same prohi* bicije. V glavnem pa je treba iskati stika z opozicijonalnimi pokrajinami samimi, z njegovim ljudstvom, z nje* govhni prosvetnimi, šolskimi, ekonom* skimi. kulturnimi, socijalnimi, promet* nimi, trnovskimi, obrtnimi in dn:£imi potrebami. Ako vlada v tej smeri za* počne velikopotezno akcijo, tedaj smo uverjeni, da bo opozicijonalnim demagogom izpodnesla tla in reorganizirala državo tudi na državnosocijološko zelo važnem polju čustvenega odnosa posa* meznika in pokrajin do države, kar da* nes tvori naš notranjepolitični problem.
Politika pridobivanja pokrajin in hrvatskega ter slovenskega ljudstva za državo, za vidovdanske ideje se mora torej držati treh velikih smernic: pozi* tivnega in strokovno dobrega zakono* dajnega dela v narodni skupščini, od* ločnega nastopanja proti defetističnim politikom in pa novega pospeševanja pokrajnskh potreb in želj.
Prijateljstvo in sovraštvo.
NaŠ Članek »Ali bo Italija še nadalje vodila protislovansko politiko« je dobil živahen odmev v tržaškem »Pic-colu«, ki ga priobčuje skoro v celoti, potem pa glede na naš nasvet, da bi se morala Italija v svoj! politiki napram Srednji Evropi fr, Balkanu preokreniti na stran Slovanov, trdi, da Italija že hodi po potih, ki imajo vstvariti med obema državama najboljše odnošaje. Na to odgovarjamo, da Italija pač išče s Češkoslovaško in Jugoslavijo stkov, s katerimi bi se dobro okoristila, ali ti stiki so le gospodarskega značaja; v svoji zunanji politiki stoji Italija čisto odkrito proti Češkoslovaški in proti naši državi. Obe hoče trgovsko izrabljati, zajedno pa z njunimi nasprotniki zabrani evati pričakovani veliki slovanski razvoj na severu in na jugu. To je uso-denolna pogreška italijanskih vodilnih politikov, da mislijo priti do gospodarske veljave med srednjeevropskimi in balkanskimi Slovani potom razdorne politike ob strani naših sovražnikov.
Naše sosedstvo z Italijani je tako, da smo navezani drugi na druge in realno življenje zahteva razmerje, ki mora izrasti v prijateljsko, ako res iščemo jedni in drugi dobro in srečno prihod-njost svojima domovinama. Samo po sebi je razumljivo, da se mi čisto nič ne vtikamo v italijansko prizadevanje po poštenih zvezah z drugimi državami. Naravno je, da si vsaka država
želi mejašev, s katerimi more živeti v sporazumu in v polnem uvel javi j en ju svoje moči. Sosedstvo pa treba s preudarkom pretehtati in premotriti njegovo vrednost; to velja tudi za zaledje. Ako Italijani to store, morajo priti do zaključka, da potrebuje Italija v svoj prid napram Slovanom precej drugačnega nastopanja nego je bilo dosedanje.
Italija je grešila že leta 1913., ko nI hotela sledit: dr. Benešu, ki je bil predložil Orlandu spomenico za sporazum pdui arpsp ^eteprs ezauAOjrui eAaup po italijansko in češkoslovaško državo. — Spomenica je obsegala poleg drugih točk tudi priprave za gospodarsko italijansko - češkoslovaško sodelovanje na Balkanu In skupno akcijo v podonavskem problemu. Dalekovidni dr. BeneŠ, ki je že poprej v italijanski reviji »La Voce del Po poli« razklada] an-tanti, kako treba izdelati za Srednjo Evropo nov politični sistem, je hotel postaviti Italijo na čelo reorganizacijske-ffa dela v Srednji Evropi skupno s Češkoslovaško. Ali italijanski državniki so bili visoki gospodje, ki so »romanamen-te« prezirali češkega Beneša in Or-lando je b-1 tako prijazen, da mu na spomenico še odgrovoril    ni. Omejeni
Sonnino je sanjal še o nekaki vzpostavitvi Avstro-Ogrske, h kateri bi spadala tudi Hrvatska in Slovenija, in v to svrho je metal na Hrvatsko milijone.
Sforza se je trudil, da bi 1 k\ Idiral !: bs-burške blodnje Sonninovc politike ali komaj se je nekoliko pribli n vim slovanskim drža\am, so ga že vrgli na-cijonalci, prežeti slavoiobije, in junaško je nastopil proslul" marciiese Della Torretta, ki je bil ta', nesn men, da je češkoslovaški vladi predložil račun z i 170 milijonov stroškov za češkoslovaške Čete, ki so se borile na Italiji i fronti proti Avstro-Ogrski. Pri n madžarofil in slavofcb je bil , marchese, no, zato pa je toliko hitreje zrastla mala antanta. Takrat se je v prvih Italijanskih glavah posvetilo, da je Italija nekaj zamudila. Spraševali so se, kje pa je ona napovedana konte-deracija z nemško - madžarsko prevlado? Schanzerja je prevrnil z zu;i i-nje politike Mussolini. Ali se je kaj i :-premenilo? Nič. Italijanski listi in politiki gradijo dalje polit 'cen zid okoli Jugoslavije, trudeč se, da odvrnejo od nas vse sosede, ki naj bi bili neprestano neprijateljsko razpoloženi proti nam.
Tako je delala Italija do današnjega dne. To so dejstva, ki se ne dajo utajiti »II Popolo d' Italia« se ie glede očitkov povodom sofijskih dogodkov ljuto razburil in zahteval zadoščenja za italijansko javno mnenje, ukazujoč .da se ima »nepoboljšljivim jugo-slovenskim ovčarskim psom« nadeti nagobčnik. Taka prostaščina pusti nas popolnoma hladne. Vsak da od sebe le to, kar ima. V fašlstovskem besednem zaklada prevladujejo psovke in ako glavni organ fašistov v Rimu piše o ovčarskih psih, Da se onorevole Olunta v Trstu rad raztoeoti na »srbske svinjske pastirje«. Dobro jim teknilo gospodom fašistom!
Poleg očrtane politične je še druga, posebna, vojna stran, ki priča, da Italija doslej napram nam ni hodila po poti, ki vodi do dobrih medsebojnih od-nošajev. Transport srbskih čet po njihovem albanskem trpljenju ostane kljub vsemu oporekanju pega na italijanski vojni zgodovini. Zakaj je pridržala Italija po prelomu na Piavi jugoslovenske polke in jih ni pustila domov? Armad-no poveljstvo sc je hotelo pred ljudstvom postaviti s človešk. plenom in italijanski državniki so računali z ustrahovanjem baš rojene Jugoslavije, dd bi bil vojni dobiček za Italijo toliko lepši. Kako je postopala italijan. vojaška in poltična oblast z našim ljudstvom na zasedenem ozemlju? To so stvari, katerih se drže duševne in telesne muke take vrste, da se nikdar ne pozabijo! Italija je polna grehov do nas, zato pa
kisika,« je dejal Challenger in zamišljeno motril vseh pet ob stene naslonjenih posod s kisikovim plinom.
»Da bi imel za te priprave več časa na razpolago, bi na rešitev tega vprašanja osredotočil vse svoje duševne sile. No, pa tudi tako upam uspeti. One rastline tam nam bodo tudi koristile. Dve posodi s kisikom sta že itak pripravljeni, da bosta tekom nekaj trenotkov sposobni za uporabo. Na ta način se ne smemo bati presenečenja. Vsekako pa poskrbimo, da se ne oddaljimo preveč iz te sobe, kajti vsak hip utegne nastopiti kočljivi trenotek.«
Na balkon je gledalo nizko pa široko okno. Od tu se nam je nudil prav isti razgled kakor iz pisarne. Pogledal sem venkai, a opazil nisem ničesar izrednega. Pred mojimi očmi se je vila stezica v lahnih zavojnicah doli po griču. Po njej se je počasi spenjala okorna kočija, podobna kakemu predpotopnemu preostanku, kot jih dandanes najdeš le še v samotnih selih. Dalje v dolini sem zagledal pestunjo, ki je porivala majhen otrošTci voziček, z drugo roko pa vodila otroka. Od streli so se vsepovsod vzdi-govali modri dimasti oblački, ki so vdajali širni pokrajini značaj spokojne umirjenosti In domačnostnega ugodja. Prav
nikjer, niti na modrem svodu, niti na osolnčeni zemlji ni bilo sledu o prežečem svetovnem poginu. Na poljih so se vrstile pridne žaniice, na igrišču pa so se gibali urni igralci po dva ali štirje skupaj.
V glavi mi je kar vršelo in vrelo, čudna zmedenost me je prevzemala in moji prevroči živci so trepetali v taki razburjenosti, da sem se kar čudil brezbrižnosti in hladnokrvnosti onih ljudi tam zunaj.
»Zdi se mi, da se oni pečutilo prav dobro,« sem pripomnil in pokazal na igrišče.
»Ste  li kdai  že igrali »golf«?« je vprašal lord John, »Ne. Še nikdar.«
»No, mladi prijatelj. Če boste to poizkusili, utegnete spoznati, da, kadar se pravi športnik zatopi v svojo igro, ne neha prej, dokler ga ne prebudi šele grom vesoljnega konca. Halo! Že spet je pri telefonu pozvonilo.«
Od časa do Časa, med in po fužini, je profesor odhitel v svojo pihamo, kamor ga je klicalo rezko zvonki *anje. Tedaj nam je vsakokrat sporočil vesti, ki jih je pravkar prejel. Se nikoli, odkar obstoja svet, nismo čuli tako strašnih poročil. Od juga se je semkai nriplazila velika senca, nalikujoča ogromnemu va-
lu smrti. Egipt je prestal strašno groznico in se pogreznil v nevzdramno spanje. V Španiji in na Portugalskem je divje borbe med ljudsko stranko in anarhisti prekinila tišina smrti. Iz južne Amerike ni došla nobena vest več. V južnih pokrajinah severne Amerike je postalo prebivalstvo po ljutih plemenskih bojih plen vseuničujočega strupa. Bolj severno, v deželi Marylands, je bil učinek komaj znaten, Kanade pa ni obveial niti duh otrova ne. Nasprotno pa so Belgija, Holandska in Danska kar tonile v strupeno valovje. Od vseh krajev so prihajali v središča znanosti obupni klici na pomoč, nesrečniki so prosili in rotili po rešitvi najslovitejše kemike in zdravnike. Tudi astronomi so prejeli kopice vprašanj. Toda vsaka pomoč je bila izključena. Pojav je bil splošen in izven človeške moči in znanosti. To je bila smrt — brezbolestna, toda neizbežna — smrt, ki ni prizanašala ne mladini, ne starim, ne zdravim, ne bolnim, ne revežem, ne bogatinom. Taka so bila poročila, ki so na nas udarjala iz telefonske cevi v odsekanih, obupnih klieih. Velika mesta so že vedela za svojo usodo in se — kolikor smo uvideli — že pripravila, da jo prenesejo vdano in častno.
Se vedno se je pred nami iskrila solnčna pokrajina, ie vedno so se tam-
kaj kretali seliaki in športniki, ničesar hudega sluteči, kakor ovca pod no i krutega mesarja. Docela neverjetno! Toda kje naj bi tudi poizvedel:? Blazno čudo se nam je vsem približalo s strahotnimi, ogromnimi koraki.
Pravkar je kazalec na uri pokazal tretjo popoldansko uro. Ko smo Še zrli skozi okno, se je tam zunaj prav gotovo raznesla neka vest, kajti seliaki so v diru zbežali s polja, nekateri športniki pa so hiteli v klubove prostore — kar tekli so. kot da se hočejo umakniti pretečemu nalivu. Mali žogarji so stopicali za njimi. Pestunja z otrokom se je obrnila in na vso moč gnala voz doli čez grič. Videl sem, kako je položila roko na čelo. Kočija sc je ustavila in utrujen konj je nagnil glavo doli do kolen. Zdelo sc je, da ga je premagal spanec. Nad nami se je bočilo zamolklo-mcdro nebo v žarkoviti poletni prelesti in po brezmejnem oboku so pluli lahni beli oblački. Če je bila človeški usodi namenjena smrt, se je bela uničavalka vsaj oblekla v haljo lepote. Toda uprav ta nežna ljubkost prirode je še bolj kruto povečala pretečo, strašno katastrofo, saj smo se morali pripraviti na naglo in neusmiljeno ločitev od tako mirnega in prijetnega življenja.
\
Stran 2.
♦SLOVENSKI     NA KO U«    duel. junija :\)26.
štev. 146
ni res, Kar misli »Piccolo«, da Se ona že nahaja na poti, katero smo jej napram Slovanom nas vetov al i v svojem uvodoma omenjenem Članku. Za svojo zunanjo politiko je podedovala od tiste tako proklete Avstrijo razupito geslo »Divide et impera!« Ločiti Čehoslova-ke od Jugoslovenov (kako se hvalijo v javnosti italijanski senatorji s prepre-čenjem koridora!), ne pripustiti mirnega sosedstva z Bolgari, Madžari, Romunsko, Grško in Albanijo držati proč od Jugoslavije, posebno pozornost pa obračati Madžarski, ki je najbolj bojno razpoložena. Deliti in v zmešnjavi v Srednji Evropi in na Balkanu zavladati počasi pa gotovo. Tako in v to svrho dela dosedanja Italija, pozabljajoč, da je avstrijsko - madžarsko geslo sicer uspevalo precej časa, toda končno je tnonarhijo upropastilo.
Vsi oni v Italiji, ki lako ra'di govore b italofobiji v Jugoslaviji, naj si blagovolijo ozledati italijansko slavofobijo !n malce naj mislijo pri tem! Pot do sporazuma z Jugosloveni in rudi do ugodnih odnos a j ev s Češkoslovaško ni frnogoča s sladko besedo na jeziku, pa
s strupenim sovraštvom v srcu. Ako Italija res stremi po splošnem miru m gospodarskem delu in ako jej je res do dobrega sosedstva, pri Čemur prihajajo v poštev v prvi vrsti Slovani, potem mora obračunati s svojo dosedanjo zunanjo politiko in pričeti z uspešnejšo.
Pričetek pa tiči še v njeni notranji politiki, v postopanju z julijskimi Jugosloveni. Naj nikar ne mislijo ItaTjani, da ako bijejo naš narod po enem licu v Julijski krajini, bodo mogli udarjati po njegovem drugem licu v Jugoslaviji. Opetovano naglašamo, da gre sporazum Italijanov z nami skozi srca julijskih Jugoslovenov.
Mi govorimo odkrito, ker iskreno iščemo konca sporov in napetosti med našo in italijansko državo. Zadnji čas je, pa za obe strani, da nadomesti med nami vedno večjo razdaljo ustvarjajoče sedanje stanje pošten sporazum, ki bo koristonosen v zunanji politiki, pa tudi v notranji, v slednji morda že nič manj Italiji kakor Jugoslaviji. Odgovor na vprašanje, ali je ocrtani dogovor mogoč Je v ustih italijanskih državnikov.
Po atentatu na ministrskega predsednika g. Rašica.
— Beograd* 29. Junija. (Izv.) Na Vidov dan, ob drugi obletnici sprejetja vidovdanske ustave, so se vršile dopoldne velike manifestacije beogradskega meščanstva za narodno in državno edinstvo. Manifestacije so potekle mirno in zelo svečano. Brez razlike na politično pripadnost je veliki zbor po svojih govornikih naglašal odločnost, da se stopi na branik za enotnost države in 'da se ta boj izvojuje z vsemi razpoložljivimi sredstvi Med govorniki ni bilo nikakega nesporazumljenja.
Nepričakovano izvršeni atentat je zapustil v beogradskih parlamentarnih In političnih krogih ali še bolje v vsej beogradski javnosti neizbrisno globok ntis. Beograd zadnje tri dneve živi samo pod silo tega dogodka. Atentat je parlamentarne kroge povsem iznenadil. Po končanih manifestacijah, ko se zopet vrača normalni tok političnega življenja, se izrekajo merodajni krogi za to, da vlada začne z obrambo domovine in enotne drŽave z vsemi legalnimi sredstvi ter da odločno nastopi proti tajnim elementom, ki z dejanji, agitacijo, z govorom In potom tiska rovarilo proti se-"danji državni obliki.
Na inicijativo mestnega odbora ra-ioTkalne stranke Je bil na Vidov dan 28. t m. ob 11. dopoldne sklican velik ma-mfestacijski zbor pred narodno gledališče pri spomeniku kneza Mihajla. Shoda se je udeležilo okoli 10.000 beogradskih meščanov. Razni govorniki brez razlike političnega prepričanja so soglasno poudarjali, da nI bil atentat naperjen proti osebi predsednika kraljevske vlade, marveč v glavnem proti obstoju državne enotnosti. Storjeno nasilje proti državi državni in narodni lenotnosti naj ima za posledico, da se osnuje enoten nacflonaiistični blok, da se organizira enotna fronta nacije proti notranjim In zunanjim sovražnikom.
Po sprejeti resoluciji vsebujoči Slavne misli za ohranitev države, je okoli 5000 ljudi odkorakalo pred stanovanje ministrskega predsednika g. Pa-siča. Manifestanti so prirejali velike ©vaciie ministrskemu predsedniku, vsklikajoK: »Živel kralj, živel Pašte!« Zanimivo ie dejstvo, da ves čas manifestacij ni bilo čuti niti enega medklica, ki bi hotel izzvati slabo razpoloženje In bi lahko vzbudil kake diference in nesoglasja.
Med ovacijami je posebna deputacija meščanov izročila g. Pašiču na shodu sprejeto resolucijo, ki veli: Meščani mesta Beograda, prežeti pravega patriotizma, izražajo svoje veselje, da ni uspel atentat na beogradskega meščana, največjega državnika naše države g. Nikole Pasića. Na svojem velikem zboru obsojajo vse poskuse, s katerimi bi se skušale uničiti največje svetinje našega naroda, dosežene po velikih naporih tekom stoletij s strani našega naroda, obsojajo vse poskuse, ki odpirajo vrata anarhiji. Hvaležni smo previdnosti, ki je včeraj na predvečer Vidovdana rešila največjo državno glavo, najboljega sina naše zemlje. Meščani mesta Beograda tem potom izražalo svojo radost g. Pašfču, da je ostal vkljub vsemu živ in zdrav in ni podlegel v borbi proti neprijateljem naše zemlje. V tej borbi naj i nadalje vstraja, služeč kralju, državi in narodu!
(Viharni klici: Živel kralj Aleksander! Živel ujedinjeni narod! Živel naš predsednik!)
Ministrski predsednik Pašfe se je z balkona svojega stanovanja kratko zahvalil. Kratko je izjavil:
Bratje! Vam se zahvaljujem za srčne in iskrene pozdrave. Vse svojo življenje sem deloval za dobrobit naroda in še to malo časa, ki m! preostaja, hočem posvetiti dobrobit? naroda, pa naj uganjalo karkoli si bodi neprijatelji našega narodnega ujedinjenja. Ta velika skupščina mi Je jamstvo, da ne bo zamrla ideja osvobojenja in ujedinienia tudi tedaj, ko me več ne bo. Naj živi nase osvobojenje in ujedinjenje! Gnev naj pade na vse, ki so proti temu delovali!
Te besede je narod viharno pozdravil z vsklikanjem in ovacijami g. Pašiču.
— Beograd, 30. junija. (Izv.) Diplo-matični zbor je atentat presenetil. Vsi diplomatični zastopniki so takoj poročali svojim vladam o atentatu. Izrazili so takoj ministrskemu predsedniku svoje čestitke, da je ostal nepoškodovan. Tekom včerajšnjega dneva je ministrski predsednik sprejel od vseh zavezniških in nam prijateljskih držav iskrene in tople čestitke. Čestitali so mu Poin-carč, dr. Beneš, Svehla, Bratianu, Du-ca, Venizelos in Aleksandris.
KAKO JE BIL IZVRŠEN ATENTAT.
Beogradski presbtro je izdal t**0! P* atentatu uradni komunike, kako je bil atentat na ministrskega predsednika Pašiča izvršen. Komunike veli:
Danes ob 1. mi popoldne, ko se Je predsednik kraljevske vlade g. Nikola Paši 6 vračal v avtomobilu iz narodne skupščine. Je streljal na njega v ulici pred ministrstvom javnih del neki mladenič, star 25 let. Oddal je šest revolverslkh strelov. O. Pa-šič je bil lahko ranjen na licu. Občinstvo, ki je obstalo na strele, je takoj zasledovalo atentatorja. Množica ga je hotela na licu mesta linča ti. Redarstvo Je formalno poskušal*) rešiti atentatorju življenje. Avio-mobil Je g. Pašiča takoj odpeljal na stano vanje. Komisarijat narodne skupščine je takoj začel preiskavo. Atentator je bil Izročen mestni upravi v zapore. Prva vest o atentatu je v Beogradu vzbudila veliko sen-zaeijo. Atentator se zove R a j i ć in biva že delj časa v Beogradu.
Podrobno poročilo o atentatu veli: Pe končani skupščinski seji se je predsednik kraljeve vlade g. Pašić ob t uri popoldne odpeljal v zaprtem avtomobilu na svoj dom. Pred poslopjem ministrstva za javne grad-be ie neki suh človek oddal šest strelov. Trije streli so prebili samo okno in niso po-
godili Žrtve. Šofer je iz strahu ustavil av- j tomobil. Atentator je skušal bežati, a so ga zaslendujoči dohiteli in prijeli. Eden revol-verski strel je Pašiča lahko ranil v mišico in raz ven tega je g. PaJić raj en na lica okoli nosa In očesa. Te rene so povzročili razdrobljeni kosci okna.
Na komisarijatu narodne skupščine so takoj ugotovili atentatorjevo identiteto. Je to bančni uradnik Mihajlo Rajič. rojen v Budimpešti 1897. rodom iz Vel. Gradišča > Srbiji, kjer je bil njegov oče trgovec a Je moral kot pristaš Karasrjorgjevićev zapustiti svoje rodno mesto in bežati v Budimpešto. Atenator je bil zadnje čase nameščen pri reparacljski komisiji v Passavi, kjer Je imel 2100 franc. frankov plače.
Kolikor so znani rezultati dosedanjih poizvedb, niso motivi tega atentata politični, marveč osebni, ker je bil atentator odpuščen iz službe in je zadnje dni zopet zahteval, da se ga sprejme v službo.
Na drugi strani pa zbira policija materijal, ki bi ji omogočil dokazati, da je atentator zasledoval tudi politične cilje. V Skoplje in v Zasreb so odšli politični uradniki, ki imajo voditi točno preiskavo in zbrati ves dokazni materijal. Uspehi teh poizvedb v Sofiji in tudi v Zagrebu še niso znani.
Pismo iz Rusije.
V beogradskem ruskem listu beremo ta-Ie zanimiv izvleček iz pisma, ki ga je nedavno prejel nek emigrant: Tebe zanima ,kako živimo? Evo: lansko in predlansko leto smo strašno gladovali, lačni smo bili, da si ne moreš misliti. Jedli smo vse, dobesedno vse. Mrhovina je bila prva in poglavitna jed, Letos nas je lakota nekoliko zapustila, ker je bila lanska letina dobra; zato pa nas teži druga nadloga in sicer davki. Vsak kmet, ki ima zemljo, mora plačati davek od vsega zemljišča, ne glede na to, koliko je obdelal in pose-jal. Sploh je zemlje kolikor in kjer hočeš, samo obdelovati je ni mogoče, ker primanjkuje živine in poljedeljskega orodja. Vse je polomljeno in za popravilo ni nobenih sredstev, ker je vse pokradeno in uničeno. Lahko si misliš, kako težak je položaj, če ti povem, da je bilo 1920. leta v stanici (kozaška naselbina) 80 tisoč glav goveje živine, sedaj pa je je ostalo samo še 426 glav. Konj je bilo približno tudi tol-ko, sedaj pa jih je Še kakih 300. Pa obdeluj zemljo in sej žito, če moreš. In kako naj sejemo, Če pa zahteva država od zasejane zemlje 75 % davka in poleg tega še od vsakega orala 8 funtov v naturi. Davek v denarju znaša od vsake glave goveje živine 56 milijonov, od delavca pa 14 milijonov. Zavarovalnina znaša 2 8m'lijonov, meščanski davek od osebe 6 milijonov, skratka, davek je treba plačevati od vsega, kar ima kmet na svojem posestvu. Niti mrtvemu inventarju in kokošim ne prizanašajo. Izgubili smo skoraj vse, kar smo imeli, ostalo je nam samo najpotrebnejše. — Bosi in raztrgani hod-mo po vasi. Pomisli samo, kakšne cene so pri nas! 1 funt kruha 2 milijona, mesa 6—10 milijonov, pud pšenice 10,—12 milijonov, rastlinskega olja 200 milijonov, masla 400 mil'jonov, čevlji 800 milijonov do 1 milijarde, krava 3 milijarde, konj 5 milijard. Sploh je vse strašno drago. Posebno pa nas tare tatvina in rop, ki se v zadnjem času izredno širi.
Ljudstvo je obupano in pričakuje od nekod rešitve. Razprostira roke in kriči. Rešite nas teh grozot in tlačan-stva! Toda zaman! Na klic nihče ne odgovarja, pomoči pa pričakujejo kakor Boga. Ljudstvo živi kakor v pasti. Ponekod si skuša pomagati z uporom, toda rdeča armada pod poveljst-
vom komunistov zatira vsak poskus oborožene vstaje in kruto kaznuje ne-pokornežs ne glede na spol in starost. Ce se bo to življenje nadaljevalo še 1—2 leti ,bomo menda vsi poginili. Iz cerkva so pobrali vse zlate in srebrne predmete. Žito smo oddali za dolg in ostal sem popolen berač. Naši bratje emigranti, ki so se vrnili domov, pa sede v eraričnih stanovanjih pod stražo. Častniki so na večni službi. Pravic nimajo nobenih, pač pa pišejo na zahtevo centralne oblasti vsak mesec ankete, kako in zakaj so služili v dobrovoljni armadi. Ankete se stalno menjajo, pregleduje jih posebna komisija črezvičaike in kakor hitro ni kaj v redu, jih pošljejo takoj v Moskvo. Oblast je pri nas ta-le: izvrševalni odbor, milica, komunistična organizacija in komisar. Sovjet se voli po ukazu, načelnika milice pošiljajo iz centra, komunistična organizacija pa obstoji deloma Iz domačinov ,največ pa je priseljencev Tud! bab ji odbor imamo, ki razpravlja o družinskih zadevah. Njemu pomaga arhimandrit, ki se peča z ločitvijo zakona in pogrebi. Brez njegovega dovoljenja mestno duhovništvo ne sme izvrševati teh obredov. Napisal bi še mnogo, pa se bojim, da bi za papir ne plačal z glavo. Danes pišem, jutri pa bom morda že sedel v podzemlju. Pričakujemo rešitve kakor Boga. Piši. Kaj res ne bo nihče odgovoril na naš klic?
V teh vrsticah se jasno zrcali duša ruskega naroda. Potrpežljiv in udan v voljo božjo do skrajnosti, mističen in naiven v svojem svetovnem naziranju stoji v vrtincu političnih dogodkov in čaka kakor dete, kdaj in od kod pride močna roka, ki mu bo pomagala znova na noge. Kdor je opazoval preprostega ruskega človeka v času, ko je razgrajala burja socijalne revolucije, se je lahko prepričal, da je ta stomilijon-ska, po prirodi izredno zdrava, proti vsem nezgodam obporua masa v pretežni večini sprejela katastrofalne dogodke kot nekaj predestniranega, usodnega, kot nekako kazen za greh, ki je živel seveda samo v domišljiji vernega, carju in Bogu zvestega ljudstva. O samopomoči, o tem, da je vsak po-samnlk kakor tudi narod svoje sreče kovač, ni mislil in še danes menda ne misli ruski kmet in delavec, ki mu je revolucija uničila malodane vse imet-
je. In sedaj, ko Je Že poteklo skoraj 6 mučnih in težkih let, še vedno sanja o čudotvornem odrešeniku, ki bo prišel od nekod, da mu uredi notranje življenje. V tem mističnem pričakovanju gre ruski narod tako daleč, da se ne zgane, da ne pomišlja o kakem resnem odporu proti nasilju komunistič. stranke, temveč smatra, da je zunanji svet dolžan skrbeti za njegovo usodo. Kako dolgo bo še živel v tej samoprevari?
Proslava spomina Josipa Reslja
Na starem pokopališču pri Sv. Krištofu počiva prah velikega Češkega rojaka, izumitelja ladjinega vijaka Josipa Reslja- Skromen spomenik, ki so mu ga postavili hvaležni potomci, se je bil pod udarci časa in vremenskih nezgod že nekoliko pokvaril, toda v zadnjem času so ga tukajšnji Čehi renovirali in sedaj stoji na grobu dobrotnika Človeštva kot Živa priča hvaležnosti in priznanja onih. ki jim je slavni pokojnik s svojim izumom zapustil neprecenljivo dedščino. V sredo smo obhajali 1301etnico rojstva tega zaslužnega moža. Češkoslovaška obec v Ljubljani je sklenila na skromen način proslaviti njegov spomin. Ob 6. popoldne so se zbrali na pokopališču Člani obce in zastopniki naših organizacij. Med njimi je bil generalni konzul češkoslovaške republike dr. Otokar Beneš, zastopnik inženerske zbornice in udruženja geometrov inspektor g. Ružička, zastopnika inženerskega udruženja ing. Mencinger in Pehani, jugosl. šumarskega udruženia dvor. svetn. Ing. Rustja, nadsv. Obereiger, ing. Tavčar in Rušič, tehnične fakultete prof. dr. Ri-hard Zupančič, gradbene direkcije ing. Zaje, Kraje in Skaberne. Župan dr. Peric je bil službeno zadržan in je no^a! pismeno opravičilo. Češkoslovaška obec in jugoslovensko šumarsko udruženje je položilo po svojih zastopnikih na grob Reslja dva sveža venca.
Proslavo je crvoril predsednik obce ravnatelj F. Chvatal. ki je pozdravil navzoče, izrazil v imenu obce zahvalo za udeležbo in v kratkih besedah orne-nil zasluge moža, Čigar 130. rojstnega dne se spominjamo danes na njegovem grobu. Nato je govoril v imenu Č. o. ing. dr. Kasal, ki je v globoko zasnovanem govoru očrtal življenjepis, delovanje in usodo velikega izumitelja. Reselj s svojim izumom ni doprinesel ogromne koristi samo slovanskim narodom, marveč vsemu človeštvu, kajti ladjin vijak je pomenil epohalen dogodek v razvoju tehnike. Zal, da so se tujci polastili njegovega dela in da med sodobniki Re-^*» selj ni našel pravega razumevanja. Na slovenskih tleh, kamor se je preselil, da bi v miru nadaljeval svoje delo, je našel drugo domovino, ki mu je bila dobra mati do konca življenja. Kako je znal jugoslovenski narod ceniti njegove zasluge, priča spomenik na grobu in spominska plošča na hiši v Pleterju. kjer je Reselj živel prva tri leta na naših tleh. Spominsko ploščo mu je postavilo bivše kranjsko primorsko gozdarsko društvo L 1911. Govornik se s hvaležnostjo spominja pokojnega ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja, ki je s svojo plemenito požrtvovalnostjo pripomogel, da se je spomenik na Resljevem grobu obnovil. Č. o. bo ohranila tega velikega dobrotnika v trajnem spominu. Dalje s hvaležnostjo omenja sedanjega župana dr. Perica, ki je obljubil, da bo mestna občina prevzela spomenik v nadaljno oskrbo.
V imenu jugoslovenskega šumarskega udruženja se je spominjal pokojnega veleuma dvor. svet. ing. Rustja. Naglašal je, da Resljevih   zaslug niso
Znamenit jubilej.
Naš najmlajši — ime mu je Lev, toda ni ne pol tako krvoločen — je praznoval te dni v blaženem zatišju družinskega kroga sedemletnico svojih Drvih plenic in ni blaženega zatišja vzeti čisto dobesedno, kajti so v družinskem krogu štirje otroci, živi so kakor žrebički, glasni kakor žerjavi
Če s« bodo stvari razvijale pravilno la po naravnih zakonih, ni pričakovati, da bo naš Lev še v drugič slavil sedmo obletnico imenovanega dejstva. Potemtakem pa je ta njegov jubilej pravzaprav redek jubilej in zasluži, da sc Iga javnost spomni s par vrsticami* in naj st javnost ne boji, da ji bo zaradi tega padla % glave krona. In se mi zdi, da zahteva običaj, In zato bodi se povedano, da praznuje na5 Lev svoj jubilej ob razveseljivi čilosti telesa in du-Jb. In kar je poglavitno pri jubileju in z njim združenim slavljem, tudi ob zdravem želodcu in ob neskaljeni sli in slasti.
Preteklost njegova je bila, ako izvzamemo prvi dve leti, precej neoma-ideževana. Napredoval je v letih in modrosti in je sedaj redni slušatelj prvega razreda javne ljudske šole in vžlva zraven vsak dan v premoru ob desetih žemljo za dve kroni
Cepljene koze je prestal z odliko, onako   uspešno je opravil tudi prvo
se spovedi tiče, mu je s par grehi priskočila na pomoč starejša sestra — fantek, je še majhen, pet pedi meri, šeste pol in še ne ve, koliko velja svet. Toda imamo vanj zaupanje in se zanašamo, da bo z leti še samostojnejši postal tudi zastran grehov.
Mislim, da pravih svojih grehov naš Lev sploh nima, ko še ne bere prepovedanih listov, ni član prepovedanih društev in ni volilec, da bi volil na prepovedano stran. Zato sem prcudaril položaj in dospel k zaključku, da utesme njegova molitev več zaleČ! pred nebeškim prestolom nego moja, in sem dečku poveril nalogo, da moli vsak večer tudi le za glavni dobitek v državni loteriji Ta bi nas reSil iz sapuna. Sapun je milo ali žajra. Ako na bo nič pottn mi ostane samo še sv. Anton. Oospa Meta je pravila, da so bile vse njena goreče prošnje pri drugih nebeških veljakih brez uspeha. Pa se je obrnila na sv. Antona in glej! — ustregel ji Je hitro, točno in solidno. In le sv. Anton sploh jako priporočljiva tvrdka. Samo da stane. Gospa Meta je rekla, da mu vsakikrat dinar potisne v puščico brez dinarja da se tudi sv. Anton ne gaue, Pa je bil nemara vedno takšen m se ni pohujšal šele v naši kraljevini
Naš Lev je povedal, da je bilo pri spovedi »luštno«.
»Luštno« se mu zdi vse pod milim nebom. Po svoji čudi je sploh »zadovoljni Kranjec«. Oziroma ne vem, kako bi se mu reklo sedaj, ko ni več Vii nego. ie stopila na mesto
kranjske dežele ljubljanska oblast. Po ustavi bi kazalo reči »zadovoljni državljan kraljevine SHS izpod ljubljanske oblasti«. Malo dolga je ta beseda. Tudi za kranjsko klobaso je nerodno, ko izgubi svoje pošteno staro ime. Novo ime, kakršno bi ji šlo po ustavi, je res predolgo posebno Človeku, ki lačen pride v gostilno in bi si jo rad hitro naročil. Jaz bi predlagal, da jo kratkoma-lo prekrstimo v SHS klobaso, da tako doprinesemo k ujedinjenju tudi mi svojo žrtev in svoj delež in bo konec bridkim očitkom.
Kar se potem zopet tiče Leva. tudi po svetem obhajilu ie povedal, da je bilo »luštno«. Bil je belo oblečen od not do glave in mu je bila obleka čisto prav. Prevzel to js za starejšim bratom in če bi mu bila šs prevelika, pa bi ne bil šel letos k svetemu obhajilu, ampak bi čakal bližnjega leta.
Taka Je ta reč in kadar je bil naš Lev pri zobnem zdiavniku, da mu je Iz-drl kak majavi zob, se je takisto pohvalil vsakikrat, da je bilo »luštno«.
Pa sem dejal: »Ce Je bilo »luštno« pri zobnem zdravniku, ti ni treba še druge zabave in kina in vrtiljaka in si prihranimo denar,«
Začuden me je gledal, pa sem se držal jako resno, pa mi je verjel in je to njegova hiba, da preveč verjame.
Odkar je bil pri zobnem zdravniku, se Je naučil in žvižga skoz zobe. Jaz sem poizkusil, pa ne znam in moja Žena tudi ne in sem vprašal vratarja na kon-servaiorijUft če zna gospod direktor^ in
je rekel, da ne. Tedaj ta reč ni tako preprosta in se obeta našemu Levu lepa bodočnost na polju umetnosti — to je prav, kajti ima fantek bolj mehka ušesa in bi bil zaradi ušes manj sposoben za poduk pri mojstru in za obrtno karijero.
Drugače je zdrav, razun če je bolan. Gliste mu nič kaj dobro ne store. Imamo pa zoper njegove bolezni trajno zdravilo.
Poglavitno zdravilo je ricinovo olje in kadar mu ga z žlico vlijeŠ v usta, mu moraš hitro stisniti nos, pa ga bo požrl. Drugače ga nemara ne bi Tarifa za ricinovo olje je ena krona. Toliko gre namreč Levu za to, da vzame zdravilo. Sploh se mi zdi pravičneje, da dobi plačilo bolnik, ki je bolan in trpi in potrebujt zdravila in izpodbude, ne pa zdravnik, ki mu nič ni. Ta stvar bi se morala načelno izprevreči, potem bi se narod tudi rajši posluževal zdravniške pomoči kar bi bilo velikega pomena za zdravstveno stanje v naši kraljevini.
Drugo zdravilo je mokri ovoj, stane dve kroni. Po navadi pomagata ricin in ovoj in je dečko zopet zdrav.
Če pa je bolezen bolj trdovratne narave, potem pride na vrsto zadnje sredstvo — namreč postelj. Tukaj je sanatorij za vse otroške bolesti in bolezni Kar zadovoljno se oblizne Lev, kadar ga predenđ v sanatorij in takoj zaspi in drugo jutro je zdrav. In je tukaj tudi zavetišče zoper nevihte in hude sanje. In je ta postelj sploh najvar-
nejši kraj na vesoljnem svetu in bi ob njej izgubili svojo moč celo potres in ogenj in lava in sovražne granate. O tem je uverjena vsa deca. Zastran sanj pa je vredno pripomniti še to, da sanja naš Lev v nadaljevanjih. Kjer so se mu nehale sanje prejšnjo noč, tam jih sledečo noč nadaljuje. Tako mi je sam povedal in se mu lahko verjame, kajti se naš Lev ne laže — je za laž še preoko-ren.
S svojimi starši — to m z nama — je hvala Bogu Se precej zadovoljen. Rekel je, da si staršev ne bo več prebral in da ostane pri nas. Naključi se pač kdaj. da se mu zameriva. Potem naju kaznuje z Izjavo: »Pa ne^Com jedel!« V tej izjavi tiči metoda in Itffie bi upal, metode kratkomalo obsoditi, da je ne-zmlselna, ko se poslužujejo enake metode tudi stranke, kadar se jim zameri vlada. Jako sem poklofutan seveda, kadar Lev izjavi da ne bo jedel, poklofutan tako, da pri tej priči sežem v žep in mu dam dinar, če res ne bo jedel. Pa se že čez pet minut skesa, prinese dinar nazaj in naklepa z veliko slastjo — blagoslovil mu Bog!
Tako je na tem svetu!
Ob skromnem slavju, ki smo ga priredili našemu Levu, so mene izbrali za govornika. Vpoštevali so blagohotno moja prizadevanja v rodbinskem krogu, da se vejice in pike postavljajo na pravi konec. Drugače pa nisem govornik in sem si vzel za pomoč v roke »Slovenski pravopis« in sem spregovoril in rekel:
znali dovolj oceni« njegovi sodobniki in da so šele poznejša pokolenja spoznala, kaj pomeni njegov izum za človeštvo. Jugroslov. šumarsko udruženje, ki ie dedič bivšega kranjskega primorskega gozdarskega društva, pa se je vedno zavedalo, kaj je bil Reselj kot veleum in odličen šumar in zato mu poklanja danes skromen venec iz svežega cvetja, da dokaže s tem, kako drag mu je spomin na tega velikega moža, ki mu kliče govornik slava. Ravnatelj Chvatal se je ponovno zahvalil za udeležbo in zaklical pokojnemu rojaku slava, nakar je bila proslava zaključena.
Dr. Kramar
Kakor smo na Kratico že poročali, je vodja Češke narodne demokratske stranke dr. Kramar govor'1 na nedeljskem javnem shodu v Plznu o notranjepolitični situaciji In onih strujah, ki so za razmere na Češkem posebno me-rodajne. Ob tej priliki je karakterizira! najprej svojo stranko, potem pristaše starega demokratičnega internacij onalizma in končno ono skupino, ki posluša glas iz Moskve in teži za bliža-njem z boljševiki. O češkem nacijonali-zmu je dejal: Ponavljati moramo besede in dokazovati fakte, da naš nacl-jonalizem ni šovinizem, temveč da je to posvečujoča ideja vsega delovanja. Mi moramo naglašati, da govoreč o tem, da smo nacijonaHstl, poudarjamo, da hočemo biti pošteni demokrati, ki delujejo za vse sloje našega naroda. Mi hočemo biti pravični vsem, toda za nobeno ceno m niti najmanj ne odstopimo od tega, da je naša država država češkoslovaškega naroda v polnem obsegu naše republike. Zafo je ludi naša dolžnost, delovati na to, 'da se bodo naše narodne manjšine zavedale, da so v narodni čeŠkoslovaŠici Hržavi To je naš nacijonalizem m mislim, 'da se lahko na ta prapor podpiše vsak delavec, čeprav je socijalist Kar je Čeh, to je Slovan ,to geslo je veljalo za naše vspodbujevalce m bo veljalo za nas. Slovanska kri je bila za nas prelita in ml danes ne smemo pozabiti, da oni, ki so nas osvoje val i, sedaj trpe. Slovan s tvo je v krizi m naša dolžnost je, delovati na to, da bi ta kriza minila in da bi se slovanski narodi združili. V imenu velike slovanske ideje se lahko poravnajo spori, ki danes ovirajo stike med po-samnimi narodi. Pot k ujedinjenju je dolga in težka, foda fo nič ne de. Za nas ne more biti drugega cilja, nego da pokažemo Slovanstvu, da nismo oholi in prevzetni tudi če smo si opomogli in da smo slovanski prapor nosili tudi leda j, ko od slovanske ideje nismo imeli nobene koristi. Hočem biti optimist Nacijonalizem, zdrav, plemenit demokrat izem bo zmagal vse ffiahinacije ln-temacijonalizma. Dokazali bomo svetu, da smo zvesti programu, za katerega -smo gradili osvobojeno državo in da bomo smatrali svojo častihlepnost v tem, da delujemo za ujedinjenje vseh slovanskih držav. Navzoči zborovalci so sprejeli njegove besede z viharnim odobravanjem.
RUHRSKO OZEMLJE POPOLNOMA ODREZANO OD OSTALE NEMČIJE.
— Berlin,   29. junija (Izv.)   Na ukaz
francoskih okupacijskih čet je sedaj pretrgana zadnja zveza Darmstadt-Frankfirrt, ki je edino spajala Nemčijo z zasedenim ruhr-skim ozemljem. Cernacija železniškega omrežja je s tem popolnoma izvedena. Nekatera mesta trpe ogromno škodo. Kopališča Wiesbadeu ima že deficit pol milijarde mark.
»Ljubi moj slavljenčeklc
Odprl se mi je bil »Slovenski pravopis« pri črki P in sem čital počasi z umerjenim glasom, z rahlim poudarkom:
»Paberek padati pagan! Paglavec pahljati pajčevina pajčolan. Pajek pakt palec. Palica panj panoga — papež papir parafraza — parirati pariteta.«
Potem sem dvignil svoj glas:
»Pariti Pariz parkelj — pamik parter pastirica — pastorek in patos.« In sem grmel: »Patoka pavšal pazder pazduha — pecelj pečati se pečatnik pecka?«
Pa mi je zopet polegel glas: »Pedenj pega — pehalnik pekel — pendant peniti se pentlja.« Milo sem napel struno: »Percipirati peresnik perfi-den pergament« prijela me je ganjenost: »Periferija perilnik perioda peripetija.« in ko sem prišel do besede »perpendi-kel.« se mi je zaletela solza in mi ustavila tresoči se glas.
Pa so se ob perpendfldu zajokali rudi vsi poslušalci in najbolj je tulil naš Lev in si je solze in nos otiral ob moje hlače.
Zopet je pokazala ta prilika, da ni poglavitna reč, da so besede lepe In umetno postavljene, nego je poglavitno,
da prihajajo tz srca.
Suhe hruške in koruzni žganci so
»aklinčili ariero«to m s&f&e dagfej
Telefonska In brzojavna peroefa
Narodna skupščina in proračunske dvanajstine.
Klerikalci napovedujejo odločen boj radikalni vladi.— Specijalna debata o proračunskih dvanajstinah. — Beograd, 30. junija. (Izv.) Na
Vidov dan popoldne in včeraj je imela skupščina plenarne seje, na katerih je razpravljala o zakonu glede proračunskih dvanajstin za mesece julij, avgust in september.
Razvila se je daljša debata o finančni politiki vlade, v katero so posegli demokratje in ostali člani opozicije. Bivši finančni minister Kumanudi je zelo ostro kritiziral finančno politiko se-dajega finančnega ministra, naglaŠajoč, da uporablja isti sistem In Iste metoda, kakor nekdaj on, da vzdrži kurz dinarja v inozemstvu. Poprej je kot poslanec kritiziral njegovo postopanje, a sedaj kot minister uporablja ista sredstva.
Zastopnik klerikalcev dr. Kulovec je v skupščini objavil njihova načela, zakaj je klub primoran voditi odločno borbo proti vladi Med drugim je izvajal: »Začeli smo vojno z našo vlado. To borbo hočemo dokončati. Vodili bomo boj do končne zmage, v korist slovenskemu narodu. Borili se bomo tako dolgo, dokler ne zmagajo pravične zahteve slovenskega naroda.«
To izjavo smatrajo parlamentarni krogi za zadnjo klerikalno pretnjo vla-
di Klerikalci so grozili že dlje časa, a svojih groženj še do danes niso spravili v dejanja. Vse grožnje so se jim izjalo- j vile. j
Specijalna razprava o proračunskih dvanajstinah je razdeljena na tri skupine. Prva skupina obsega izdatke od čle-na 1—17, druga dohodke od člena 18— ' 21, in tretja skupina člene 22—46. i
Na včerajšnji se\\ je skupščina z večino glasov sprejela prvo skupino, t je člene 1—17 zakona o proračunskih dvanajstinah. Skupščina le na ta način odobrila vladi kredite za tri mesce v j celokupnem znesku 2 millardl 33.649.357 dinarjev 60 par. Odobren je tudi ministrstvu za lavna dela poseben kredit v znesku 140 milijonov. Skupščina ie tudi odobrila vladine predloge o novih davkih, to je predlog o petkratnem zvišanju zemljiškega davka in predlog o 30-odstotnem povišanju neposrednih davkov in doklad. Od tega povišanja so izvzeti invalidski in poslovni davek ter davek od uradniških plač.
Danes zaključi skupščina specijalno debato in stopiio proračunske dvanajstine jutri 1. julija v veljavo.
HUJSKANJE DR. KOROŠCA.
Beograd, 30. junija. (Izv.) Dr. Korošec in njegovi tovariši so začeli takoj po izvršenem atentatu širiti vest, da je bil atentat na ministrskega predsednika delo Orjune. Dr. Korošec je takoj v imenu svojega kluba čestital ministrskemu predsedniku g. Pašiču, da se je atentat ponesrečil, obenem Izjavljajoč: »Orjuna je poskrbela za atentat, atentat je pripravila Orjuna.« Ta izjava dr. Korošca ie v parlamentarnih in političnih krogih vzbudila veliko ogorčenje.
Novinarjem je dr. Korošec Izjavil: Po morali katoliške cerkve se morajo obsojati vsi atentati, tako atentati na Draškovfča In Paš?ča, a ravno tako se mora obsojati atentat na Ferdinanda v Sarajevu. Nikakor se ne morejo nekateri atentati obsojati, drugI pa poveličevati.
Ta izjava dr. Korošca je po svoji drznosti in nesramnosti vznemirila vse politične in parlamentarne kroge.
Papež za Hmm,
PAPEŽ ZA NEMCE NA RUHRSKEM OZEMLJU.
— Berlin, 23. junija. (IzvJ Msgr. Tesra je izročil v imenu papeža podpornemu komiteju svoto 500.000 lir za prebivalstvo na ruhrskem ozemlju. Potom nuncija msgr. Pacellija je poslal rektorju monakovskega vseučilišča svoto 50.000 lir za revne dijake.
— Pariz, 29. junija. (Izv.) Na seji francoskega senata je včeraj vlada predložita predloge o odobrenju kreditov za ruhrsko akcijo. Ministrski predsednik Polncare" je kratko omenil, da je stališče Francije in Belgije v ruhrskem ozemlju neizpremenje-no in da je treba odpor Nemčije v ruhr kem ozemlju smatrati ne samo za pasiven, marveč za aktiven odpor. Intencija francoske vlade Je. da Nemčijo odvrne od posledic takega odpora. Radikalni poslanec Albert )t vprašal vlado, kaj misli o papeževem pismu .Naglasa! je med drugim: Rim Je ostal vedno Isti, kakor le bil. zaveznik centralnih držav In neprijatelj Francije. (Viharno ploskanje.) Dalje je vpraša! govornik ministrskega predsednika, kakšen vtis je napravilo papeževo pismo na Belgijo. Poincare" le odgovoril: Nobenega!
PAPEŽEVA AKCIJA ZA MEDNAROD* NO KONSOLIDACIJO.
— Rim, 29. junija. (Izv.) Papež Pij XI. je poslal kardinalu Gaspariju odprto pismo, v katerem poziva vse narode, naj urede medsebojno življenje tako, da končno ne bo vec ogrožen svetovni mir. S posebnim 07.'u rom na reparacijski problem in okupacijo Poruhrja, ki ga smatra za plavni motiv med* sebojne disharmonije, naglasa poglavar kas toliske cerkve, da se poločai v Evropi ne glede na vse mirovne konference in diplo* matična pogajanja dosedaj ni zbolišnl »-emveč ▼ mnogih ozirih celo poslabšal. Mednarodno življenje postaia od dne do dne boli zmede* no, mir je ogrožen in gospodarski ter kul* turni napredek evropskih narodov ovira medsebojno nesoglasje v toliki meri, da ran, ki jih je prizadela svetovna voira. ni mogoče zaceliti. Kot skupni oče krščanske družine znklinja papež vse one faktorje, ki drže usodo narodov v svojih rokah, naj razna sporna vprašanja, zlasti pa reparacij* ski problem presodi to ponovno v onem kr= ščanskem dttlra, ki združuje čut pravičnosti s čutom sociialnega človekoljub ia. V pomir* jenju in vzpostavitvi Nemčne vidi panez plemeniti cilj, čigar dosega mora ndtf-b^ati vse žrtve zmagovalcev in oremagarub. Olav* ni namen njegovega r»tsma ie. vnliva+i na krščanski svet in merodaine činitelje v med* narodni politiki, da se sprav"fo s sveta ona pereča vprašanja, ki povzročajo stalno ne* varnost nove vojne.
VELIKA NESREČA PRI AVTOMOBILSKI DIRKL
— Gradec, 30. junija (Izv.) Včerajšnja dirka avtomobilov, pri kateri so se imeli preizkušati razni tipi, je končala z dvema nesrečama. Na progi St P61ten-Wels se je prevrnil avtomobil s Številko VII., v katerem je sedel Oradčan ing. Kneschaureck s svojo soprogo. Avtomobil se je s tako silo prevrnil, da se le potem zopet sam postavil na kolesa. Težko ranjeni inženir se je še sam dvignil, a je potem na mestu mrtev obležal. Njegova žena in Šofer Neu-mann sta dobila težke notranje In zunanje telesne poškodbe. Nekaj trenutkov popreje se je pa ponesrečil tudi avtomobil zagreb-gkesa tovarnarja oljratih barv Emila Zan-kla. Avtomobil je zadel V drevo in sta to-
m ftoJer teiko pottodovMta.
VAŽEN SKLEP LIGE NARODOV.
— Dunaj, 29. juni i a. (Tzv.') Kakor ie iziavil te dni predsednik avstrijske lige dr. Dumba, so se začele posamezne nacijonalne lige v zadnjem času živahno zanimati za mednarodno življenje in za Društvo paro* dov, ki mu hočejo dati obM-Žje vrhovnega mednarodnega organa. Uniji nsciionalnib lig se nridružiiejo vedno nove lige. Tako je nedavno prijavila svoi vstop belgijska in dve ameriški ligi in sedai bo centralno vod* stvo začelo akcijo za sprejem Mero čije v Društvo Narodov. NTaivaf-nei^o nalogo vidi T'niia na ci i oralnih lig v tem. da reši vp^a* Sanje razorožitve, reparacij in okupacije Po* n.'hria. V tem ozirn je že dosežen velik uspeh. Na svoji zadnii seji se ie namreč uniia pečala z reparaciiskim problemom in pri tej priliki se je zastopnikom drur/ih na* rodov posrečilo pripraviti francosko d "lega* cijo do tega. da se je pridružila r^soT'iciii, ki Tnntevn. da se renaracijsko vr»r<i?nnie iz* roči Društvu narodov kot naivišii nevtralni med^a-^dni instanc?. Tako je nemŠko*za< vezniški Vonfli1*t prišel pred forum vseli na« rodov in bi bil rešen na na*in, ki bi ta do* volni obe stranki in preprečil vse nadalinje mednarodne zapletliaie.
INFORMACIJE BTjni^PEŠTE IN SOFIJE O ATENTATU.
— Beograd. 30. junija. (Izv.) »Vreme« pri občuje poročilo: Sofijski listi so pred nekaj dnevi beležili vest, da je ministrski predsednik g. Pašić ubit in da je vlada vržena. Take vesti so se širile tudi pred sofijskim prevratom. Zanimiva je tudi vest romunskega lista »Dimimeaza« z dne 7. luni j a t 1. List poroča iz Sofije, da Je ubit ministrski predsednik Pašić in da so to vest preko »Pester Lloyda« dobil soiijsld listi dne 5. junija t L Zanimivo bi bilo dalje poizvedbi, kake niti so se pleUe radi Pašica v Sofiji in Budirrrpešti.
PoHflone vesti.
sa Radlćevci napram novi situaciji. V seji predsedstva HRSS je prišlo v zvezi z novimi dogodki v politični situaciji do nastopnih treh zaključkov: Vodstvo HRSS poživlja vse svoje organizacija, da do daljne odredbe vodstva ne sklicujejo več javnih skupščin in tako se tudi ni vršila že dovoljena skupščina v Bošnjakih (sremska županija) dne 29. t. m., istotako ne druge za prihodnje dni naprošene skupščine. Vodstvo stranke pravi, da ima kmetsko ljudstvo sedaj dosti drugega po^la in da je bilo že dovolj shodov v volilnem času. Organizacije HRSS pa bodo imele lahko še nadalje sestanke po paragrafu 2. zakona z dne 14. ;an. 1S75 na ustmene ali pismene pozive v zaprtih prostorih in pod kontrolo, da nima nikak nepovabljcnec j pristopa. Drugi zaključek se tiče znane- , ga Članka v »Samoupravi«, kjer so je prepoved Radiceve skupščine utemelje-vala s protidržavnim delovanjem HRSS. Vodstvo stranke pravi, da zakon o za- ! ščiti države daje vladi oblast samo za tof da prepreči vsako akcijo, naperjeno proti državi in po celem sveta in po be- j sedi samega tega zakona se razumejo j pod tako akcijo v tem zakonu točno ; opisani čini oziroma pozivi na nasilno spremembo ustave aH nasilno rušenje vlade. Tretji zaključek se bavi z govorico o obnovi banske časti. Vodstvo HRSS izjavlja, da med zahtevami hrvatskega nrrodnega zastopstva ni obnove banske časti vobče, posebno pa ne na ta način, ako bi bila ta čatt po- i
deljena samo kakemu beogradskemu uslužniku, in bi taka koncesija v hrvatskem seljaštvu in hrvatski svobodni inteligenci ne zadovoljila nikogar, pač pa bi beogradske vlastodržce izročila na Hrvatskem ponovnemu preziranju in zasmehu. — Radić je uvidel, da mu pre-povedanje shodov s strani državne oblasti ne bo prinašalo koristi, zato pa je kratkomalo sam ustavil nadaljne shode, rekoč, da ima kmet sedaj dosti drugega dela. Res ie to! Le pametnega gospodarskega dela naj se oprime hrvatski kiiiet in izogiba naj se hujskaških shodov, pa bo kmalu mnogo boljše zanj. Na varnem in pod svojo kontrolo bodo Radtčevci še nadalje rovarili, alt ko odpade roverenje na debelo, utegne v kratkem odpasti tudi eno na drobno. Treba poskrbeti tudi za to z vso preudarno odločnostjo.
= Na ostrini noža. Šusteršičev »Ljudski tednik« se bavi pod tem naslovom z resnostjo sedanjega položaja in odgovornostjo vseh merodajnih činite-Ijev našega javnega življenja. Za nas Slovence spada med te Činitelje v prvi vrsti dr. Korošec. Znano ie. da nimamo mi do njega nobenega zaupanja, ker je, odkar mu ie naklonila u^oda politično vodstvo, pokazal vse skozi nesrečno roko in temeljito oškodoval ljudske koristi. Ali ogromna večina slovenskega naroda mu je izkazala svoje znunanie in danes je reprezentant slovenskega ljudstva. Vse oči so obrnjene nanj. Kai bo storil? To je usodno vprašanje za luid-stvo. belimo mu in želimo ztosti ljudstvu, da se odloči za pameten in vesten ukrep v blagor ljudstva. Ne donada pa nam, da ie zopet začel odvračati odgovornost od sebe in jo že vnaorej nakladati na druga ramena Kai druzega je to, da se s?m skriva v Beogradu in poŠil'a v Ljubljano poslanca Sušnika, da izposluie sklen stranke? Stranka naj stori usodepolne sk^pe v od^otno^ti svojega voditelia! To je čudna igra. ki kaže na to, da bi si Korošec rad ooral roke že vnaprei. ako bi Slo <=!abo. Nikomur ne more dopadati taka dvolična igra. Voditelj stranke, če je kaj vreden, mora jasno prevzeti odgovornost za vse važnejše strankine ukrene. Govori se o sklicanju shoda zaupnikov SLS. Mi prav nič ne zaupnmo vsem voditeljem SLS skupaj. Vendar pa želimo, da bi jih vsaj enkrat srečala uvidevnost in da bi ukrenili izjemoma to, kar zahteva blagor nnšega ljudstva brez ozira na lastne malenkostne koristi
~ Kutak. "Radikalna »Samouprava« piše o kuluku nastopno: ^Kar se tiče kuluka, ie to ustanova, ki je našemu narodu mrzka. Narod je v dalini prošlosti delal tlako Turkom, v bližnji preteklosti tujim okupatorskim oblastim. V časih cligarhiie in absolutizma je moral narod delati tlako tudi poedinim posestnikom. Umevno je torej- da že sama beseda izzove pri n-'em neugodno razpoloženje in bridke spomine. Narod mrzi to ustanovo tudi zaradi tega, ker se je vsled brezvestnosti upravnih in občinskih oblasti vršila krivično in pristransko. Danes se ta obsovraŽena ustanova vrača zgolj vsled današnjih neprilik ne kot sistem, marveč kot mera. ki nai izpolni današnjo potrebo. Ljudstvo potrebuje dobrih poti. ako hoče gospodarsko napredovati. Tzgradba teh poti potom davščin in izročitev tega posla podjetnikom bi bila zelo draga ne samo vsled pretiranih zahtev podjetnikov, nego tudi vsled drage delavske sile. Tak način zadostitve tej žrvi naši potrebi bi moral torej ogromno obtežiti davčno ljudsko silo. Temu pa se je bilo treba danes izogniti. Tako se je pristopilo k tej drugi meri, h kuluku. Pri njej zadene Vsakega državljana kos dela. Uradniki, trgovci itd., to je ljudje, ki ne morejo neposredno vršiti tega posla, morajo plačati svoj delež delavne sile. ki pade na nje. Ta dohodek ima pokrivati stroške za cestno delo. Kmetsko liudstvo ima vršiti ta posel v onem času. ko prenehajo poljska dela, da ga izvrši brez škode za svoje redno delo. Da bi se pa ta posel izvršil uspešno, morajo upravne oblasti paziti na to. da se razporedi pravilno in pravično in da posestniki in občinski činitelji prednjačijo ljudstvu z marljivostjo v izvrševanju tega posla. V tem prizadevanju upravnih oblasti tiči ključ za pravi in stvarni uspeh.« — Kuluk prihaia vsled današnjega neugodnega gospodarskega položaja, katerega so v veliki meri zakrivili tudi naši klerikalci.
= Bivs*; bolgarski m?n-stri svobnd-nl. Po poročilu iz Sofije so prispeli na večletno ječo obsojeni bivši bolgarski ministri iz trdnjave Sumen v prestolico. Meščanstvo jim je prirejalo ovaci'e.
= It. boja proti Katflanski volilni reformi. Boj proti fašistovski volilni reformi je sedaj osredotočen na popolar-no stranko. S strani fašistovskega vodstva se napenjajo vse sile, da bi odstopil tajnik Don S tur« o, Id je dula vse stranke, na kar bi se, po mnenju faši-stovskih voditeljev seveda, stranka po-polarov preokrenila od svojega odpornega stališča in bi se vdala za volilno reformo naklonjenemu razpoloženju. Znano je, da sveta stolica ne gleda s prijaznim očesom sedanjega nastopanja ponoHme stranke in da si želi izvestne izpremembe, katera bi se dala oživotvoriti najbolje g odstopom Don Starša.
Taslstovska glasila pridno mešajo volil-noreformske zmešnjave in ako bi Don Sturzo res odpadel, bodo upravičeno triumfirali in njihova volilna reforma jim bo nato obetala pa skoraj gotovo tudi prinesla za seda- nepričakovano uspehe.
KONGRES »SAVE/A. NARA VLJACKIH ZADRUGA DRŽAVNIH NAMEŠTENKA«.
Odlični gostje so posetili zadnje dri Ljubljano. Iz vseh krajev države s i prihiteli delegatje »Saveza nabavijačktti zadruga dr* žalnih nameStenika«*. da prisostvujejo kon* gresu, ki se je počel /.? v nor. ' . dr.e 25. t. m. z otvoritvijo zadružne : le, i i kal so predavali 6g. Sribler, Maric, Ferjančiv in
Jur:nan.
Včeraj zjutraj ob osmih pa se ?e vyvii
pod vodstTom podpredsednika Mil Sa feria glavni kongres »Saveza n zadrupa državnih nameštenika«, ki ie tri:nI skorai nepretrgoma do 18, ure, /.:'.•> top.i ni so bili drlc^atie iz rseh krajev države. Po urodnfm tf^voru podnreJ* -1 .;T p< 1 ll
poročilo glavni rajnik, ki [e nave : l da s1 je »Savez« 125 zadrug, v katerih i • Han j no okoli 40.000 članov.
Po oor^cMVi  v*<*h  jrj»trpni5kin   t inkeljo* nariev. ki *o bila z odobravanjem sprejeta, sc }c razvila zelo živahna d bata, 'i je p staiala  mestoma  burna,   zlas I   \ s1 d t ker so bili zagrebški delegati v opoziciji. Zmagata ra ie resn \ volja ostal % delegatov, in tnV-o je bil z opo-'iciio Zagrebčanov izvo* ljcn slrdrfi novi od^or: dr/, svetnik Div' ' n^vič, f?rne-a1ni kontrolor Vuki     i 1
ra'ni carinski ravnatelj v p. Arsa V.\}. na-celnfk i .''nis+rstva financ v n. Letioa. načo'* niV ministrstva za soc. politiko Vnjnovv, načelnik mfnistrstva poŠt Toša Jovanovid, nadrdic Voiin Cjuričić Sef oddelka ra izvod* bo bnđgeta, Branko Zivković, gimnazijski ravnatelj v Zemunu. Adolf Ribnik ar, na 1-nik v r . inšpektor Milo? Stiblcr, Peter Pe* šic1 iz Skoplja, nrnfcsor FCatonaric" '■' Spil t, sodnik Oskar Veljači iz Visoke Bosne, dr. Klaii iz Znrf-oba, Milan Goric, StonlSa .T'^ vnnović in M;*nš Grgi<$, vsi v načelstvo, — Izvolieni so bili tudi namestniki.
Po iz'rnnem dnevnem redu so bili snre* ie+i razni konkretni predlogi in s1"!, ni. važni za »Savez«. Med dr^im je omeniti sprejeto resolucijo, s katero se ima dr/avno imetje ^R~!ie« prepustit] »Savezu« v eksploatacijo. Nato je bil kongres zaključen. Zvečer sc je vrši! intimen komerz.
— Javne kućo | javni mora!. P \
r-slovom obiclodanuije "Licra prepornd.it vrlo savremertn knifžicu, koja s rodoljubnim z^rom iznosi pred javnost i vhstl tal delikaten ali zamaš-t problem prihodom četristosodiSnjice Marka Marultfa. Jez-jrrovtto i zorno prikazano te sve najbftnf-ie o tom pitanju. Navadia se dvojako opri-»ečno liječenje. ^Uga Preporoda* Istupa sa svojim posrednim predlocom. niječe prav-noso"ira1nu pnilloffu iavnim kučarm 1 nn-sdasuje potrebu radikalne operacije. Ci'c-na 2 Dinara.
— IV. Umetnostna razstava kluba Mladih v Akademskem dormi, Miklošičeva cesta 5 polec: hotela Union se vsled slabega obis&a podaljša čez julij.
— Otvoritev Mešrrovlćeve razstave v Jakopičevem pav'k'omi. Na Vidov dnn, naš državni praznik 2*. tm. :e bila brez velikih pompoznih formalnosti in govorov otvorjena na priprost način razstava kiparskih umotvorov našega velikega umetnika McStrovič/i. Razstavljeni so razni umotvori. 40 po Številu, kipi, reliefi, fragmenti, študije v mavcu, bronu, marmorju in v lesu ter 21 litogr^flj. Vsi ti umotvori so nastali v letih 1903. do 1922. K;p, lastni portret Iz leta 1907, nam predstavlja mladega umetnika, ko le študiral umetniško akademijo na Dttoajo. Je kodrolasi san'avi mladenič, boreč se z materhlnimi težkofaml. K;d št. 1 je sedai last g. ZadnOcarja izKam-nfka, kf ga ie bil leta 1903. kupil od umetnika za zelo malo svoto. Razstavo so si takoj prvi dan ogledali predstavniki civilnih in vojaških oblasti, med niimj veliki župan dr. Frider'k Lukan. komandant dravske divizijske oblasti polkovnik VnIkovič\ dalie zastopnik« tujih držav, generalni konzul Češkoslovaške republike g. dr. O. Be-neš, francoski konzul g. Flache in avstrijski generalni konzul dr. Kohlruss, višja šolska nadzornika dr. Bezjak in ringl. 0?ngl, dalje številni kiparii. slikarji "n pl-sateH. zastopniki tiska, odb^r Narodne galerije In številni profesorji.
— Olnsfieaa Matica v M".r*^oru bo v nedel'o d^e 1. julra koncertrirala v RJo-gaskl Slatin". Zadnjo nedeljo je z veUkail-sk'm uspehom nastopila v G. Radgoni in L'ntomeru. Po vzoru ljubljanske Q. M. prireja frdi ona vsako ncdcl'0 po večjih krs^h pevi^e nastope, V ?latini nastopi s ce'Jm zborom, ki štc'e danes 95 aktivnih Članov, v zdraviliSkl dvorani. Začetek ob H9. zvečer. Uprava j. ž. dovoli pevcem In drugim gostom po koncertu poseben vlak iz Slatine do Grobelnega.
— Peirskl abor »LJubltanskej?a Zvona« prrredi v r.eđcVo, dne 1. juliia v Lftiii (sokolska dvorana) popoldne ob oet?h kon-eert. Na vjroredit so umetni zbori E. Adamiča, Ani La;ovica in St. Premrla ter narodne pesmj v harmonizaci'ah rT. Adamiča, M. rfubzda, O. Deva, dr. F. Kimovca itd. Upamo, da bodo Litijčani dvorano napolnili. Vstopnice se dobe v litrski plavni trafiki :n nol ure pred začetkom koncerta pri blagajni v šokolskem domu. Koncert
ae prične točno ob &. popoldne.
Stran 4,
»SLOVENSKI   NAROD« dne 1. JuTIJa itttt
?tev. H/
V smisla § 17 družbenih prayil
te sklicuje
Dnevne vesti.
delniške družbe
Narodne tiskarne
na četrtek, 5. julija 1923 ob
■n.''>   17. uri r ufMii^e prostore, Knaflova nt. &
DNEVnF RED:
lk MScoTor podpredsednika,
2. Poročilo upravnega odbora o froslot-nem leta 1922 in predložitev letne biltnee za dan 31. decembra 1922.
t. Poročilo nadzorstvenega odbora in podelitev absolutorija.
4. Predlogi upravnega odbora glede razdelitve čistega dobička.
6, Dopolnilne volitve v upravni svet. 6» Volitev nadzorstvenega odbora.
7. Slučajnosti.
Annm(iQ • S *6- družbenih pravil: Upi) lil Ud. Kdor hoče na občnem zboro glasovati, mora svojo delnico vsa] pet dni prod občnim zborom vložiti v družbeno blagajnicu.
Upravni odbor
Narodne tiskarne.
julijska krajina.
- — Strahovanje goričkih Slovencev. Vi-ijemsil prefekt Pisenti le obiskal te dni garat kraje ob Srednji Soči in potem tudi -Eanjšfce, Trnovo In ftruge sorske vasi. Prebivalstvo z župani ga Je zelo lepo spre* lemalo. Pisenti ]e zagotavljal, da hoče fa-Sistovska vlada proučiti In reSiti prijateljsko razne krajevne problemu, toda zagrozil le, da mora nehati vsako iredenti stično gibanje in da so sedanje meje Italije cementirane s krvjo italijanskih Junakov* Obljubljenega gospodarskega zboljšanja seveda ne bo, Pisenti Je imel namen samo strahovati obmejne Slovence, da morajo biti ti-Ibi in pokorni ter se morajo slepo vdati po-ItaTiJančevanju, katero llm prinala fašlstov-ska vlada, ker sicer jih čakajo verige, 'dolgi zapori In gospodarska beda. Tako Je razumet! prfbođ gospoda jPlsentfla.
,Kar reče karabinjer... Karabinjer Te fvelik gospod, kateremu vojasTce in politične oblasti v Julijski krajini verjamejo vse do sadnje pičice. Karabinjeri nadzorujejo pridno slovenske učitelje in pogostoma dobe ^migljaje, da treba glede tega ali onega učitelja dobHi kako cbdoJfitev, ki bi se dala hmorabrti proti njemu, da sa ga spravi iz fSole. Poročali smo 2e. kako Je bil ©dslov-Jien učitelj Ivan Kambič v Ustju blizu Ajdovščine. Obdolžili so ga, da Je udaril po astili neko učenko, ker Je spregovorila par Italijanskih besed. Kambič tega v renici ni storil in družina dotične deklice, kakor tudi Sdeklica sama, in druge zaslišane osebe so Izjavile vse soglasno, da je laž, kar se fombiču očita. Toda karabinjer Je vztrajal Vri svoji obdolžitvi in pred oblastjo Je uda-•ril z nogo ob tla In rekel, da kar on govori, le vse res. Pri šolski oblasti Je izvedel Kambič "da se zgodi ž njim le to, kakor bo ^•povedal karabinjer. In tako Je moral Kam-feič, ki Je dolgo časa služboval v omenjenem kraje, zapustiti službo in oditi v Jugoslavijo, kjer Je rojen in kjer Je tudi že dobil službo. Preganjanje učiteljev s strani fcarablnjerjev cvete v zadnjem času poseb-Ito po Vipavski dolini in po Notranjskem. Te dnt $o pripeljali narjučitelja s Cola sklenjenega v Vipavo in od tam v Trst. Kaj >i bil zagrešil, tega ne ve nihče, to bo uči-ft»lj hrvedel šele t>red oblastjo. Ore pač za Iti. da odpade zopet eden slovenski učitelj, 6a dobi slovenska šola nov udarec in se lift pot poitalijančevania slovenskih otrok. 'Poleg nčiteljev so preganjani tudi slovenski uradniki. Pred kratkim je bil povsem nepričakovano odslovljen davkar Sfiligoj v Vipavi. Predstavil se je v uradu ItalijanslEi ifavčni uradnik, kateremu ie moral Slovenec Izročiti urad in oditi v pokoj. Goriško m Notranjsko smatrajo za dobro kolonijo, kamor se nepretrgoma naseljujejo »regnicoli«. Tako jih It n pr. Ajdovščina že vsa polna.
M<i!s!vc,
— Sokolska župa LfuMJana vat« vsa <iru*tva in Sokolstv« naklonjeno občinstvo k slavnostni otvoritvi Sokolskega doma v Preserju. Odhod točno ob pol treh z glav-aeca kolodvora, povratek ob pol enajstih.
— Sokolsko društvo Vič poživila svoje članstvo, da osebno plača članarino In drage prispevke za leto 1923 pri br. blagajniku, ki se bo v to svrho mudil v tem tednu vsaki dan od 8.—9. zvečer in ob nedeljah od 1. trn. dal:e od 10.—12. dopoldne na galeriji v društveni telovadnici. Bratje jn sestre, zavedajte se svojih dolžnosti in vplačujte zahtevane prispevke In ev. zaostanke točno, ker društvo rabi denar za svoje obveznosti.
— Deveti ztot Gorenjske sokolske župe se vrši, kakor smo že poročali, v nedeljo, dne 1. Julija ti. v Radovljici. Oposnr-funo na to prireditev Se enkrat in vabimo
V Ljubljani, dne
Dr. Korošec obsoja sarajevski atentat. V pogovoru z novinarji v Beogradu je rekel dr. Korošec, da obsoja vse atentate in s poudarkom je pripomnil, da obsoja tudi sarajevski atentat Dr. Korošec je tako napadel Pašica, češ da je sedanji atentat nanj maščevanje za sarajevski atentat. Dr. Korošec spada med one politike iz avstrijske dobe, ki dolže takratno srbsko vlado, da je ona uprizorila napad na Ferdinanda v Sarajevu. Daš prav te dni je pa izšel nemški prevod izbornega spisa beo-gradskega vseučUiškega profesorja Sta-nojevfća, v katerem se temeljito razpravlja, kdo pravzaprav je stal v Beogradu za atentatom ▼ Sarajevu. Tam je natančno orisano delovanje polkovnika
Dimitrijevića kot predsednika organizacije »Ujedinjenje ili smrt« in nasprot-stvo, ki je vladalo med njim in Paši-čem, kar ravno slull v dokaz, da je bila srbska vlada pri atentatu povsem neudeležena. V »Prager Presse« se bavi s Stanojevičevim spisom gosp. Herman Wendel, ki navaja izjave, katere kažejo, da so bili voditelji politike na Ballplatzu popolnoma prepričani o ne-krivdi srbske vlade na atentatu. Odposlanec avstrijskega zunanjega ministra Wiener je poročal iz Sarajeva, da se ne da dokazati in niti ne slutiti soudeležba ali vodstvo atentata s strani srbske vlade in da so tu točke, ki to naravnost izključujejo, Tisza ni mogel najti krivde in sam ipresvitli česan Tranc Jožef je pisal Viljemu pismo, v katerem meni, da se srbski vladi ne bo dalo ničesar dokazati, Berchtold je izjavil, da je atentat napravil pri beogradskih oblastnikih skrajno nevšečen vtisk in kabinetni šef Hovos ie rekel, da on ni nikdar verjel, da bi bila srbska ali ruska vlada želela umor Frana Ferdinanda. Sedaj pa prihaja dr. Korošec na dan s svojo obsodbo atentatov, v katero je s posebno vnemo potegnil sarajevski atentat in ga ostro obsodil, izvršujoč tako podel napad na PaŠiča. Vsi pošteni Jugosloveni soglasno obsojajo izjavo dr. Korošca, kateri je danes poleg Pa-diča najnesramnejši človek v Jugoslaviji.
— »Slovenec« oznanja bojkot proti »Slovenskemu Narodu«, Na Vidov dan se je »Slovenec« prav srdito razgrel proti »Slov. Narodu«. Slovenske trgovske in industrijske kroge poziva, da naj bojkotirajo naš list. »Slovenec« pravi, da prinaša »Narod« v svojem gospodarskem delu številne pritožbe nad postopanjem centralnih oblasti v Beogradu napram slovenskim gospodarskim interesom. Tudi med našimi dnevnimi vestmi dobi »Slovenec« pogostoma notice, ki za vlado niso laskave, ali naš politični del mu pa prav nič ne ugaja. To mu radi verjamemo. »Slovenec« nas graja in se huduje nad nami zaradi političnega dela v listu, kar priča samo o tem. da smo na pravi poti. In dobra je tudi naša politika, v kateri se gospodarski interesi Slovenije zastopajo In branijo resno in pošteno tako, kakor v posebnem delu, določenem za gospodarstvo. Ogromno je število naših člankov, ki se pečajo z gospodarskimi zadevami In vse naše politično stremljenje gre za tem, da bi se čuvalo In pospeševalo slovensko gospodarstvo. Naše delovanje pa ni kričaško in napihnjeno,
kakor ono pri »Slovencu« in pri klerikalnih poslancih, marveč preudarno pa odločno, krepko podprto z dejstvi in s položajem računajoče. Ako bi bUo »Slovencu« res kaj mar za slovensko gospodarstvo, potem bi bil žc zdavnaj opustil svoje rovarsKo počenjanje in bi se bil lotil koristnega dela v prid države. Tako pa samo zapravlja dragoceni čas S puhlim kričanjem in oviranjem dela na konsolidacijo države. Ako padajo udarci na naše trgovce in industrijalce, je ena glavnih krivd na tem pri klerikalni stranki, kateri lebdi pred očmi samo doseženje gospodstva nad Slovenijo. Samo za to se bori in kadar uvidi, kako dela pri tem Škodo na primer tr-govstvu, pa zakriči »Slovenec«, da ie »Narod« kriv te škode. Kaj misli »Slovenec«, da naši trgovci in industrijalci nimajo razuma, da bi ne uvideli sokrivde klerikalcev pri pretečem nazadovanju na gospodarskem polju? Naravnost nesramno je to, da se prednme »Slovenec« priti pred naše trgovce in industrijalce z otročjimi izgovori. Kaj misli, da so naši trgovci in industrijalci tako plehke pameti, kakor so klerikalni privrženci, katerim »Slovenec« lahko natrobi, kar hoče, ker mu slepo verjamejo vsako budalost. »Slovenski Narod« je v Beogradu upoštevan, in »Slovenec«, ki ga sicer tako rad deva v nič, je na Vidov dan zopet enkrat kar trepetal pred njegovim vplivom. Kar »Narod« reče, to velja, ker je rečeno pošteno. Zato pa bo »Slovencev« klic po bojkotu proti »Slovenskemu Narodu« brezuspešen. Ostrina tega klica se lahko celo obrne nazaj in zadene »Slovenca« samega, kjer naši trgovci in industrijalci, ako pojde s klerikalno politiko tako dalje, ne moreje dobiti nič drugega nego popolno uniče-
30. junija 1923.
— Posledice Rad&eve agitacije. V prekmurskih Rankovcih je sklical gostilničar Obal sestanek vaščanov v občinski hiši, kjer je hujskal ljudi, da naj ne plačajo davka, češ da je Prekmurje le začasno zasedeno od Srbov in pride zopet pod Madžarsko, dalje pa, da si itak obdrže davčni uradniki v Soboti od vsakega dinarja tri krone, a le eno oddajo na pristojno mesto. Da bi bili bolj sigurni, kako je s plačevanjem davkov v bodoči Radičevi republiki, so odposlali dva moža v Zagreb k Radiću z vprašanjem, kaj naj store. Za potne stroške so dali vsakemu iz občinske blagajne 300 dinarjev. Odposlanca sta res prispela k Radiću, ki je pa imel toliko ljudi pri sebi, da se ni imel časa dosti pogovarjati z njima. Poslal ju je pa z nekim listkom dr. Pernerju, ki iu je vprašal. Če so vsi za to, da ne plačajo davkov. Ko je izvedel, da so needini v tem, jim je rekel, da je stvar težka zaradi nesložnosti. in ju je poslal k tretjemu gospodu. K temu se pa odposlancema m več ljubilo iti, zato sta odšla domov. Za stvar je izvedelo orožništvo in zdaj sedi Obal v soboskem preiskovalnem zaporu. Potrebno bi pa bilo, da se zgane pri Obalu tudi naša politična oblast ter mu vzame gostilniško koncesijo, ker je gostilna najprikladnejši kraj za agitacijo.
— Prva absolventa ljubljanske tednike. 23. junija sta položila kem'ka Ladislav Guzelj iz Sovodenj in Matija Grgli Jz Be-
brine drugi del diplomskega Izpita na kemijskem oddelku univerze v LJubljani in s tem kot prva absolvirala svoi Studij na tehniški fakulteti univerze v LJubljani. Diplomsko delo gospoda Guzelja izvršeno v laboratoriju za analitsko kemijo, obdelava problem razmib'enja amvlopektinov, diplomsko delo gospoda Grgič-a, izvršeno v laboratoriju za tehnologro organskih rvarin, se peča s problemom zaščite fenolov po a!-kalijah. Oba gospoda kandidirata za as*s-tentska mesta na kemijskem oddelku ljubljanske univerze.
— Promocija. Sfn ravnatelja liceja ta tehn. zavoda v Idriji g. Anton Ž n id e r Š i č iz Gorice je danes 30. tm. promoviral na zagrebškem vseučilišča za doktona prava.
— Promocija. Dne 7. julija ob 10. dopoldne bo promoviran na dunajski univerzi doktorjem vsesa zdravilstva g. Pavel Pance z Viča pri Liubl'ani. Čestitamo!
— Proslava Vidove«« dne v LfuMJam. Kakor običajno, tako je tudi letos Ljubljana dostojno proslavila drugi praznik našeg* ujedinjenja. V stolnici se le vršila slovesna služba božja, ki so ji prisostvovali veliki župan dr. Friderik Lukan. poveljnik dravske divizije polkovnik Vučkovič, nadalje zastopniki vlade, sodišča, finance, policije, velik zbor častnikov in diplomatski predstavniki inozemskih držav. Med službo božjo je bilo z Grada oddanih 21 topovskih strelov. Pred stolnico do Magistrata ie paradiralo vojaštvo. Slovesni službi božji sta bili darovani tudi v pravoslavni kapeli v kasarni vojvode Mišica in v evangelski cerkvi na Gosposvetski cesti. Vse mesto je bilo v zastavah. Trgovine so bile deloma zaprte. Delo v uradih ie počivalo, v obra tih pa se le delalo. Na večer Vidovega dne so po raznih hribih na deželi zaplamteli visoki kresovi, simboli naše svobode.
— Jnbilejmi Javna telovadba Sokola LJubljana. Vidov dan, praznik našega narodnega ujedinjenja, si je ljubljanski Sokol Izbral, da proslavi z javno telovadbo svoj 60-letni jubilej. Vreme, ki je ves teden pretilo, da uniči pohod sokolslrih čet, se je nenadoma Izpremenilo in tako se Je na letnem te-lovadišču zbralo nebroj prijateljev ljubljanskega Sokola, ki so z zanimanjem sledili vsem telovadnim izvajanjem. Med ostalimi gosti je bil navzoč tudi generalni konzul češkoslovaške republike dr. Otakar B e n e S. Javna telovadba, ki jo Je vodil načelnik ljubljanskega Sokola brat Vi tor M u r n i k, je pričela z nastopom starih sokolskih veteranov iz leta 1888. ki so predočili razvoj prostih vai od najprimitivnejših početnih nastopov do današnjih kompliciranih sestavov z godbo. Stari veterani so izvedli
vaje zelo dobro in so feli velik aplavz. Velik napredek pa je pokazal naraščaj, čigar Izvajanja so pokazala dolgotrajno in sistematično vežbo. Prva vaja, Murnikov »Naprej c, je bil izveden brezhibno in precizno kot bi ga izvajali člani sami. Za tem so sledile razne ljubke vaje in igre moške in ženske dece. Impozanten je bil tudi nastop članov in članic, ki so v brezhibnem Jn vzornem kritju eksaktno izvajali za proslavo določene Jubilejne vaje. strumno se Je odrezal tudi naraščaj s župni ml vajami. Za vajami J§ dedila telovadba na orodju, aa katerem le sestopilo 10 skupi a. Naraščaj je ■eto izvajal po takta koračnice is opere »Caroien« s veo eleganco določene vaje hi ]• žel ilvahno ploskanje. Nekaj novega pa je bil aa telovadbi nastop članic (9) s snežnimi kepami, oblečenih popolnoma v črno, ki so po češkem vzorcu spretno in graci-jozno Izvajale več vaj. Njih elegantno izvajanje ie želo med gledalci burno odobravanje. Nato le sledil nastop članov na treh bradljah, ki je napravil nadvse ugoden vtis. Po končani Javni telovadbi se le začela animirana zabava. Igrala Je godba dravske divizije pod vodstvom kapelnika dr. Celina. Prireditev se je završila z dobrim materijal« nim in moralnim uspehom.
— AMturijenti 1. 1893 I. drž. gimnazije, A in B oddelka, praznujejo 25 letnico mature v torek dne 3. Julija v Liubljani.
— Imenovanja v poštni službi Ministrstvo pošt in brzojava Je imenovalo za upra-viteljico 5. razreda aa pošti Velike Lašče Marijo Tekavec, upravi tel j ico 5. razreda na poite St Vid nad Ljubljano Amalijo Lena** aa nvravtltUleo C rmsrsda Istotam, _
— Himen. Na Brezjah sta se pretekli teden poročila dr. Stanislav Bevk, predsednik višjega šolskega sveta, in Julči Maček, trgovka v Ljubljani. Bilo srečno!
— Izprcmembe v finančni službi. Finančno ministrstvo je premestilo k davčnemu uradu v Ljubljani davč nega upravitelja okrajne oblasti v Logatcu Viktorija Damjana, davčnega asistenta pri Sv. Lenartu Jerneja Božiča in davčnega praktikanta istesu urada Romualda Hribernika. Začasni računski oficijal Mirko Osana je imenovan za definitivnesa cficijala. Komisar v LJubljani dr. Anton Matelič je na lastno prošnjo upokojen.
— Osebne vesti s pošte. Podeljeno je odpravniško mesto Šenčur pri Kraniu poštni pomočnici Ivanki Groznič, Stra-ŽiŠče poštni pomočnici Mariji Janov-sky, Sv. Lovrenc na Dravskem polju poštni pomočnici Verici Zmrzlikar, Sv. Trojica v Slov. goricah poštni pomočnici Anici Tomažič, Naklo poštnemu pomočniku Kalistu Kosanaču, Bmsrnce poštnemu pomočniku Albinu Krevsu, Šent Janž poštni pomočnici Amaliji Re-povš. Marija Snežna poštnemu slu Ivanu Kosiju. Ltbellče poštni odpravnici Antoniji ^lebnik. — Premeščeni so: £i-novnfk TH. kk Čedomir Kostic" iz Ljubljane v Beograd, poštarja IV. ki. Alojzij Hrašovee iz Ljubljane v Subotico in Karel Avsec iz Kamnika na Jesenice na Gorenjskem, čin. IV. ki. Rudolf Iiolz iz Maribora v Subotico. poštarji VI. ki. Anton Krofiie iz Subotice kakor poštar v Planini pri Rakeku. Marija Kasjak iz Velike Kikinae v Ljubljano, Štefan Da-ganer iz Subotice v Slovenjgradec, Matilda Trstenjak iz Subotice v Mursko Soboto, privr. poštar I. ki. Janko AHč iz Maribora kakor poštar v Oorcnjo vas. — Odpovedali sta se poštni službi privremeni postanci I. kl. Mara HavBček v Ljubljani in privr. pošt. II. ki. Jožica Korenin v Tržiču. — Odpuščen je iz poštne službe stalni pomožni sluj:a Fr. Toni pri poštnem ravnateljstvu v Liub-l?anj. — Odvezana je službene pogodbe poštna odpravnica Jožica Vrtačnik v Naklem.
— Časopisna vest. V Zagrebu izhajajoči tednik »Der Mor^en*, bo začel s prvim julijem izhajati kot dnevnik.
— Gozdni piknik v Regalijevem gaju na gradu ie preložen na 8. hill:a.
— Celjske vesti. Proslava Vidovega dne se je v Celju izvršila na Svečan način. Mesto is bilo v narodnih in državnih zastavah. Ob 8.30 se ie v farni cerkvi vršila zadušnica za padlimi borci, katero le opravil vikar g. Jurak in so ii prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti, vojaštvo in precej občinstva. Ob 9. url se ie vršil v veliki dvorani Narodnega doma parastos, pri katerem Je sodelovalo celjsko pevsko društvo. Navzoči so bili zastopniki civilnih in vojaSkih oblasti ter narodno občinstvo, Sokol v kroju, Orjuna itd. Po parastosu Je svečenik dr. Peric imel slavnostni nagovor o pomenu Vidovdana, za njim se je v krasnih besedah župan dr. Hrašovee spominjal padlih borcev za našo svobodo in ujedinjenje. Govorili so še drugi govorniki. Ob 10. uri se jo vršilo bogoslužje v evangeljski cerkvi. Trgovine so bile med cerkvenimi obredi zaprte. — Zadnja povoden} Je napravila precej škode na poljih tn travnikih*. Poleg druge škode Je odnesla mnogo lesa In lesnim trgovcem povzročila ogromno škodo. Pri celjskem kopališču Je odtrgala v vodi plavajoč dolgi mostič, katerega je raztrgalo; en del so ga pri kapucinskem mostu potegnili iz vode. Gornji del mestnega vrta je popolnoma onesnažen od blata. Kapucinski most Je ob takih prilikah vsled njegovega slabega stanja v veliki nevarnosti, za popravilo pa razun mestne občine noče nihče prispevati. Okoliška občina se za to, da bi kaj prispevala, niti ne zmeni. Ob priliki zadnje po-vodnji je mestno žifpanstvo odredilo, da bo odslej most do nadaljnesa za promet zaprt. Mogoče se bodo le okoličani potem kaj zganili in prispevali k popravi mostu primemo svoto, ker bodo vsled zaprtega mostu utrpeli pač več škode nego mesto. — V občinski seji občine okoliea Celje, katera se bo vršila jutri v nedeljo, se bo razpravljalo tudi o tem. kako priti do prepotrebnega novega šolskega poslopja deske osnovne šole. Občinski očetje naj to stvar dobro prerešetavajo, bodo gotovo prišli do zaključka, da ie stavba šolskega poslopja pereča zadeva, ki ne more utr-peti nobenega odlašanja več, ker je prvič »taro Šolsko poslopje zelo nehigljenično, drugfC Je pa ■evaraost, da se kmalu ztuSI stara podrtija, katera Je Jkandal za bogate okoliško občino Celje. — Kres na čast slovanskima blagovesrnikoma sv. Cirilu in Metodu se bo v sredo 4. Julija žgal na Starem gradu. Igrala bo železničarska godba in pelo Celjsko pevsko društvo. — Okrajno glavarstvo Je vsled širjenja škrlatice in drugifi epidemij do na-daljnega prepovedalo poleg veselic in shod-dov tudi živinske sejme v celem celjskem političnem okraja. — Radi poneverbe Je celjsko okrožno sodišče obsodilo 461 črnega knjigovodja pri Spedicijskl rvrdki Pelle v Celju Tranja Jtedro, ker Je svojemu slu-fbodajalcu poneverll večjo svoto denarja, na tri mesece strogega zapora, Po prestani kazni pa bo kot tuj državljan izgnan v češkoslovaško republiko.
— Hotel Štrukelj. Opozarjamo na današnji inserat g. J. Ćerneta, ki je dvignil svoj hotel za eno nadstropje (tretje) pomnožil ta opretnđ sobe za tujce z vtem kon-
— Mariborske vesti. Treznosteo gibanje. Upali smo, da se bo po lepem vzgledu Ljubljane preteklo nedeljo tudi pri nas vršila manifestacija 7a treznostno propagando. K'e je bolj potrebna kakor ravno v MariVru. Tolažba gotovih funkci'o-nar;ev, da se wA\ povsod drugod pop:v>, le zelo šepava. SIsb:h vzgledov drugod bi ne smeli nikdar v poete vati pr! opravičevanju pri sebi. Je ra rud! s st-»,:sča posledic kvalitete in ne toliko kvantitete Maribor ozir. sploh maribor^Vo okrovMe čisto nekaj drugega kakor n. pr. Uiibliami in posebno Dolen ska s sv. im cvičkom. Pri ras škoduje 1 liter v:na več kot tam 5 litrov, ker so naša vin* premočna posebno zra Tud!, ki niso na tej gri-'d! ro?en!. Na$e mn'rn vino ima slične posledice kot žc?n'e^it:e. k: zahteva za DOJtasenV leji vedno več p??»če. ?vo;čas se ie ustanovilo neko tr e t no* t no -propasar* d no društvo, nekak »Prcr^rod«, anrpak dozdaj —kakor vidimo se še n' porodil — R 0 n t g e n o v aparat v bolnici. Naša bolnica je po težkem trudu vendar dobila svoi Rentgenov aparat, katerega je te dni inštaliral g. Kunst. — Predavanje dr. Ovna v torek zvečer v velik5 flotzovi dvoran« le bilo cVbro oh'skano. Škoda pa. da C predavate!; ne obvlada nobenega IMŠfll Jezikov v prostem Izgovora, kir je silno rroHo njegov pt?,vj namen potom svonn uspclfh eksperimentov občfnstvu đokvmt] naravno moč v slehernem človeku. Tako pa Je večina udeležencev n;e»ove eksperimente smMrMa zgoli za »telepatijo* kakor so Je Ifvajftll v tei dvorani tisti, proti katerim nastopa ta strakovB'ak. — Smrad nemškega izkoriščevalca. V smetanovi ulici se nahajajo tvše bo^ataSa Nekrepa. ki *e strankam nek" Tnovnnn Izsiljeval prertrano stanarino. Ker že več let noče izprarn'ti greznic. }e nesnnjra prodrla v kleti, od koder ob solncu fzpuhteva smrad na ulico. I« to mirno trne v*e prl-sto:ne oblasti. Nekrep je pač bofitai in — Nemec! — Tudi v srednjem toku Drave Je bil v torek ponoii močan naliv. Dravsko polje je prišlo pod vodo in na:bolj so bili prizadeti kra>i Slovenska Bistrica z okollzo, kakor tudi Pragersko. Ponekod je voda pridrfa v hiše in fz hlevov so morali IjmTe izganjat! živino. Pri Prajrerskem le poplava odnesla tudi več mostičev. Velik ie bH strah in orromna Je vsestranska škoda.
»— Smrtna kosra. Umrl ;e v Ljubljani g. Ivan Starman, uslužbenec ju^ne železnice v pok. Pogreb se vrši jutri v nedeljo ob 16. fz mrtvašnice na pokopališče k Sv. Kr'žu. Blag mu spomin. — Umrl le včeraj popoldne v Ljubljani g. Alojzi? P o 1 i a n e c, rav» natelj prisilne delavnice v pok. in major v pok. Pogreb se vrši jutri v nedelio ob 16. iz Gledališke ulice št. 7 na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! — V Gor. Logatcu je umrl dne 27. iunija ti. gospod Ivan Urbančlč v starosti 90 let. Pokojni ie praznoval leta 1912 še čil in zdrav zlato poroko. Iz njegovega rodu izhaja J 04 vnukov In pravnukov, od katerib je še 83 živih. Blag mu spomin!
— Zgubila se je včeraj na Blelwelsovi cesti ročna torbico s sredn'o vsoto denarja. Pošten najditelj na* odda proti nagradi v upravi Slov. Naroda.
— Nadaljne aretacijo v PaskiJsvlfev! aferi. Na Sušaku je bil aretiran Musliman Kadre Knšačić, pri katerega hišni preiskavi ie policija našla 23 srebrnih kron In pri njegovi telesni preiskavi listnico, v kateri le imel potrdilo od umorjenega Andrije Je-lfčića. Ker Je Kušačič osumljen, da je v zvezi s Paskijevičevo afero. Je bil oddan preiskovalnemu sodišču v Zagrebu.
— Rame nesreče. Zidarskemu delavcu Mihaelu Jenku iz Dovjcga je pri delu padlo železo na desno nogo in mu jo precej po* škodovalo. — Ključavničarski vafenee Frane Bajec. zaposlen v »Bistri« ▼ Kamniku, si je pri delu poškodoval levo oko. — Fran Pris> nik, delavec pri »Slogradu«, se je nevarno vžagal v desno roko. — Levo oko se je pri delu poškodoval rudar Josip Štiglic iz Za» gorja. — Delavca Alojzija Mačka, zaposle-nego v tovarni »Mergenthal« v Mostah, je stroj zagrabil za desno roko in mu jo po« škodoval v komolcu. — Vse poškodovanec so prepeljali v ljubljansko bolnico.
— Gad jo je pičil. Posetnikovo hči Fri* jo Golob iz Zclimclj pri Škofljici, Je na travniku pri košnji pičil gad v levo nogo. Ker ji je noga zelo otekla, je bila prepeljan«
v bolnico.
— Nesreča v Šiški. Posestnikov« žent
Jera Lipovec iz Tomišlja, se je v četrtek
dne 2S. t. m. peljala z lahkim cnovnrežnim vozom v Ljubljano. V Gornji §isld pa se je
konj radi  nenadoma nasproti pridrvelegt
avtomobila splašil in odskočil v stran, pri
čemur je LlpovČeva padla pod voz, ki ji je Sel čez vrat in eno nogo. Težko poškodova*
no so prepeljali v bolnico.
— Stekla mačka. V vili ing. Nefa v Mariboru, Vilharjeva ulica je stekla mačka ugriznila nekega psa, ki se je doslej zaletel v štiri osebe in jih ogrizek Mačka le izginila. Kljub strogemu kontumacu se podi okoli brez nagobčnika vse polno psov. Kaj delajo oblasti?
— Tragičen konte slovenske Izseljeni-Ike družine. Iz kraja Morlev v Kolumbiji poročajo, da je slovenskega rojaka Ivana Javha zadela *>rt delu nesreča. Utrgala se Je nad njim skala, ki mu je zlomila hrbet, nakar Je v zdravniškem uradu umrl. Ko Je žena izvedela za smrt svojega moža. Je začela divjati in kričati in na nikak način Je ni bilo mogoče potolažiti. Tri dni potem Je obupala ter ustrelila svolo 81etno hčerko Marijo in 41etno hčerko Danico, sinčka pa je zadela s streli v glavo in pleče. Potem si je pognala vdova kroglo v srce in obležala mrtva. Javh zapušča v stari domovini brata In sestro, v Ameriki pa tri sestre. Pokojna žena ima v stari domovini le očeta in mater ter več bratov tn sestra. Poročilo pa ne omenja rojstnega kraja nesrečne Javh ove družine.
— Tramvajska nesreča. Na Karlovi cesti Je tramvai 27. t m. podrl na tln OOlet-no zasebnlco Marijo Tomšič ki i- pri tem dobila težke notranje poškodbe. Kakor izpovedujejo očividci dogodka, ne zadene voznika nobena krivda, ker Je starka preslišala voznikove svarilne signale, Tomšl-
Vitva |e bila prepeljana v bolnico.
— Kino TlvolL Pozor! Senzacija! »Cn-
džungle« (The Mirakles of joungles), f!m v 15 epizodah, od katerih ena nad-kriljuje drugo. L del (3 epizode: »Gnezdo ievov«, »Ulica smrti« in »Napad v džungli.), se predvaja od četrtka 28. trn. do nedelje 1. julra. Film nam predvaja pustolovstvo nad pustolovstvom. Fenomenalni fn krasni posnetki divjih zveri, bivajočih v džungli. Sloni, levi, tigri, opice, leopardi, noji, čaplje itd. ustvarjajo film za eno največ ih svetovnih atrakcij. Plim naravnost fascinira gledalce, ki jih obdrži do konca v skrajni napetosti. Izdelan le bil v naivečjt amerikanski filmski tvornici »Seellg« ter sodelujejo v njem prvovrstne amerikanske filmske moči in najjačji črnec na svetu L t. Martin.
— Kino »Matieac v Ljublianl, priredi v nedeljo dne 1. julija ti. veliko otvoritveno predstavo ob pol 11. dopoldne In ob 3., 5., 7. in 9. zvečer (ne ob 3., pol 5., 6. m pol 8.* kakor je na lepakih). Predvajalo se bo veliko filmsko remek-delo »Kraljičin ljubljenec«. Drama v 7. dejanjih po glasovitem romanu Georga Hirschfelda »Drugo živ-IjenJe« v glavni vlogi krasotica Marija Mindszentv, Erich Kaiser-Tltz, Alf Blute-cher. Film se predvaja dve uri in ostane do srede na sporedu. Kino »Matica«.
— V kavarn! »Jadran« na Turjaškem trgu it. 6 dnevno damski koncert Vstop prost.
— Ciganski orkester koncetlra v ne-delo 1. julija v restavraciji Bellevue. Začetek ob 3. popoldne. Vstop prost.
— Prvorazredni   moderni brzopisalnl
stroj »STOEVVER« zastopstvo LJubljana, Šelenburgova ulica 6/1.
— Na vrtni veselici,   ki jo priredi v
nedeljo 1. julija Športni klub »Slovan« v hotelu Tivoli v proslavo 10 letnice svojega obstoja, bo poleg plesa in drugih velezani-mivih zabavnih točk na sporedu tudi šaljiva pošta, ribolov na suhem, komični muzej, lutke itd. Naj nihče ne zamudi lepe prilike, da se do sclz nasmeje in rajsko zabava. Začetek veselice ob 16. uri. — Vstopnina 6 dinarjev.
— Z medvedom sta se srečala. Pretekli teden je bil šel sodni kanclist g. T. Oljšak na lov na Slivnico, v bližini Cerknice. Na drugem grebenu gore stopi malo nizdol in postoji nekaj časa. Kar z ažurni za nekim grmom, v daljavi deset korakov od njega. Mislil Je, da bo srnjak. In kaj se prikaže? Velika medvedja glava pogleda ven Jn buli strme v lovca. Nič mani začudeno ni gledal te nenavadne in nepričakovane prikazni lovec Ko zreta v tej bližini nepremično nekaj časa drug v drugega in se Je g. Oljšak pripravljal, da inproži, je skočila mrcina Jako urno kvišku In v stran ter je izginila v goščavi. V istem hipu Je počil strel, a medved Je srečno odnesel svojo kožo. Zadnji medved Je bil ustreljen na Slivnici menda leta 1013. čudno se nam zdi, da se niso zganili cerkniški lovd in šli takoj za kosmatincem, ko Je le-ta za naše kraje vendarle Jako redka in nenavadna prikazen.
— Gostilna Zgonc na Tržaški cesti 19, se je preselila na Pot v Rožno dolino št 3S. Glej danasnii oglas.
— Kavarna ln restavracija na Strelišču pod Rožnikom ob Večni poti vsako nedeljo ln praznik koncert od 3. ure popoldne do 9. zvečer. — Vstopnina prosta.
Šolstvo.
— Drž. žensko učiteljišče v Lkibl'ani je štelo v preteklejji letu 190 gojenk. Šolsko leto se je zaključilo 28. junija s sledečim uspehom: prvi red z odliko je dobilo 67, prvi red 112, ponavljalni izpit pa 6 gojenk. Zaostala ni nobena. Neizprašanih radi bolezni je ostalo 5 go;enk. Vseh 53 gojenk IV. letnika se je udeležilo zrelostnega izpita z že znanim uspehom. Istočasno se je zaključilo Šolsko leto tudi na dekliški vad-nici in v otroškem vrtcu.
— Obrtna šola na Rakovniku je razstavila v dneh od 28. juniia do 2. julija risbe In izdelke učencev mizarskega, krojaškega in čevljarskega oddelka. Prostor razstave se nahaja v prvem nadstropju novega poslopja. Razstava kaže v primeri z lansko zelo lep napredek. Vstop prost vsakomur.
— Državna dvorazredna trgovska šola v Ceru. Vplsovanie gojencev in gojenk za šolsko leto 1923/24 se vrši 2. in 3. julija ti. od 8. do 12. K vpisu je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni oziroma ro:st-nj list. Gojencem in gojenkam Izven Celja je možno priglasiti se in poslati predpisane listine po poŠti. Te na,i bodo pri ravnateljstvu vsal 3. Jullia. V prvi letnik se spre:e-majo brez sprejemnega izpita dečki, odroma deklice, ki so dovršili 4. razred srednje šole ali popolno meščansko šolo, ali pa pripravljalni razred dvorazredne trgovske Sole In so stari vsaj 14 let. Poleg teh mo-reio biti spre:et! v prvi letnik rudi oni, ki so dobili v 4. razr. srednje šole drugi red. aH tisti, ki so dovršili ?. razred srednje šole, ako so stari 14 let in napravijo sprejemni fzpit fi slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, računstva, geometrije, zemlje-plsja, prirodopis:a in prirodoslovca. Pri preizkusni se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učene! v pripravljalnem razredu dvorazredne trgovske šole. V drugI letnik se sprejemajo absolventi prvega letnika dvorazrednih trgovskih šol s pravico javnosti.
— Moška In ženska podružnica Ciril In Metodove Družbe v ?p. Šiški priredi v proslavo praznika jugoslovenskih apostolov bratov Cirila In Metoda dne 4. iuliia ti. v Kozlov! dolinici (šJš. gozdu nad cerkvijo) kres. Spored: sodeluje tamburaški zbor Bratstva, — (SfS. kvartet), — kres, bengalična luč Itd. V dveh šotorih se bo prodajalo vino, prvo, slaščice ln jestvine. Začetek ob 20. uri. Vstopnina prostovol:ni prispevki. Vsi ki čutite potrebo C. in M. družbe, kater! je namenjen čisti dobiček te prireditve, posetlte to proslavo, ki obeta biti tud] obenem zako zabavna.
— Ctrrfl-Met. podružnica za Grobe!no In okolico naznanja, da je okr. glnv. radi kužnih bolezni v okraju prepovedalo veselico 1. iullia. Ista se vrši 2. septetnbra. Toliko na znanje vsem onim, ki so že prejeli plakate. Vsa sosedna društva pa prosimo, da se blagovolijo ozirati na to prireditev.
— Olepševalno društvo v Rožnf doI"ni pri Ljubljani obhajalo bode 25 letnico nastanka naselbine dne 15. r-ilija 1923 v največjem sijaju po celi dolini. Na proslavi predvečer mirozov s podoknico županu in predsedniku olepšev. društva z baki jad o in splošno razsvetljavo, v nedeljo budnica, ob 8. slavnostna daritev v okrašeni domači
kapeli in s propovedjo pred taisto, popol- . i dne slavnostno zborovan.e. a ob 3. (15.) | začne se zgodovinski IV. Rožnodolski ve-lesejm, kakršnega še ni videl svet ter je zajamčeno, da prekosi vse dosedanje društvene zabave, katero bodejo nudile izvirne še nikjer vprizor'ene točke.
— Gasilno društvo v Loki pri ZlJanem mostu Je odložilo svojo na dan 1. julija določeno proslavo 40letnice na poznejši čas in sicer radi prepovedi prireditve s strani politične oblasti radi širjenja kužnih tnlezm v okraju. Kdaj se izvrši omenjena proslava, se pravočasno objavi.
Gozdarstvo.
—g Ž'tnl trg. Tendenca le tudi ptoSI! teden ostala čvrsta. Posebno se je povpraševalo po pšenici, moki In koruzi. Postavno brska posta'a notlrajo: pšenica 4.40 moka »0« 6.70—6.75, koruza 2.75. oves 3.06. V Ljubl:ani notirajo: moka »0« 7.35. »3« 6.15, »4« 5.60, »7« 4.—, koruza 3.40, oves 3.60. Moke »0« primanjkuje.
—g Adresar Importnih ln eksportnih tvrđk. Trgovska in obrtniška zbornica se-stalia seznam ek*portnih In fmportnih tvrdk, k? je zelo važnega pomena za naše in inozemske konzulate ln za Inozemska trgovska podjet;a, katerim se dajejo na podlagi tega seznama informarre. Interes zbornice je, da pridejo v seznam vse veletrgovine, razvrščene po stroknh hi predmeta, s katerimi se oeča;o. Zato porfvlja zbornica vse interes'rane protokolirane veletrgovine. irrrporterje kakor tudi eks-porterie. k? želiio priti v ta seznam, da takoj pismeno sporoče zbornici svoje naslove tvTdk in podatke, s katerimi predmeti se v eksportu odnosno importu pečajo.
-r—g Mednarodna razstava lesa v Lvo-
nu. V Lvonu se bo vršila letos od 6. do 21. oktobra velika mednarodna razstava lesa In lesnih izdelkov. Pismene prijave se imajo vposlatf najdalie do 15. avgusta ti., a vzorci moralo biti v Lyonu do 20. septembra ti. Cena za 1 stand znaša 1000 frankov. Prliave se lahko vpošljejo potom naše trgovinske agencije v Lvonu (Agence Commerciale Prlvilegiee, Lvon, 27. Rue Sala 27.
—g Prodala saj. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotic! bo prodalo dne 13. Julija ti. potom pismene dražbe približno 150 vagonov saj. Predmetni oglas je v pt-srtrrtf trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
— Živlnfsk* sejem v Mariboru. 2ivinj-ski sejem dne 26. Juni'a. ?e stal že v znamen'« vpliva neugodnega vremena, ki je izjalovilo lepo upanje na fzobillco izborne prve košnje. Naša prognoza stavliena že pred enim mesecem se 'e vresničila: ceno živini so znatno padle. Poleg vremenskega voliva se je obistinil tudi razlog izvoza živine iz sosednih dr?av, vsled česar iz-ostnjalo Iz štrverskih sermov večji mesni izvozrričarii. K:ipčl'a je omejena samo na domačo vpnrabo In na špekuhclo inozemskih Izvoznicarlev, kateri — nastanjeni v Mariboru, preže le na ugodne kupčlle. To pot niso več živinorejci diktirali cen, nego vsled slabega vremena Itak maloštevilni resn? kupci. Ponudnik! so se povečini obotavljali znižanim cenam in so raje gnali 2f-vTno domov. Prignalo se Jo: 6 bikov, 175 volov, 352 krav, 12 telet, skupaj 561 glav, torej za slab sejem izredno visoko število. Cene v din (številke v oklepaju fz pre'5-
njegn sejma dne 12. junra) debeli voli 12.50 _15 (i4_i5)t pol debeli voli 11.75—12.50 (12.25—13.75), plemenski voli 9.25—1150 (9.25—12.50), biki za klanje 10—14 (12), klavne krave 11.25-12.50 (13.50-14.50), p'emenske krave 9.50—11.25 (12—13.50, krave za klobasarje 8.75—10 (8.25—11), molzne in breje krave 10—12.50 (10—13.50) mlada živina 12—13 (10—13.5u), teleta 14.25 —16.50.
—g Ogrožena  ko?n"a  na Štajerskem.
2e dolgo let nj prva košnja na štajerskem tako lepo obetala kakor letošnja. Toda izredno neugodno vreme ravno sredi košnje je v najman; 60% prekrižala lepe račune. Se pred dobrim tednom so v Mariboru seno ponujali po 300 K, pa ga ni nihče maral; vse je čakalo še na ugodneje cene, živinorejci so š'i s cenami za Živino navzgor, meso je postajalo vsak dan draže. Ta teden pa se je temeljito spremenilo. Cene živini so padle, za seno zopet naraščajo, ker se je ponudba znižala, amp?k cene za meso so kljub temu — narastle. To je »spe-cl'aliteta« mariborskih mesarjev, za katere nema zakona o navijanju cen. Na eni strani taka brezposelnost, na drugI pomanj-kan'e delavne moči. Kosci zahtevalo po 200 K dnevno in dobro hrano; tega si ne more vsakdo privoščiti. Vendar pa v mnenju poljedelcev položaj nj še popolnoma izgub-
Ten, ako vsaj te dni nastane stalno Iep?e vreme in se zamore košnja večkrat in dobro presušiti.
Turista h spr rt,
INOZEMSKE TEKME. —. Dunaj, 29. junija. Nogometna tekma Rapid : M. T. K. 'je končala 5 : 3, (3 : l).
— Primorie : Građanski 3:S (1:7). Primorje je bilo v prvem polčasu vsled malodušnosti ter vsled nenavadnosti velemestne športne prireditve (tribune, 4000 občinstva, renome Oradjanskega itd.) han-dieapirano in je igralo z veliko tremo. V drugem polčasu se je znašlo ter pokazalo j v obrambenem in kombinatoričnem oziru frapantno Igro. da si je osvojilo simpatre prisotne publike in z velikimi aplavzi vodilo igro z 2 : L O tekmi prinesemo na podlagi citatov iz zagrebških kritik podrobnejše poročilo v prihodnji številki.
— Primorje : Viktora, SuSik 2 : 1 (0 " 0). Lahka zmaga Primorja, ki je tekom 6 dni igralo tri velike tekme in je bilo po dveh nepreČutih nočeh ter velike tekme z GracTanskim izmučeno, da se Je komaj premikalo po Igrišču. Kljub temu je pokazalo lepe kombinacije |n ostre strele na gol. Gostje so izvajali požrtvovalno igro, osnovano na hura-štilu. Sodnik g. Hus pomanjkljiv.
Borzna poročila.
— Zagreb, 30. junija. Danes borza ni poslovala. V prostem prometu so notirali. Curih 16.15. I&20, Pariz 5.52, 5.55, London 41S.__ 420.—, Berlin 0 05S, 0.06 Dunal 0.1270, 0.12725, Praga 2.73, 2.75, Trst 4.01, 4.04, Newyork °0-—. 91.—.
— Curih. 30. junija. (Izv.) Današnja predborza: Beograd 6.20. Berlin 0 0032, Amsterdam 212.50, Newyork 15673 London 25.^3 Pariz 34.20, Milan 25.25. Praga 16.79, Bukarešta 2.90. Varšava 0.005. Dunaj 0.007975, avstr, žig. krone 0.00S, Sofija 5.40.
PofTvedbe.
— Dotični, k! si je prisvojil v Janez Trdinovi nt št. 2 košaro z obleko in žepno uro, nai isto v teku 3 dni vrne, sicer se bo proti njemu sodniisko postopalo, ker je poznan.
Darila.
• Dete z dvema glavama. V muka-čevskem otroškem zavetišču se je te dni rodilo dete z dvema glavama, od katerih Je bila ena popolnoma razvita, druga pa nI rmela obličja. Dete le živelo po rojstvu 24 ur. Dogodek je vzbudil v zdravniških krogih vel'ko senzacffo,
• Dvorni operni pevec kot cestni ropar. V Berlinu so aretirali detektivi nekega neznanca v trenotku, ko Je hotel nekega na klopi spečega oropati. Ugotovilo se Je, da Je neznanec bivši dvomi operni pevec Vaseh pl. Cggekow v Petrogradu in ki ga je beda prignala do roparja. Baje se je profe-sijonalno bavil z roparskim poklicem.
— Upravi nnšeea lista Je poslal za bedne ruske nkadem'ke g. dr. Alo;zii Ko-kalj odvetnik v Ljubljani Din 100 mes*o cvet'a na krsto svojega pokoinega svaka in prijatelja sošolca podpukovnika g. Emila Merica. Srčna hvala!
Uprava naSeca !irta Je prejela zar BDruštvo slepih v Ljubljani- Družba -^Sladkor: daruje l°O0 Din. mesto venca n» krsto pok. g. dr. Jos. Perdanu. »Slepce« — Invalide. Mesto venca na krsto orrr. v počr,šoenje spomina T>okojnega g. .Tosma Percbm darujejo' rodbina Lauter-Činkole Din 200, ga. Antoni'a Faleskmi H Brežic Din 125 fn T. ljubi«, strelski k^ub ustanovljen 1. 1830. Din 350.. Skupno Din 675. Srčna hvala!
— 2a!ec. Za zgradbo meščanske šole je daroval odbor Z?drus:e trgovcev za okolico Cel:e iz likvidacijskega sklada Dfn 5000. za kar mu Izreka odbor najiskr©-ne;Šo zahvalo ter želi temu blagohotnemu darovalcu mnoso Dosnemalcev, kojim je pri srcu obstoj fn razvoj prve predvojni slovenske meščanske šole v Žalcu.
Glavni urednik: RASTO PUSTOŠI FMŠEK. Ođznvorni nrcdrt'k:
VALENTIN KOPITAR.
Pošteno/
IZJAVA.
Uredništvo »Jutra« priobčilo je v svoji 147. številk! prevod strogo zaupnega pisma, katero sem pred Božičem lanskega leta poslal aktivnemu ministru v Beograd. To prsmo moglo lo uredništvo »Oriune« dobiti le na nedopusten način ali pa vsled zlorabe prevelike In neumestno zaupIHvosft gospoda naslovnika, če se imenovanima listoma zdi častno na tak med honetniml ljudmi nenavaden načfn pridobljene zaupne spise pri občevat i. Je to njuna itvar. J a* ostajam pri tem hladen In miren. Cc to ml bode sploh zdelo umestno reagovat! na ta načfn političnega boja demokratskih konjunkturah sto v konečnega Izida svetovne vojne, kl jhn Je kot zrel sad padel ▼ njlho^ va prekrižana naročja, storil bodem to, kai dar se mi bode zdelo. V Dolenjskih Toplicah, dne 26. JuntJa 1923.
Ivan Hribar.
• Za ta dopis uredništvo ne odgovarja.
v*|h znamk za
JfcVTOMOBILE* 'iN kolega
Soba in kuhinja
SE ODDA. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 6670
Kupim krojaško pupo.
Ponudniki naj pošljejo svoje naslove rx>d »Pupa/6731« na upravo »Šlov. Naroda«._
Manjše stanovanje
v novi hiši SE ODDA onemu, ki plača najemnino za eno leto vnaprej. — Naslov pove "P^va »Slov. Naroda«. 6730
Lepo mehlovano sobo
Iščem prt boljši rodbini, event. iudi t. dobro domačo hrano. — Ponudbe pod »Železniški inže* njer/6674« na upravo »Slovenj »kega Naroda«.
I Risa mebSovana soba
SE TAKOJ ODDA SOLTD* NEMU GOSPODU. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na* roda*. 6667
Proda se dobro ohranjen KLAVIR.
Naslov pove uprava »Sloven*
skega Naroda«^_6745
Kdor plača xa pel let najem* nino vnanre} za adaptacijo hiie, mu dnm na razpolago
r?ve sobi i uporabo vrta in piitiklin.
Ponudbe pod »St 200.000/M10i na upravo »SloT. Naroda«.
Vajenec
ZA MIZARSKO OBRT SE TAKOJ SPREJME. — Ignacij Šare, Kolezijska ulica 6, Ljub* Ijana (Trnovo). 6739
Izučen sedavičar
IŠČE SLUŽBO. Popravljati zna rudi sifonske steklenice in mon« tirati stroj. Izdeluje tudi siru* pove ln naravne soke. — Na« slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 6750
Išče se DRUŽABNIK
s primernim kapitalom v že dobro vpeljano trgovino v pro> metnem mestu na štajerskem. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda* pod »Sigurna bodoč* n ost/6287*.
Lečo solnčno STANOVANJE,
obatoječe iz treb do petih sob ▼ novi vili v sredini mesta SE ODDA dotičnemu, ki plača na* jemnino za tri leta naprej. Ponudba pod »Lepo stanovanje 6696« na upravo »Si. Naroda«.
Išče se SOBA
za čas šolskih počitnic, v štu« dijske namene; neglede na ka* kovost; lahko je nemeblovana in podstrešna, sama da je svet* la — Ponudbe pod »Podstreš. na/6702« na upravo »SI. Nar.«.
Uoodna
NAPRODAJ JE 15 mimit od kolodvora v Domžalah ob glavni cesti POSESTVO, obstoječo iz njiv. travnikov in poslopja z gostilno. Vpe* ljana je električna razsvetljava. Gostilna je komplet* no opremljena. — Hiša je takoj na razpolago. — Na* slov pav* uprava lista. 6744
Išče se KLEV
s podstrešjem za seno, zasebni, ra dva konja v sredini ali naj» bližje na periferiji mesta — Zglasiti se pri: Mirko Stefano* vić, Gorupova ulica 3/TT. 673S
Kupi se VILA
x enim ali dvema stanovanjema
po možnosti v sredini mesta ali pa približno deset minut odda* lieno od centruma mesta. — Več se poizve: Stuzzi, Sodna ulica 4. 6703
Krol^kena pomorska
SPREJME TAKOJ za veliko delo aH če zna tudi nekoliko ženskega dela — ALOJZIJ NOVAK, krojač, Domžale.
6686
Suhe <*obe, kumno, jari cž- li?K>vo cvetje HA KUPUJE no najvišjih dnevih cen?h
ML  GER5AK  & COMP.
Ljubljana, Kongresni trd 10.
6732
(Stunn*LftTichatan. poležen dne 1. junija 1918, vpisan v nemško in jugoslovensko rodovno knfi* tfo na razatavi in na tekmi v Nemčiji ter odlikovan a I. ce* no. Pes je za lov dober, potre* buje pa trde roke in veliko dela. Cena 3000 Din. — Ponud* be pod »Ptičar/3000/6675« na troravo »Slov. Naroda«.
Novo pohištvo,
obednica (mahafoni) in salon*
aka garnitura (pftift, skupno ali oosamerno. SE PRODA NAJ* VTS.TEMU PONUDNIKU. — Ogledati v bnovomem skla«
diSčti Južnega kolodvora v Ljubljani dnevno med ft. in 11. ter 14. in 16. uro. — Pismene ponudbe, vezane na osem dni. je vnoslflti pod »St. 631/11—23« na obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani do 7. ju«
Zastopstva išče
proti proviriji POTNIK, ki je vpeljan v Sloveniji. — Ponudbe pod »Provizija'6740* na upravo »Slovenskega Naroda«.
Izjava.
Podpisani obžalujem, da sem Jakoba P u n č o h a dne 16. junija t. L v gostilni Krčon z grdo besedo razžalil.
LJubljana, 30. junija 1923. 6673 Anton Cunder.
Nemeblovano sobo,
po možnosti s posebnim vbo* dom, ISCE solidna GOSPO* DICNA*URADNICA ZA TA* KOJ. — Ponudbe pod »Urad* niča'6669« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Motorno kolo
(amerikansko) s priklopnim vo* zom, znamke »Tndian«, trpež« no. malo rabljeno, hitrost 120 kilometrov na uro. PRODA ADOLF SBIL, MOKRONOG.
6681
t i*
5
vešča slovenskega in nemSkega jezika. SE SPREJME ob popol* ni oskrbi v hiši pri tvrdki Marko Rosenberg v Ljutomeru.
6682
Proda
po ugodni ceni S6 dobro idoča sa* Ionska ura. kompletna po* stelja, umivalnik iz trdega lesa; vse v dobrem stanju. Poizve se: Ciglerjcva ulica it 115, Vodmat, 6735
Prostovoljna javna dražba neoremi&uii t Radečah«
Ni feljo dedičev I. Ravni*
kar se bo v mredo dne 4. julija vršita na licu mesta prostovoljk
na javna dražba hilš it. 98 v Radečah z vso zraven spada* jočo zemljo, t. j. vrtovi, vino* gradom in gordnm in znaša ena cena 100.000 Din. — Ugodu prilik*! 6683
Pia?a n?iWn lenotel Katera Mu. Kar obetajo!
ž« 23 let vseh deželah preizkušen«, hva-iena In priljubljena so prava Clza-lepoto ! pospešujoča sredstva lekarnarja Feller.
ELZA-OBRAZNA POMADA
ranest-Ivo varstvo proti soinčnim repam, solnčnl opeklini, lisam, hrapavi koli, odstrani zajedavce, ogrce, nabore in vsakovrstne nečistosti kole. 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjera in poitnlno 25 dinarjev.
Et-ZA-LILIJMO mlecbo MILO
aajmilejše In najfinejše milo ledotel Ideal vseh mili Popolnoma neškodljivo, se jako dobro pen! in je milega finega duha. 4 velik« kose s pskovanjem  in poštnino
35 dinarjev, 0EUHI-Pa»!4DA Z« RAST LAS
krepi kožo na Rlavi, sahranjuje Izpadanje, lomljenje In cepljenje las, prhut In prerano oslvelost I. t. d. 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem 25 dlnariev, En poizkus zadostuje, da tudi vi rečete:
|„to je oho pravo"}
ličite v vseh poslovnicah samo prave
Elsa-preparait od lekarnarja Peller. Različno: LIHjno mleko dinarjev;
brkomsz 3 dinarje: najfinejši Hega-puder Dr. Klugeria v velikih originalnih ikatTj*h 15 dinarjev; najfinejši zobni prašek .Ka-
!a" v patent-dorah 10 dinarjev: ouder za ame v vrečicah 2 dinarja; aobni prašek v škatli ah 3 dinarje: v vrečicah po 2 dinarja; aachet dišava- za perilo 3 dinarje; šampon za lase 2 dlnerja; rumenilo za obraz 12 pisraov 12 dinarjev; najfinejše parfeme od 15 dinarjev dalje; cvet za lase 20 dinarjev; Elza-katranovo milo 5
dinarjev. Za različne predmete se peko* vanje in poštnina posebej računa.
Na vse gornje cene se računa aa tedaj
le 5 o,* doplatka. Narodna plama adresirati na: Engen V.PssJIas*. lekarnar. S tub lesi Don J«
EUatrg it 238, HrvaHko.
Na novo meblovana soba z električro razsvetljavo se odda mirnemu gospodu*
Ntalov pove uprava lista.
6749
Sprejemajo se rajonske vožnje od K 600,
700 do 800. I Vegova ulica 120. *™
Naslovi dobrih in zanesljivih stanovanj za dijake in dijakinje se dobijo pri g. M. LIKAR, Poljanska cesta št. 87 »Vila Bergman«. 6741
IŠČE SE za obrat železokon* strukciiske   delavnice mlajši
inzenj
gr
z najmanj enoletno deta\milko prakso. — Ponudbo na Splošno stavbno   družbo   v Mariboru.
6707
Stanovanje,
obstoječe iz dveh do štirih sob in pritiklln, event. tudi trgov* ski lokali na periferiji Ljubija* se, SE ODDA onemu, kateri plača najemnino vnaprej, ozir. posodi proti obrestim večjo vsoto, katera se lahko zavaruje na nepremičninah. — Naslov pove uprava »SI. Nar«. 6706
7rIo ipdno naprodaj:
3000 do 4000 Jtg bakrene elek* trolitne žice 16 mm3; c. 2000 ko* madov izolrtnrjev za nizko na* netost do 600 voltov, 2000 do 3000 komadov izolatorjev za visoko napetost dn 6000 voltov, nreizkuienih 30.000 voltov.; ca. 6000 komadov kljuk za Izola* torje; 15 komadov transforma* fnrjev za visoko nanetest od 'iOOO voltov na 380. 220 voltov z vso železno konstrukcijo, pris pravni za montažo na drogih; ca. 2000 kg raznega elektroma* terijala. — Naslov pove uprava »»Slov. Naroda«. fV>^5
IšCE SE POUK v ITALIJANŠČINI.
Ponudbe na upravo »Sloven* skega Naroda« pod ItalijanŠči«
na/6o69«r.
Absolviran jurist
z vsemi izpiti, želi službe v
Ljubljani pri odvetniku ali ka* kem pod tet ju. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda* pod »19236635«.
Uolteliica daje vsakovrstne lekcije.
Ponudbe pod »Lekcije/6694« na
upravo »Slov. Naroda«.
Učenec Miših staršev
v starosti od 14 do 15 let SE SPREJME ZA MESARSKO OBRT V LJUBLJANI. — Na* s^v pove uprava »Slovenskega Naroda«. 66°2
Trgovski lokali,
skladišča, hlevi, e\'ent. tudi stanovanje v predmestju Ljub* liane SE ODDAJO V NA* JEM proti primerni odstopninL — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 670f
Lepi trnovski !okali,
pripravni za vaako trgovino, vr večjem meitu na Gorenjskem se odstopijo brezplačno proti temu, da vstopi v podjetje kot družabnik tudi hišni pospodar. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6714
VODNE TUR
najvcasljf* tvorllnostl, dobrote ln cenan«»st|
Pat, fireciz« regulatorji
TRANSMISIJE
Stroji mm Izdelovanje celuloze In papirja*
Specialna tvornica svetovnet?! slozesa
J. m. VOITH
j Sta P8lt«tl| Ausnija. Heidenheim. Wartemberg.
Pisarna i WIEM, IV. Jkrgentlnleratr. 84.
Stran 6.
^ i ii
»SLOVENSKI   NA IV OD« dne 1. julija 1923.
Stcv. 147.
Dvonadstropna hiša I 50.000 Din posojila
* sredini Ljubljane  SE PRO* na vknjižbo štirikrat več vred*
DA. Cena 100.000 Din. _      Radi! ne nepremičnine ISĆE ZA TA*
potovanja   nujna   kupčija. — KOJ MLAD TRGOVEC. — — Natančneje pove H. Privšek, Pismene ponudbe pod »Dobro Ljubljana,   Miklošičeva  cesta j plačane obresti/6672« na upro* Št  18, I. nadstr., desno (poleg j vo »Slov. Naroda*, sodišča). 6676
Absolviran sedmcšolec išče instrukcije v kla-
Enodružinska hiša
z malim vrtom na prometnem
Slčnih   Jezikih,   franCO- j kraju v bližini ali na periferiji
sxi„i *        « J_ Ljubljane, pripravna za trgo*
scuii in matematiki do viJno g ofarft £E KUPI. _ §G,
nudbe z navedbo cene pod: >Hiša z vrtom« na anončni ta*
šeste šole čez počitnice na deželi.
Naslov pove uprava »Sloven*
skega Naroda«.
6698
Takoj se odda SOBA
8 posebnim vhodom (raz* gle dom na cesto) dvema da* mama ali dvema gospodo* ma, — Naslov pove uprava »Slov Naroda«. 6734
Išče se KOMPANJON
za velika tiaro eksportno tn importno tvrdko na deželi, ka* tera je dobro vpeljana. Potreba je približno 1,000.000—2,000.000 kron, kateri denar ae bo dva« krat boljše obrestoval nego pri voTttDMgo"Beseljak in drug.lb«*L - Ponudbe pod »Kom. Ljubljana, Sodna ulica S. 6671 ^g?/6725' °* ^ *a°^*
CIL &LL TRRHSATUIITIODE. FRA»C09U 1151
Zidarski preddelavec,
agilen,   samostojen   in priden,
SE TAKOJ SPREJME. — Sta* novaje eventualno na razpola. go. — R. Smielovski, stavbno podjetje. Rimska cesta štev. 2.
6724
Najkrajša linija, moto Ođni Ccz merje
Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb
Vozne listke fn tozadevna pojasnila daje zastopnik
% IVAN KRAKER, LJUBLJANA
KOLODVORSKA UUU STEf. 41
Zahvala.
Vsem svojim dosedanjim gostom in prijateljem tem potom vljudno naznanjam,
da opustim s 1. julijem 1923
svojo iosefanio gostilno
na Tržaški oeati 19.
Tem potom se vsem najiskre-neje zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost in se najtopleje priporočam tudi za v bodoče.
Marila Zgonc
gostilničarka Triaftka o. 19.
Priporočilo.
V pravkar dovršeni lastni hiši na Poti v Rožno dolino št. 38
otvarjam dne 1. julija 1923
na novo opremljeno
oostilnifto li hrana« ajjL
Trudila se bom svojim gostom z dobro in ceno hrano in pijaco ob vsakem dnevnem času ustreči, ter se nadejam njih naklonjenosti,
kakor doslej tudi v bodoče.
Marila Zgono
gostilna .Pod Kančkom* Pot v Botao dolino 38.
Spalnica,
popolnoma nova. miza, atoli in stojala za cvetlice, vse iz čreš*
njevega lesa, ter kuhinjska oprava    radi nepričakovanega
odpotovanja NAPRODAJ. — Ogleda se vsak delavnik od
10. do 12. in od 16. do 18. ure. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«._6644
Naprodaj lepa enonadstropna hiša,
gospodarsko poslopje, garege,
en oral zemlje, pripravno za vsako obrt. Cena 750.000 kron.
Druga novozidana hiia s ItirU mi sobami ter pol orala vrta.
Cena 600.000 kron. — Proda sc radi selitve. — Janez En-ofenzk, Poticane. 6687
Pritlična hiša
z vrtom v Zgornji Šiški št. 34
pri Ljubljani. NAPRODAJ. — Poizve se pri Bergantu istoram.
6691
k enemu ali dvema otrokoma sredn jeizobralena gospodična. Najraje pa bi šla kot drulab-nica h kaki dami. — Naslov poveu prava »SI. NTar.«. 6600
Enosfanovanjska vila,
nova. v bližini deželne vlade, s prostim velikim prostornim sta? novanjem, PO UGODNI CENI NAPRODAJ. — Ponudbe pod »Lepi dom/6697« na upravo »Slov. Naroda«.
Naprodaj
dobro ohranjena na pol po* Urita kočija. dvovprezne sanke, železna peč in lco= palna banja — v Ratečah pri Zidanem mostu št. t5.
6670
♦
:;;:i!iii!ffliiin!!l1!iiIIII!l!(!«ll!Il!llHirffll
Ali Vam izpadajo lasje, se Vam dela prhljaj in Vas srbi glava? Poskusite, prosim,
V Dr. Dralleja
4 »ME!: JBTOiiHrM
brezovo vodo
laaiwa
i   • •
Zadovoljni bodetel
Glavna zaloga za preprodajalce
ISIS, d. d. odjel Juri Draile, Zagi*ob, Palmotlćeva ulica broj 66*
Zahvala.
0 priliki izgube našega predragega očeta ozir. starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda
Ferdinanda Rosa
smo prejeli toliko izrazov sočustvovanja, da moremo le tem potom izreči vsem iskreno zahvalo.
Dolžnost nam je zlasti zahvaliti se g. zdravnika doktorju Kumarju za zvesto pomoč v bolezni, čč. duhovščini, zastopnikom načelstva JDS in SKS, zastopnikom mnogih uradov v Celju, Laškem, Ljubljani in Trbovljah, kraj. šol. sveta in šol. vodstvu v Hrastniku, gasilnim društvom v Hrastniku, Dolu, Trbovljah in Vodah za korporativno udeležbo in zastopnikom menda vseh narodnih društev v okolici.
Hvala vam, lovci, za zadnje pozdrave, pevci a žalo-stinke, kmetje, radarji ta drugi za spremstvo in slovo t
Hrastnik, 25. junija 1923.
Žalujoči ostali
Ana naznanja vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je njen nepozabni dobri oče, odnosno ded in tast
luan Starman
uslužbenec južne železnice v pokoju
danes, dne 30. junija ob polu eni po dolgi, mučni bolezni v Gospodu preminul.
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 1. julija ob 16. iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 30. junija 1923.
2alnio6i ostali.
**** /fc
Brez posebn. obvestila
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni oče, stari oče, tast, gospod
• •    arV ■&
011
ravnatelj prisilne delavnice v pok. in major v pok.
včeraj dne, 29. t. m. ob 1 uri 47 minut popoldne mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 1. julija 1923., ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Gledališka ulica št. 7, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 30. junija 1923.
Mirko Poljanec, konj. major v p., Ivo Polja-
nec, okrajni tajnik, Le o Poljanec, prokurist,
sinovi,
Mira Bertlnl, Ana Mfliler, Jela Poljanec,
hčerke,
Dr. Bertlnl, zdravnik, Mflller, general, zeta,
Olga Poljanec roj. pl. Roaenberg, Ana Po« Ijanec roj. Pavlovčič, snahi.
Ivo, Zdenko, Anne-Marie. Sllvija, Marto, Lea, Carla, Maria,
vnuki in vnukinje in vse ostalo sorodstvo.
Zahvala in priporočilo.
1 Cenjenemu občinstvu in gostom nazna-
I njava, da opustiva s 1. julijem t.l. izvrševanje
i restavraterske obrti pri „SLONU" v Ljubljani
S ter da otvoriva v kratkem lastno restavracijo ■
i v storoznani gostilni „Pri št. b"
na Dunajski cesti, katere otvoritev bova še pravočasno naznanila. Do preureditve novih prostorov izvrševala bova obrt v zmanjšanem obsegu v dosedanjih gostilniških prostorih,
V prijetno dolžnost si štejeva izreči pri tej priliki vsem cenjenim gostom najino naj-iskrenejšo zahvalo za dosedanjo naklonjenost z nado, da nama jo ohranijo tudi v bodoče. Dobra kuhinja in izvrstne pijače naj bo najino najboljše priporočilo.
V Ljubljani, dne 30. junija 1923.
Aleš in Terezija Zalaznik.
Motorno kolo Jak",
4?4 HP, z dvema prestavama, dobro ohranjeno. PO UGOD? M   CENI NAPRODAJ.
Vešč sem tudi vseh drugih
opravil pri strojih; popolnoma Naslov  pove  uprava  »Slovem [ ■ ; na moj. — P ■■■■ Ja oa
skega Naroda«. 6700 | podružnico  »Sov.   Naroda^ v
Celja :>o<l »Zanesljiv«. 6715
iMiaaezi«iiKEis^uaf.r3cs:ai«ti3iKe!i-:<
?5
po najvišjih cenah od oddajnih postaj
in plača
poli oddajnemu potrdilu ln brez odtegljaja
E>«   V «31 $ €L O.
izvoz jajec, CakoveC) Medjimurje, Jugoslavija. Brzojavi: Vajda, Čakovec Tolcf. interurb. 59, 4, 3
11•„ /
s sirokovnim in krajevnim znanjem na jugoslovanskem trgu ifiča tvornica feavlas&ega bln??.. Ponudbe pod „A. B. 100-8132« na Ann. Exp. Rudolf Mosse, VVien I, Seilerstatte 2. 6712
Resna, dobro uvedena Švicarska firma išče zastop. stvo proizvajalcev drv ali izvoznih firm v komisijo ali na trden račun. OddajališČe za več sto vagonov samo prvovrstnega blaga. Ponudbe na upravo Slov. Naroda
pod Irva 66G9.
Večje industrijsko podjetje išče
zmožnega slovenšSins po možnosti tudi srbohrvaščine.
Reflektira se samo na resne in dobre moči. Plača pc dogovoru. Mesto trajno Vstop eventuelno takoj. Ponudbe 8 sliko, prepisi spričeval in referencami naj se pošljejo na upravo tega lista pod šifro 200*8678.
54 SV. C-S
Zmagovalec
364 km In 320 m Tourist Trophv (Anglija)
Junior dlrlka:
Tretji in V. K. XHI. XXIX. darilo.
Ssnlor đirkm
Prvi in VI. Vin. X. Xin. XVL XXIII. XXIV.
darilo
Sfdecar dirkaš
Prvi in IV. VI. darilo
Graiid Prte 2
(Francija) I. darilo.
lamo m\m\n in samoprodaja r. Jiiooslavijo Doiilas Motor Ltd.
O. ŽUŽE
LJUBLJANA, Sodna ul. 1
Telefon 461
3801
095497
3597
štev. M7.
.SLOVENSKI NAROD" dne t. julija 1923.
stran 7.
Po nižji ceni
nakor v seziji se sprejmejo v pooravllo In poletno shrambo damski in motki kožuhi.
Zaloga, barvanje in moderniziranje vseh vrst kožuhovin.
Krznarstvo L. ROT
LJUBLJANA. Gradišče štev. 7.
glC3SCQlC31C3SCDBC31C31C3SCDSOacZ>SOSO
Lokomobile ^:!Xi^Lmoil7t H
pletne naprave, polnojarmeniki. krožne žage i. t. d., remscheid-sko orodje, vse orodje za obdelavo lesa, parne mlatilnice,
pol edeljski stroji in orodje, jeklene vile za gnoi i. t. d., tiri za poljske železnice, 600 mm razdalje, kompletne, s prekucnimi vozički, tračnice, za stavbene namene in Industrijski tiri, plinove In varilne cevi, črne in pocinkane, stavbeno In konstrukcijsko železo, pločevino, črno in pocinkano dobavlja takoj po Konkurenčni ceni s skladišča Maribor.
Jogosieiantio impertno in eksportno podjetje, Maribor.
Trubarjeva ulica številka 4.   Telefon interurban 82- 4711
Gospodična išče znanja v svrho hrvatske konverzacije.
Ponudbe pod »Konverzacija 6695« na upravo »SL Naroda«
Premičnine :n nepremičnine, srebrnina in zlatnina NAPRODAJ.
Sv. Petra cesta št. 17, L nad*
strop je. 6701
Medj i murski konji!
Poltežki in čisto težki konji in kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne stoje stalno za prodajo pod najkulantnejšimi pogoji pri
Medjimurje, Jugoslavija. Brzojavi: Vajda, Čakovec. Telefon interurban 59, 4.
iSlIIIIIIIHBBIIIIIIINIIIIIDIHIII
JULČI BEVK vd. MAČEK DR. STANISLAV BEVK
POROČENA Ljubljana - Brezje, junija 1923
Oglas*
(Nabavka sobi.)
Na osnovu naredjenja Gospodina Ministra Vojnog Mornarice E. P. Broj 3.261 od 1. maja ove godine održat če se na dan 6. avgusta 1923 godine u 11. časova prepodne u Intendanturi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani (kasarna Vojvode Mišica obj. XIV.)
prva javna usmena licitacija
za nabavku i isporuku 780.000 kg zobi, i to:
za garnizion Ljubljana...... 310-000 kilograma
Maribor...... 310 000
Celje........ 30.000
Slov. Bistrica   .... 130.000 „ Isporuka zobi po mesečnim partijama franko ma-<?acin intendantskih slagališta pomenutih garniziona do 25. novembra 1923 godine.
Kaucija polaže se u gotovom novcu ili vrednostnim papirima po odredbama Cl. 88. zakona o državnom računovodstvu na dan licitacije do 10. časova pre podne na kasi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani, i to: za garnizion Ljubljanski 55.000 dinara, za garnizion Mariborski 55.000 dinara, za garnizion Celje 5.500 din. i za garnizion Slov. Bistrica 23.000 dinara, ukupno 138.500 dinara.
Uslovi po kojima če se ova licitacija izvršiti mogu se videti svakog dana pre i posle podne u kancelariji intendanture Dravske divizijske oblasti u Ljubljani i vojnog okruga u Mariboru, Celje i Komande mesta u Slov. Bistrici.
I Svaki ponudjač (licitant) obavezan je, da na dan licitacije preda predsedniku komisije pismeno svedo-Ćanstvo nadležne trgovačke komore o svojim preduzi-mačkim sposobnostima kao i uverenje o^ tome, da je svoju radnju prijavio poreskim vlastima i platio porez za tekuće tromesečje.
Iz kancelarije intendanture Dravske divizijske oblasti E. Broj 9.905 od 27. juna 1923 god. u Ljubljani.
6727 Homanđa Dravske divizijske oblasti.
Zahvala in objava.
Podpisani Franc Rom, bivši ravnatelj in restaurateur Grand Hotela Union v Ljubljani, naznanjam vsem ve-lecenjenim svojim gostom, da se preselim iz Ljubljane in se jim ob tej priliki zahvaljujem za njihovo naklonjenost s prošnjo, da mi ostanejo zvesti tudi v bodoče.
Ob enem naznanjam, da prevzamem 1. julija 1923. popolnoma renovirano svetovno znano
radio-termalno kopališče
v Laškem pri Celju.
Velecenjenim gostom bom nudil:
Prvovrstni restaurant kavarno in gostilno
Skrbel bora kot dolgoletni strokovnjak za najboljšo ^hinjo, najelegantnejšo postrežbo in prvovrstno zabavo ter najfinejšo pijačo.
Vsak opoldan in svefer
— KONCERT--
Postovoljna dražba pohištva se vrši dne 2. julija ob devetih dopoldne pri špediciji Ran-zinger. 6690
Smrekovo skorjo čreslo in žaganje od mehkega lesa kupi večje množine
S. PRAZNIK CELJE. Prosim oferte z vsemi pogoji. 6688
Vinograd na lepi točki
v ljutomerskih goricah z dragim posestvom se radi družinskih razmer proda.
Pojasnila daje: Karol Atbrecht, Strmec*Ormož. 6713
v parku pred teraso, v slučaju slabega vremena se vrši v reprezentančni dvorani ali v restavraciji.
Priporočujoč se za obilen obisk
belježim najodličnejlim spoštovanjem
Za malo trgovino
SE (brez hrane in stano*
vanja) DEKLICA POŠTENIH STARŠEV. — Pismene ponud* be na upravo »Slov. Naroda« pod »Poštena/6563«.
Bukov* in Hrastove hlode,
prvovrstno, popolnoma zdravo, ravno blago brez grč, KUPIM. — Ponudbe na: Trian & Gor* janc, Kranj. 6660
Lepa preproga,
(2J2 X 3.2 m) SE PRODA. — Pražakova ulica (hiia Tdnnies). lil nadstropje, levo. tnoA5
Vstopim kot kandidat v notarsko pisarno večjega slovenskega kraja.
Vprašati pod »Dr. juris/6647« na upravo »Slov. Naroda«.
Enonadstropna hiša
z vrtom v Ljubljani SE PRO* DA. V hiši je uvedena gostil, niška obrt. — Naslov pove uprava  »Slov.  Naroda«. 6245
Iščem kompanjona
* 300.000 kronami ali več za industrijsko podjetje, oddaljeno 15 minut od kolodvora, v lepem kraju. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 6445
Enonadstropna hiša
v sredini mesta, s šestimi sta»
novanji in gostilniškimi lokali, pripra^-nimi bi d! za kako d m 30
obrt SE PRODA. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Lepa lega/6642«.
Iščem trgovski lokal
v mestu aH trgu. ozir. vzamem v najem pod ugodnimi pogoji dobro tdočo, že vpeljano trgo* vino. — Prevzamem  jo tudi z
inventarjem. — Ponudbe pod »Najem 500^6726«  na upravo Slovenskega Naroda«.
M     Sveti o m o drl E creps de ehine
R
g y  samo Din 160
l   K £14 D A   Mestni trg 17.
I
Mesta kot učenka
ŽELI DEKLTCA, stara 15 let, ki je dovršila meščansko šolo, v trgovino melane stroke v me: stu ali na deželi. Je že nekoliko vajena ter ima posebno veselje do trgovine. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6638
t. Volavlek
ne ordinira od 1. do 22» julija
KUPI SE vseh vrst okrogel les, popolnoma zdrav in brez napake, hrastovi in bukovi pragi običajne mere, smrekovi brzojavni drogovi (mera 12'16 do 1C~1, dolgi od 9 do 12 m) ter zdravo suho bukovo o*lje v kosih«
Ponudbe na uprava »Sloven* skesa Naroda« pod »§t. 6677«.
0TK0ŠKA
NAJBOLJU MANA <A 3 DOJENČKE, OTaOKE is DOJILJE ~
Z SLADom
KAKAO t
/\ L.
KMffLO ZA
POlftUU Ni REKONVALfiSCllCTE
NAaATM notvnot «z c*it»oa slao*
Franc Rom.
Kontorisfinjo,
zmožno kn jigovodstva, — I5CEM. — Oglasiti sc od 6. do 7. ure zvečer Knezova ulica  Sp. Šiška (Battelino).
6615
Posodim  200.000 Din in 100.000 lir, plačljivih v din::jih; proti ĐUpi-larni varnosti.
Naslov pove uprava »Slo* venskega Naroda«. 6610
Orjhn s scParatnim vhodom uUliU in električno razsvet* ljavo, išče dobro situiran prU vatni uradnik, star 28 let. — Ponudbe je poslati pod »St. 2930/6605« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Proda se nekaj onrave za spalno sobo.
Poizve se pri Antonu Va* Ijavcu, gostilna, Sp. Šiška 87.
6607
Vajenec
iz dobre in poltene rodbine, s primerno Šolsko izobrazbo SE SPREJME   v   modni trgovini
T. EGER, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2. 6631
Tovorni auto
znamke »Praga«. 35/40 HP, 3 do 5 tonski, skoraj nov, za 80.000 Din NAPRODAJ. — Jugo * Auto, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 6654
Pnfpehiiiem laoarja
(enega ali dve, tko hočeta biti
*kupaj) za žago v popolnoma dobrem stan j u na dve klin j i in cirkularko. Nastop takoj. — Dogovor ustmeno. —> Ivan Av» senik, posestnik, Sv. Lucija, p.
Begunje na Gorenjskem. 6626
Prodajalka,
dobro izurjena, stara 23 let 8 nosebno dobrima snričevaTima, ^ELI MESTO V TRGOVINT MEŠANEGA BLAGA- Najraje večji trgovini na deželi ali
v kakem trgu. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda« pod »Dobra moč/6664«.
Lovska miška,
luksuzno Izdelana, popolnoma nova »Bock« * risanica (Biichs* flinte) t. daljnogledom 4 X, ka» liber 16 in 6 6 mm. s priljublje* nim SS 5834 nabojem, rasantna v strelu, se vsled selitve v ino. zemstvo za 1.300 lir PRODA. — Pismene ponrdbe na upravo »Slov. Nar.« pod »Puška/6653«.
%mnn nosestvo
NAPRODAJ. Hiša s petimi so. hami. klet. blev. 5 goved, trije
svinjski hlevi. šupa. kozolec z dvema predeloma (?tanta>. štiri orale n'iv, pred hišo voda. ob glavni cesti. 30 minut od mesta. V hiši je trgovina z mešanim blagom ter dobro obiskana go« stilna čez ulico.. — Naslov po* ve uprava »Slov. Naroda«. 6404
neprekosljive ostrine, raz* lične brusa, dobre srpe
dobite najceneje pri
Sošterič, Petan & Erker, LJubljana, Healf sva cesta SO
62 9
Gradbeno podjetje arhitekt
V. Ki M I (O..
STAVBNA VODSTVA:
Ljubljana, Domžale, Zagreb.
Izvrši je privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. 6669
V najem se vzame
GOSTILNA ali RESTAV* RACIJA takoj ali pozneje na kakem prometnem kraju. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4832
Cele opreme
za neveste. In entlan]e
izdeluje točno  in  solidno novo-otvorjena izdelovalnica
P. Jančigaj,
Ljubljana, Resbeva cesta 29/1 levo
Stanovanje,
obstoječe iz dveh sob. kuhinje, predsobe in pritiklin ter neko* liko vrta, ODDAM DOTIC* NE MU, KI MI POSODI 75.000 DIN. — Za obresti ima stano* vanje. — Ponudbe pod »Stano* vanje/6729« na upravo »Sloven. skega Naroda«.
PRODA   SE   vili podobna
enonadstropna hiša
7. dvema stanovanjema, zidana v švicarskem slogu, z vrtom, NA BLEDU, nedaleč od postaje. Cena nizka; stanovanje takoj na razpolago. — Več pove H. PrivSek,   L jubljana, Miklošiče
va cesta 18. 6608
HIŠA naprodaj
v Ratečah na Goreniskem, od» daljena četrt ure od italijanske
meje. tik šole in farne cerkve. Pri hiši se nahaja hlev za 20 govedi, zidani svinjaki, v nad* stropju se lahko naredi deset lepih   sob   za   letovi čar je: pri*
pravna je za vsako trgovino ali hotel. Lep sadni vrt (občinske pravice). — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 6578
za srednju parnu pilanu. Isti mora biti izučeni srtojobravar I tokar. Ponude kod uprave ovoga Usta pod .Strojar 6628V 6628
Traži se
lokoraobila za manji ugljenokop, koji ie ujedno Izučeni strojobravar. Ponude kod uprave ovoga Usta pod .Ugljenokop 6629".
Trgovski
pomočnik
dober detailist se sprejme v Špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod Detajlist 6557.
ODDA SE radi selitve
stara, znana, dobro-idoča GOSTILNA pri Rotu na Bohinjski Beli
v bližini farne cerkve in šole, oddaljena deset minut od ko* lodvora in 20 minut od Blej* skega jezera, jako obiskovana od letovirarjev in pripravna za vsako drugo obrt ali trgovino. Zraven spada: gosnodarsko po* slopje. velika klet, ledenica, sadni vrt. velik vrt za zelenja* vo in 1 ali 2 njivi. Odda se vse s popolnim inventarjem. — Po* nudbe nasloviti na: Alojzi i Papler, Bohinjska Bela. 6627
hiito tovarniško pun v Sramu
ISjče  xa  svoj kamnolom
spremnega neoženjenega rudarskega
(Steiger)
kateri je vešč v rudarskem mer-ništvu in zmožen izvršiti samo stalno razmejitvene posle. Ponudbe pod »Srem 64č2* na upravo Slov. Naroda. 6452 MMMMMMI.....M......IM
Kupiiisrn KUMNO
V VSAKI MNOŽINI. Ponudbe z vzorci in najnižjo ceno na
LJUDEVIT SiRa KRANJ.
6347
"Sprejme se UČENEC
z dobrimi Selškimi spričevali s t. julijem v elektrotehnični vet letrgovi. Učna doba tri leta ter se mu da prispevek za hrano in stanovanje. — Ponudbe na-»Poštni predal 3«, Celje. 6465
^illette, Mcm itd. se sprejemajo v elektriko brušenje v drogeriji I. C. KOTAR, Ljubljana, VVolfova ulica 3. Zunanja naročila se izvršijo hitro in točno. 6113
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino.
Drniba ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trs 8 Telefon 220. 2243
Stanovanje,
obstoječe iz štirih sob, priti; !din ter kopalnice, I § Č E M PROTI PRIMERNI NAGRADI. — Naslov pove: H. Privesek, Miklošičeva cesta št. IS. I. nadstropje, desno. 6625
V CELJU SE PRODA tik   kolodvora ležeča HIŠA Z LEPIM VELIKIM VRTOM.
Za več let oddam takoj v na: jem že 43 let obstoječo kovač' nico s pripadajočim stanova* njem. — Natančnejša pojasni« la pri; Dr. Avgust Kollaritsch. Celje, Aškerčeva ul. 7. 6632
Komnanjona
z najmanj 100.000 dinarjev £o* tovine I5ĆE TRGOVEC Z LE* SOM. — Ima modem. popoL noma nov polnojarmcnik, žago
in posestvo. Jamstvo za gotov* ljeno proti vknjižbi na prvo mesto. — Ponudbe je poslati na
upravo »Slov. Nar.« pod »Les* na industrija/6499«.
Krepka ifekltoa,
poštena, ne pod 18 let stara, zmožna opravljanja domačih del in tudi nekoliko vešča v
šivanju, katera bi imela veselje do izučen ta v Špecerijski trgo*
vini. SE SPREJME V BOLJŠI TRGOVSKI MISI NA DEZEU proti prosti hrani in stanova* nju. — Ponudbe pod »Krepka 6517* na upravo »Slov. Nar.«.
Velttia zaloga Emajlirana En Itiksusna
Priporoča se
Aaa Kos 3577
Ljubljana, Resljeva cesta 4.
Hmrnki mm veo vil,
MALIH IN VELIKIH HTS s prostim stanovanjem fn brez stanovanja. HIŠE Z OBRTJO, GOSTILNO IN INDUSTRIJ. SKA PODJETJA, PARCELE. GOZDOVE, TRGOVINE Z INVENTARJEM IN S PRE* VZET JEM BLAGA. MLINE IN 2 AGE, GRAŠČINE z arondiranimi zemljišči v Ljubljani in izven Ljubljane. U god: ne cene in ugodni prodajni po: eoii! — Resni kupci naj se zglase: Hinko PrivSek, Ljubija* na, MikloSiČeva cesta štev. IS, l. nad str., poleg sodišča. 6411
se dobi po ugodnih cenah
vsako množino. Prodajni urad šentjanškega premogokopa Ljubljana, Krekov trg 10. 6214
Gamsov £op.
pristnemu pre-seneUjivo podoben, s snežno-belitni resami,
15—17 cm dolge dlake, vse volj-nomehko komad 800 Din.
ŽUhtnega !elena ?op
dlaka dolga 15 cm, ponarejen
800 Din. Jelenov čop 12 do 15 cm 300 Din pogine ob pri poročenem naprej poslanem denarju poštnine in carine prosto Gem sbar t b i n derei Eduard Banpt-raaac, 81. Vel! P.d. Ctlsa Vfr. 3 Karaten. Vprašanjem priložite za odf ovoi i dinarje
Izvanredno popravljeni
LOKOMGBILI
promptno sa stanice Zagreb i Ljubljana
Wolf
1903 190S i 917 1912 1908 1920 1921
Lanz
1912 1912 1917 1^18 1912 1912 1914
HP
10.20 15'25 20 32 24/40 30 50 4^ 'O 54 75
H°
10/20 15 25
20'30 22/35 26 42 ; 34 49 ■
38'57 I
Wolf
1914 1920 1913 1912 19^9 1908 1916
Lanz
1916 1921 1914 1909 1913 1921 1910
HP
62 ^0 70 '100 8S 1 '0 100 150 130'150 150 200 350 4S0
HP
50 70 60 90 70/110 85'120 100.130 170 235 260 330
Vr?aći I samohodni lokomobill svih ve'ičina. — LoVomobl'kotlovi 22, 32 qm. — Jednogodišnje tvorničko jamstvo. Prvorazredno genrraluo popravljeni, savjesno iskušin'. — Loženje svaki m gorivom.
Braća Fischor d, d.
Zagreb, Pantovcak 5.
BlfiN ISPSElO pnovrslBo
KnntiilSnta! Otontlnentallederpappe?
dobavlja takoj v vsaki množini najceneje
3os. H, puh, Tjubljana,
Gradaška ulica 22. Telefon 513.
3rst]ezastrops
izdeluje in prodajo na debelo in
drobno po najnižjih cenah. Pri
večjih množrah znaten popust
ANTON STEiNER9 Ljubljana,
Jeranova ulica 13, Trnovo. --i
G. F.
m mmm   g Jurasek
I  M S Ljubljana
fOlIOTI ti.li
Uglafiujem ter popravl|am
glasovirje in harmonije, špecijelno strokovno In ceno 1
Kontorisfinja
z daljšo prakso, vešča slovenj ščine, srbohrvaščino in nemJči* ne ter knjigovodstva ln steno«
grafije SE ISCE ZA TAKOJŠEN NASTOP. Prednost se ds oni, ki bi imela veselje tudi do prodaje v trgovini eleletrotelu ničnih predmetov. — Ponudbe z navedbo zahtev in dosedanjega službovanja pod »Trajna* služba 25—30/6466« na upravo »Slovenskega Naroda«. _ i
Villa dr. Pečnifc
Zdravniška penzija, sanatorij. Za bolne na notranjih boleznin, za oslabele ln odpočltka potrebne, za katarje rljučnih vrSIČkov. Vsa moderna zdravilna sredstva. Obilna izvrstna hrana. Krasna južna lega.
Prospekti. 4438
Delniško društvo v Zagreba
Preradovičeva 2 TELEFON 23—88 BRZOJAVI: ASTRA. Važno za industrijalce
in poljedelce l Zahtevajte informacijo In cenike I
brez naplate drž. trošarine s
za bencin v Vrapcu pri Zagrebu.
Ia. dup. raf. petrolej
Plinsko olje Vsa mineralna olja Cilindrska olja
amerik. provenijencije
Avto olja Tovotna mast
Parafin
po najnižjih dnevnih centi,
■"*--* ^ j - „ -
16
6
165
012
TU
49
91
stran 8.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 1. juija 1922.
Stev. 147.
starega
Kupimo vsako množino
svinca.
PUSKARNA y KRANJU.
6394
KupiniMOTOR-
2 HP, 300 V, istoimenski tok in TRANSMISIJO.
FLORJANČIČ, Ljubljana.
Britvice.
že rabljene (Gillete, Mem itd.) SE SPREJEMAJO V ELEK* TRICNO BRUŠENJE v dro* jgeri/i »Adria«, Ljubljana, še* lenburgova ulica 5. — Zunanja naročila hitro in točno! 6283
Za večje trgovsko podjetje ee išče
komercijalist
Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega delovanja pod ORGANIZATOR na Aloma Companv, anon-čna družba! Ljubljana. Kongresni trg S.
islite
in skrbite že poleti za zadostno zalogo
sadnih, sočivnih in sadežnih sokov.
Samo
■p tisučero preizkušene ter ob najnavadnejšem ravnanju jamčijo za nepogojno stanovitnost. Zahtevajte cenovnik I
Razpošilja se sproti
Rudolf Ferch, Graz, Schmiedg 2,
UNITED UMERIM!!
Filijalka
Simon Kmetec, Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne listke. OD10D IZ LJUBLJANE VSAKI TEDEN.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
J. G. DRAsKOVIĆ Zagreb,
„B« cesta pri državnem kolodvoru.
PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. — Sušak: Jovo Gj. Ivošević, Karolinška cesta 160. — Split: Ante Bule Dioklecijanova obala 13. — Gruž: Ivo Lovricevič". — Bitolj: Gjorgje J. Dimitri-jevič & Komp., Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Bečkerek: Dušan Lj. Mihajlović, Trg Kralja Petra 4.
Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnici.
Induotrijoko podjetje na deAoli potrebuje
resnega vodjo
Potrebno poznanje gospodarstva na splob; prednost imajo oni, ki poznajo delo v opekarnah pri lokomobilah itd.  Ponudbe pod RESNOST na Aloma Companv, anončna dražba, Ljubljana, Kongresni trg 3.
odmah kraj zelezničke stanice na kojim se nalazi jedan Izvor mineralne i za jedno lečilište potrebne zgrade već sazidane prodaje se ili se Iznajmljuje, eventualno se traži kompanjon. Po svedočbama od Dr. Hanka, profesora na budipeštanskoj akademiji stoji ovaj izvor u pogledu sastojaka vode najbliže slanom kupatilu Kr. Jellsa-vete n Budimo najme za kostobolju, reumatizam 1 u bolestima
poljnih organa.
Pobliže kod Sonat o I kap oglasni zavod, Novi Sad, Fatoški put 2
Telefon 276. 6684
? Ali fotografirate ?
tedaj zahtevajte pri Vasem foto trgovcu samo nenadkrlljlvo
PLOŠČO, s katero ste zaselčenl od vsakega neuspeha I Generalno zastopstvo in skladišče za SHS
ISO WEISS, ZAGREB, Palaaotleeva alloa SS, veletrgovina vseh fotografskih potrebščin.
Vreče,
R \BLJE>-^ IN DOBRO O! IRAN JENE — KUPIM. Jos. BAHOVEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št 7. 410
Lokontoblle Prekuenlkl
Lokomotive     Platoakl vozovi
Vozički Okolesja ta poljske železnice
TRAČNICE
ter vsakiicn dragi materijal za poljske železnice T O C ■ O   IH   CEIO TAKOJ
s skladišča v Ljubljani ali Zagrebu
ZAHTEVAJTE PONUDBEI
lltijuanKa Atila za w&\wm in letele potrebe
Beograd, Zagreb, Sobotica, Sarajevo
LJUBLJANA, ""^IFaS"™
OBOIOIC
0
o
J. I 1MMIBIMIIL
JUUU JULII II I H ■ d cd JLBJUUn
B
a
tt
POSEST
44
Reslmrtna pisarna. — Obt. konces- posredovalnici ta nakup, prodajo in zamenjavo nepremičnin, LJUBLJANA — POLJANSKA CESTA 12.
naznanja
cenjenim Interesentom pisarne s Ljubljani
Poljanska cesta 12.      OlrOlUGV  klet prične poslovati
dne 2. Mm 1923.
Za posredovanje nakopa, prodaje in zamenjave nepremičnin v TO- In INOZEMSTVU — preskrbe In zeeenjave STaNOVUHJ. trgovskih in obrtnih LOKALOV, osebnih In hlpoteHnih P0S011L. iPSavUflHIE Hl5 In posestev ter vse tozadevne BREZPLAČNE INFORtfKCUE, se vsem Interesentom najvljudneje priporoča.
PostafffSS cestne
železnice.
Tmertie pristojbine. Točna postrežbe.
□
Pl h i m P E h it P Od a « i« inrrrTnnnn.innnnnnnnnnnnni
Staroznana solidna tvpdka
FR. STUPICA, Ljubljana
trgovina z železnino, pol ieM istimi
in zaloga razstreM
IMA STALNO V ZALOGI VSE POTREBŠČINE ZA
KMETOVALCE
OBRTNIKE STAVBENIKE INDUSTRIJCE
"u iod.
stroji
Hotel Štrukelj, LJubljana
uogal Koioduorshe, Dalmatinove ulice
p rt poro Ca
40 nooo opreinlleirili sob
po zmerolii cesah.
Fruaurstna restauracija, krasen senčnat vrt.
JERIKJ ČEME.
i.........»
.....ijliJlt'l'lfMf!
...........*****
■ajstopejte slovenska
pleskarska in litanka
delavnica
Ivan BrlcelJ, Dunajska e. 16,
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 2530
Pozor! 5i89
Več otroških vozičkov, kolesa z gumo
se po ceni prodajo že od 250 Din. Ljubljana, Zvonarska ulica 1.
„Aikadont"
ZOBNA PASTA, USTNA yor*t ZOrNI PRAŠEK.
D^bi se povsod.
O!'».-'-na zalogfa drogerija A. KANC, Ljubljana. 2964
Klavirje
cgtaiuje In popravila solidno in točno
ter gre tudi na deželo.
Feliks PovšeMfe
Teod. Korn, Ljubljana
Poljanska cest* at. S.
Krovtt, stavbni, §alanterfjskl m okrasni
klepar. Instalacija ve dovodov, lama streiovotlov. Kopalifte in klrcetnr. ugprare Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.
Peter Sei^ko
I. Jugoslovanska barvarl|af krisarsijo In strojarstvo
LJubljana, Krlževnlška ulica 7.
Barva lisičje kc2e, katere izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje.
JitartsK Žuran
sobni 8l:*5&? Liizblf ana, Mestni trg 12
se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to btroko spadajoča dela. Izvršitev točna, cene zmerne. 5746
za moko
85 kg vsebujoče, in za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, čiste in brez-luknjaste kupi Vinko Majdič,
valjični mlin, Kranj. 6000
mesiui tesarski m&
v Ljubljani
prevzame vsakovrstna tesaretta dela, kakor strešne stole, kupole, stolpe, mostove, vrtne ulice Itd.
Parna žaga z vsemj stroji za ob delovanje lesa. 1141
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
druka z o. z. tovarna ¥ Sta* bo pošta Dom tal a«
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevi č i TiSan v Ljubljani, Prešernova uiica št 5. Sprejemanje v srede. Zaloga v Celju. Gosposka ul. 4.
Odvetnik Dr, Jos
je otvoril svojo
nefie ^
odvetnišk
V PRAGI U Staromčstske nam 13. Poslovanje tudi v srbo-hrvatskem in slovenskem jeziku.
Aluminijevo in emajliram?
kuhinjsko posod.
Železne potrebščine za stavbe, razna orodjn za obrtnike, stroje za poljedelstvo. Štedilnike, vse vrste Obličev in ter vse drugo v železninsko stroko spadajoče blago dobite po znižanih cenah pr*
novo ustanovljeni tvrdki
Triglav, Stanko Florj?nčič, Ljubljana.
Sv. Petra cesta žt. 33   (prejo HZenoEngerjev Jokal).
Gamaufeo
laho gnollo n m\M
ffl!!1!!!!!!!!;!!!!!/!«!,'!!!!!!!!!!!:!!!!!!!!!!!!!!
»Mil
lili.j
Pozor! 0«!f»ite si
veliko zalogo ravno došlib šivalnih strojev najfinejše vrste po sniženih oeneh, 10 letna garancija. Ceniki na razpolago. Kolesa za stoike in ženske po niskih eenahv dokler traja zaloga. Se priporoča za obilni obisk tvrdka
JOS. ŠELOm-čUDM, UuMiana, Mosta* trg štev. 13.
je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3*—,
Razpošilja društvo
»Vrtnarska Šola" o Rrsss.š::a
Stalna zaloga: Herzmanskv, Korsika, Urbanic in drogerija .Adria".
W^ CEMENT -TO
Glavno zastopstvo Slovenko:
^CROATIA: tvornica portiand cementa d. d.a
Zagreb — Podsused" „BeoČinske fabrike portiand cementa akc. dr.*
Beočln
LfabljanOi Basfaavnc s nI. 0.
Cene:
Croatia: Din 7075 i izklj. embalaža iranko vagon Beočin:   ,   73*20  / Ljubljana.
%w tur
vseh vrst prodaja po
20% popusta
modni salon
Ljubljana, Židovska ulita 3
■
ll
Ikled dobrifn naiisališs!!
Slvainl stroii,
za
rodbina In obrt
a
u
■
r.
.11
eozna aolssa > razsi
Saranclla za vse Mago. Ugodne cene In plačilni posoi!.
Lastne hladilne naprave.
Lastna prodajna mesta v največjih tržiščih inozemstva.
Vstreljeno d VjaHno
srne, divje koze, divje prešiče, zajce, fazane, jerebice.
kljunače, divje race
k u p u 1 e
vsak Čas in vsako množino po najvišjih cenah od
oddajnih postaj
E. V AJDA
veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija. Telefon interurb. štev. 59, 4, 3. Brzojavi: Vajda Čakovec
Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč.
Soliden la toćtn obračan. 3903
AND.JAKIL
tovarna kož in čevljev d. d. prodajalna
Ljubljana, Poljanska c. 13
Bogato sUmUKc molkih, zafiski2i ua otrofktk ecotjra iz telečjega boksu o oseh ko^k^goocjegji boksa
niZRE CEHE!
063449
M1
28
60
0