TIT JE DRE,TES:NE 'VRSTE v NAŠIH GOZDOVIH 
Dr. Maks W rab er (Ljubljana) 
)Gozdarski ve9tnjk« bo posvet.il g.ojenju tujih drevesnih . 
vrst več pažnje. Prinašal bo opise važnejših tujerodnih dreves 
s podatki o njihovi gozdnogoji.tveni, biološ.ki i{l gospoda<rskj 
vrednosti v obliki monograf.ij. Čla.nek ing. lanka Urbasa ,>0 
nasadih sitke (Picea sitchons.is) v Slo'Veniji.(. v 1. številki })Go~ 
zdar,skega vestnika« 1951 je primer takšne monografije. 
Ta članek po,!: je uvod v vrsto monografij o gozdnih ekso-
tah, ker prinaša splošne podatke o gojenju tujeroclnih dreves · 
i.n . pregled vrst, ki bi prišle v poštev za uvajanje y naše 
gozdove. 
Uredništvo 
Ko go;v,orimo o tujih drevesnih ,,{rstah ali eks-Mah v naših go,zdovih, 
imamo v mislih tiste drevesne vrste, ki po naravi ne rastejo v naših krajih, 
jih pa uvajamo v naše gozdove zara,di njihove lepote, gospodarske koristi, 
hitre rasti ali kakršnega koli drugega vzroka. Nekatere tuje drevesne 
vrste so se pri nas že tako udomači le, . da .so si tallw rekoč že pridobile 
domovinsko pravico 1n jih štejemo skoraj že me-d domače (avtohtono) 
drev.je. ' " 
Po petletnem planu jma go·zdarstvo dolžnost gojenja in pospeševanja 
hitro rastočih drevesnih vrst in pretvorbo čistih sestojev v mešane. Pri 
izpolnjevanju teh nalog prihajajo ' v poštev predvsem tiste tuje drevesne 
vrste, ki so .si že pridobile zaupanje gozdarskih krogov. 
Uvajanje tujih drevesnih vrst 100, kakor pravimo) :iiitrodukcija ekso.t 
v naših krajih ima p-ri raznih drevesih večji ali 'ma:njši uspeh, ki je odvisen 
od raznih čimiteljev. Vsaka rastlina in t,orej tudi vsako drevo ima svoje pri-
rodno rastišč'e z določenimi ekološkimi pogoji, v :katerih najbolje uspeva. Ti 
ekološki pog.oji obsegajo talne (geološko-pedološke) in podnebne (klima-
tične~ razmere rastišča, njegove površinske (reli-efne) pogoje ter medsebojne 
življ~jske odnose .rapflin:..<;kih V!1S\' ki uspevaj-o- na istem rasbšču, tvoreč 
rastlinsko združbo doJočene zgradbe. Po dolgotrajhem, tisočletja trajajočem 
prirodnem izboru, ki ga; vodi neizpro.sna borba za obstanek, se je določena 
drevesna vrsta vsestransko prilagodila danemu življenjskemu okolju in 
ima v njem najholjše življenjske pogoje. če prenesemo drevo iz njegovega 
prvotnega (izvirnega) rastišča v novo (namenilno) rastišče, smo ga po-
stavili v nove življenjske pogoje, . kr se .od prvotnih holj ali manj razliku-
jejo. Sprememba življenjskega ' okolja, včasih ugodno vp.1iva na rast dre-
vesa, v~a.sih pa je neugodna ali celo kritična za njeg·ovo uspevanje. 
V tem pogledu ratZlikujemo dvoje: .ald:imatizacijo in naturalizacijo. O 
akI i ro ati z a c i j i govorimo, kadar se dr~'vesne vrste, izvirajoče iz 
tujih oddaljenih klimatičnih področij, v no:vem,. ostrejšem podnebju vkljub 
ro.anj ugodnim življenjskim pogojem llstalij.o in ohranijo. Po ug,otovitvah 
ruskega biologa Mičuri.nn neposredni . aklimatizacijksi poskusi po večini 
niso uspešni aJi vsaj ne rentabilni. ~ Kadar presajam:o tuje drevesne vrste 
na nova rastišča, ki so po ekoloških- pogojih podobna izvirnim r.astiščem 
94 
teh drevesnih vrst, g.ovorimo ona t li r- ali z a c i j i. N aturalizacija je 
mnogo uspešnejša od aklimatizacije. 
Izredno bogas~o drevesnih vrst v Severni Ameriki in V zhodni Azij~ _ 
že doJgo časa' vzbuja po~()rnost eVTopsk'ih gozdarskih strokovnjakov, den-
drologov in ljubiteljev lepega drevja. Zato traja prehašanje tujih drevesnih 
vrst v EvT.O'PO in evropskih iz kraja v kraj že več stoletij. Toda tuj.e dre-
vesne vrste so uvajali .in posp.eševali v glavnem le po parkih, vrtovi,h, dre-
voredih, arboretumih in raznih drugih n:atsaJdih, torej predvsem iz lepotnih 
in znanstvenlh namenov. U:vajanje drevesnih eksot v gozdne &€Stoje se je 
začelo razmerama pozno in še tukaj so odločali v začetku bolj est-etični 
kakor ekonomski razlogi; slednji 'pa stOlpajo odločno· v ospredje' v času 
svetovne krize go·zdnega in lesneg.ru g-os,podalrstva. Glavni namen pri tem 
je, 'da se z uvajanjem in pospeševanj,em hitro rastočih drevesnih vrst po 
eni strani čimprej obno'Vijo oziroma pogo-zdijoi velike o.pustoš-ene gozp,ne 
površine oziroma lonetijs-ki proizvo-dnji neustrezna zemljišča, po drugi 
strani pa da se v čim. krajšem času doseže čim večja produkcija lesne mase. 
Po obeh gl,avnih vidikih, bio-loškem in ek'onomskem, Id zas-lužita polno 
upoštevanje pri gojEmju gozdov, hočemo na kratko opisati važnejše tuje 
drevesne vrste, ki so se v našem gozdarstvu 'ž~ uveljavile, ali ki zaslužijo, 
da jim posvetimo v. bodočnosti več pažnje. Prednost imajo v tem pogledu 
_ iglavci pred lls tav ci, kajti z Hstavci je slovenska zemlja precej bo'gata i po 
številu vrst (blizu 40 drevesnih vrst).i po površinski razširjenosti (dobra 
polovica vse gozdne površine), medtem ko je število iglavcev zelo pičlo 
(6 drevesnih vrst, od ka,t-erjh tisa za praktično gozdarstvo- komaj prihaja 
v poštev), njihova tehi1ičua uporabnost pa zelo široka. 
Prvi so začeli v Evropi uvajati ,go·zdne ek.sote in se znanstveno baviti 
z njihovim g.oj-enjem Frallco'zi in Angleži pred skoraj 200 leti. V Srednji 
Evro'pi SO jih začeli .načrtno uvajati v državne goiZdoQ.ve Nemci. in Avstrijci 
v letih 1880-1890. Iz te dobe izvirajo ttldi prvi nasadi tujerodnih gozdnih 
dreves na slo·venskih tle-h. Naše najstaTejše gozdne eksote so stare 60-70 
. let. Skoraj vse so zrasle v gomomh . zasebnih lastnikov, zlasti gozdnih vele-
posestnikov. Po nepopolni statistiki ing. Urbasa iz 1. 1926. je bilo v tedanji 
LjubljaJllSolci in Mariborski oblasti 87 objektov s kulturami gozdnih eksot 
s skupno površino oko 113 ha. Od tega odpade no3J igl~vce 73 objektov s 
površino oko 96 ha, na listavce pa 14 obj~kt6v s površino oko 17 ha. Med 
eksotičnimi iglavci daleč prevladujeta po številu ·oibj-ektov in po površini 
zeleni bor (19 objektov s površino nad 46 ha) in zcien8J dugla.zija (17 ob-
jektov s poVršin9 nad 16 ha), med listaJvci pa kanadski topol (4 objekti 
s površfuo 11 ha) in rdeči hrast (4 objekti s površ1no 3,30 ha). Imenovane 
e}{sote so se dejansko najbolj obnesle na naših tleh ter zaslužijo največjo 
" pozornost in SKrb n.aših gozdrurjev, saj bi mogli uspešnost njihovega uspe-
vamja in njihovo gospodarsko' uporabnost im-eti za kolikor toliko pr.eizku-
še-JlO in dokazano. 
Za zadnje četrtst(1,let.je (1926-1950) na žalost i1imamo nobenega ob-
javljenega statističnega izkaza o gozdnih eksot.ah, da bi mogli ugot.o;vjti 
njihovo n.apredo'Vanj-e. V splošnem lahko trdimo, da je prvotna vnema 
za gojenje eksot precej popustila zaradi mnogih neuspeJili poskusov, da 
pa se je 'zanimanje za nekatere g·ozdne eksote precej razširilo ne samo 
95 
\. 
I 
med poklicnimi gozdar:1i, -marveč da je zajelo tudi kmečke posestnike., To 
velja posebno glede ciuglazije, ki jo' srečuješ danes širom slovensltih go-
.zdo·v . kot posamezna drevesa ah v manjših skupinah. Znano je, da kmetje 
po 'gozdovih pulijo naravni pomladek dugI azije, in ga skrivaj. presajaj'o 
na 'svojo zemljo. Nič dosti manj se ne širi zeleni bor, to pa predvsem 
. .zaradi zgodnje in .obime semenske rodnosti ,tE~r zaradi biološke sposob-
nosti, da clOlbro kaH in da zavzema go.le, opust.ošene .,ali zapuščene površine 
daleč naokrog. 
, 1. Zel ena d u gia zi j a (Pseudotsuga: taxifolia Britt. var. viriclis 
Asch. et Gr.) je naša najbolj znan·a, ,najbolj razširjena in najvrednejša 
gQzdm.a eksota. Njena domovina so raa:sežni predeli Severne: Amerike od 
pacifične obale do. višine 2000 m v Skal'nem pog'orju, kjer se .poj.avlja v 
mnogih zvrsteh (varietetah)., Pri nas ji ustrezaj·o sredogorske lege od 
500-10'00 m, torej pas bukovega in mešanega bukovega - jelo.vega gozda. 
Gleq.~ tail.ne p0dlage ni izbirčna, zahteva pa zlasti v mladosti dovolj talne 
in .zračne . vlage;. dobro 1 raste . v sveži, r.a.hli, peščeno-ilovnati zemlji, slabo 
pa prenaša pusta, suha, glinasta i.n p()'dvodna tla. -;;- Ljubi svetlobo zlasti 
v mladosti, vendar dobro :Brenaša 'stransko zasenčenje. ' Za' ~az je malo 
cbčutlji'va; v kolikor pa jer v mladosti po-škoduje mraz v odprtih legah, 
si od poškodb kmalu opomore. Zaradi hitre rasti v mladosti jo raO. po·valja 
aji ,polo.mi sneg, zlasti. v strmih legah in n·aJ rahlih tleh; upognjena , in 
:pDtlače:n.a drevesea je treba , vzravnati in privezati h kolQ,m. Rane se ji 
hitro zaraščajo, :poškodovane poganjke in vrhov-e krnaiD: nadomesti z no-
vjmi. 
Zelena duglacija raste izredno hitro. Njen letni prirastek v višino 
dosega v dobrih rastnili pogojih 1 m in več. Na Pohorju (Rdeči breg) 
so ~erili povprečni višinsJ.d prrrastek za 1. 1949 pri sedemle.tni čisti kul-
turi zelene dUg"Jarije nad 1 m, naj,večji pa je bil 1,68 ro!. Njena slaba last-
nost je v silni vejnatosti in sl3.!bero čiščenju vej. Na p·rostem 'se bohotno 
razkošati in njena višinska rast zaostaja. Zruto jo je treba gojiti v gostem 
sklopu. Zgodaj rodi seme, ki pa' je rado gluho, , povprečna kalivOst je komaj 
·30 %. N ar.av,no se' rada pomlajuje. Priporoča se mešanje duglazije z jelko, . 
bukvijo., .smreko .v približno enakem razrnerju. V čistem sestoj-u daj.e letno 
oko 30 ro 3 prirastka na hektaX . . V starosti oko 40 let dqseže višino 25-30 JU 
in prsni premer 45--50 cm, medtem koO ima. SIIU'eka... iste starosti v enakih 
rastiščnih pogojih le 18-25 m višine in 25-30 cm prsnega premera. 
Zaradi gos~te sen.ce dobro ščiti tla, z Qbilnimi iglicami, ki hitro pre-
perev.3Jjo, dela mnogo. sprste;nine. Njen ekološki vpliv na tla še ni ra,ziskan. 
Prav tako nam ni znana njena SOciol6ška narava, to se pravi njen vpliv 
na prirodno g02dno združbo, kjer jo gojimo.' Žuželčjih škodljivcev nima, 
od glivic pa jo včasih n~padata RhC1Jbdocline PseudQtsugae in AdelQ!pu.s 
Gaumanni, obe prinesem iz Sev. Amerike z duglazijo vred. Mlade dugla-
z:ije rada obgrizava in še r.ajši z rogovjem obdrgava srnjad. Njen les je 
v mladosti slabši zaradi prehttre rasti, v starosti pa odličen in. po s.vojih 
lastnostih podoben 'FceSnoyemu. Mimo svoje gos:podar.ske vrednosti za-
služi drevo pozornost zaradi krasnega estetičnega vtisa, ki ga napravi s 
svojo visoko, pokončno r~tjo in svojo mogočno 8'injezel~o krošnjo. 
96 
V Sloveniji so večji nasadi zelene duglazije na Rdečem bregu na 
"Pohorju (nad Podvelk:o v Dravski doHni), v revi:rju Kamelišče nad Rušami 
(predel Uršanko-Plazeriik), v revirju Viltuš na Kozjaku (pri Selnici ob 
Dravi), v revirju Planina pri Postojni, v Pe'čovni.ku pri Celju, ·v. Vurbergu 
:pri Ptuju, v Rudnici pri Podčetrtku, v grajskem parku ,pri Mokricah, v 
revirju Š-aoc-clinje pri Vel. Nedelji in drugod. NaJboljše uspevanje kaže 
duglazija v Rdečem bregu, kraški svet ji mranj ugaja. 
2. Zel eni ali gIa d k ibo r (Pinus strobus' L.) Je druga igli-
c.asta eikso.ta, ki se Je pri nas že zelo ·udop1ačila in · ki zv.služi vs'O našo 
pozornost. DOl1):a je iz Sev. Amerjke .ul je sve.tlobno drevo, vendar v mla-
dosti prenaša precej sence. štejemo ga med najskromnejše drevesne vrste, 
saj us.peva 1}a kakršnih koli tleh, e'elo na najslabših, kfer druge drevesne 
,:rste ·odpovedujejo. Zato· je zelio hvaležna drevesna vrsta za pogozdovanje 
f;krajno pustih, degra,diranih, suhih, sk,ailnatih, peščenih, zamočviyJ.enih, 
barskih, podvodnih zemljišč; naj,bolj mu ugaj.ajo globoka, vlažna tla na 
siiikatni podlagi. Po ekoloških pogojih mu torej najbolj" ustreza rastišče 
mešanega gozda: gabra in gradna (Querceto-Ca,rpinetum) na holj kislih 
t1eh, mešanega gQzrua.i gradna in pravega kostanja (Querceto-Castanetum) 
"in buko.,i.ega gOiZda (Fa.getum montanum). Za vročino in mrru; je ne-ob-
čutlji,v, 21aJradi hitr~ rasti pa mu šlsoduj:eta sneg in veter, vendar si po 
poškodbah hitro opomore. Ker ima goste ID dolge iglice (po 5 v šorpku) , ki 
·se. hitro razkrajajo, dobro popravlja tla. Zato je zeleni boOC" najprtklad~ 
l1eJši za pogozdovanje skrajno pustih, sterilnih zemljišč; da jih popravi in 
'pripravi za pravo gozdno kulturo; ~ara-di izredne odpornosti proti klimat~ 
sk.im ekstremo'm se priporoča tudI za uvajanje v mraziščih in na skrajno 
suhih,' sončni pripeki izpostav.ljenih zemljiščih, če niso preveč apnenčasta:. 
:Seme rodi zgodaj in .obilno, s svojim na:r;avnim pomladkom osvaja, pra~nine 
in goliČ-ave. daleč naokrog ter jih veselo zar'ašča. Meša naj se skupinsko z 
drugim drevjem. Po hitri rasti prekaša vse domače ini večino tujih dre-
vesnih vrs:t; pri tridesetih letih stauosti doseže višino ?-O---;-28 fi in debe-
Jino 35-40 cm v' prsni višini. Po ravnem; gladkolubnem deblu, vretenasto-
razvrščenih vejah in krasni Smji krošnji sodi zelen~ hor med najlepša 
,drevesa. LeS je redek in lahek ter ima mnog.o~tr.ansko. uporabo v lesni 
predelo~lni industriji. . . 
Zeleni bD,r je pri nas najbolj razširjena eksota. V večjih čistih ali 
mešanih sk.upinarh -'" ali kompleksih raste v Pirničah pri Medvoda\h na Go-
renjskem, v Ruperč , vrhu · 'pri No:vem mestu, pri Gradcu in na KrvfLvčjem 
vThu v Beli krajini, v šardinju pii Velikl ~ edelji, pri Stqlišču na Drav-
-skem polju, na Sm<olniku na Pohorju, v Palm·veu pri Goric~, v Mahovniku 
pri Kočevju, v' grajskem parku Mokrice in še marsikje drugod. 
3. J{.aJ V- ka š kaj elk a (Abies Nordm,anniana Spach.) je ponosna, 
vjso!k.or-as.1a tujka med našim go.zdnim drevjem. Doma je Jla Kavkazu in v 
severnem, delu Male Azije, kjer tv-oTi čiste in mešane sestoje v g-orskih 
predelih. Po svoji ID'Olfologiji in ekologiji .je podobna naši jellti, raste pa 
hitreje, doseže večje i!zinere, je odpornejša proti mra,zu .iJn Sttši, pre.uaša 
.še večjo zasenčenost in gostejši sklOop. Kroš;nja ji je izredno gosta, zate Lrpi 
od mokrega snega. Les ima. pnbližno enake lastnosti kakor pri domači 
jelki. štejejo jo. v skupino mediteranskih jelk . . 
- 97 
· 1-
L 
Kel' bo1je prenaša suh zrak in suho ~emljišče od domače jelke, bi jo 
.alog~~ u.va~t1 v nižjih, bolj suhih. gorskih in nižins'kih prede:lih v čistem , 
bukovem gozdu ter mešanem gozdu gradna in gabra. Pri nas je poznana 
i~ iz palI"kov in nasa~:v (M'okrice, Rimske Toplice idr.). , 
~. V"e 1 i k -a , ali v ~ n k u ver s ~ aje 1 k a (A bies grandi,s Lind-
ley) je po hitrosti--ras-ti in po višini prva med jelkami Donia je vJ zahod-
nem 9-efu Sev. Amerike v širokem gorskem arealu. Glede tali. je skromnejša 
od naš~ jelke, zato bi prišla v poštev za pogozdovanje slabih terenov v 
pasu, bukovega gozda ter m'ešanega gozda bukv~J in jelke. Njena prednost 
je tudi v" tem., da je odporna proti mrazu ter boleznim in živalskim škou-
ljivce.m... Les je mehek in lahek, Gd1ičen za celulozno in ken'liČJ1o industrijo, 
ker ima dolga vlakna. Eclin'O nahajališče te jelke na 'Slovenskem ~ menda 
manjŠi nasad raznih jelovih vrst (ok. 10) v Lavtrovem nad Josipdolom 
(~ibnlca illiB: Pohorju), ki pa je žal :močno ~škodov.aJl1. . 
5. K o 1 o rad s k a ali, d 0-1 goi g 1 iča sta jel kal (Abies con-
color Lindl. et Gord.) je severnoameriŠka jelka, značilna po hitri rasti --- iu 
deko~tivni zunanjosti; bolje od .domače · jelke, prenaša ,suho zemljišče in 
mzke temperature, ne' trpi pa: zaseučenja in gostega sklepa. Poznamo jo ' le 
iz parkoVJl,ih nasadov (Mo'kr).ce, Rimsk~ Toplice, Rdeči" breg idr;), Za go .. 
jenje pa bi prišla v poštev v srednje visokih legah. 
6. Sit k a (Picea sitchensis Carr.)' je doma v zahOdnem delu Sev. 
Amerike, kjer zavzem:a. ~irok area1 v območju oeean.ske k)im~. Zato mhteva 
mnogo , zračne vlage in vlažna. tla; _ uspeva tudi na zelo vlaž.nem terenu, 
kjer domača smreka hira. Je svetlobno drevo in raste v m1adosti . hitreJe 
od navadne smreke; njen les je boljše kakovosti kakor smrekov:ina. Moce 
~e uporabljati za pogozdovanje gorosečnili površin, zlasti v vlažnih" neko-
liko za.mbčvirjenih gorskih dolinah in kotlinah (Piceetum spha:gnetosuin). 
Skoraj čist ~ad sitke (ok. !4 hal), star ~k. 40 let, je na Rd~čeni bregu 
na Pohorju (v v~Šini 860 m). Drugi nasadi večje. površine (ok. 3 ha) in, 
starejši (ok. 5.0 let), nekoliko pomešan s smreko, je v Ravniku pri Planini, 
kjer po hitri začetni rasti. s1aJbo uspeva; verjetno mu ne ustreza suho 
kraško rastišče. Večji in starejši nasad sitke je še v Ravnah pri Preva-
ljah in v Cigoncah 'pri' Slov. ~istPci. (Primerjaj članek mg. J. 1Jrbasa 
~O nasadirh sitke (Picea- sitchensis) v Sloyeniji« - v 1. štev. »Gozd. vest-
nika« 1951). ' 
7. B o rl e č:a; S ro rek a (Picea pungens Engelm.). je višinska vrsta 
Rmreke iz srednjega delaJ ;Sev.· Amerike (1800-3000.rp.). Zaradi velike de-
korativnosti je drevo zelo priljubljeno po parkih in vrtovih. Zelo ooporna 
je proti mrazu. V š'vici so jo z uspehom 'uporabljali za snovan1e zaščitnih. 
P~O:V ob gornji gozdni .treji. V rasti' in kakovosti lesa močno zaostaja za 
sm.rekQ. 
8. L.a w s o n o v '& pa cip res a (Cham.aecyparis Law;soniana ParI.) 
je po izvo,ru iz pacifičtiega dela Sev. Amerike. Glede tal ni izbkčna; &vež~, 
peščeno-ilov,uataJ hUmozna, . tla ji. posebno ugajajo. Po vzrasti-, ozki pirami-
dasti :obliki krošnje, gostih, viseči1l vejah in 'sploščenih iglicah močno' sp-o-
.m.inja na clpr,eso. Ima. ugodno go-zdD.ogojitveno lastnost, da je zelo odporna 
prOoti. mrazu, snegu, boleznim' in žuželkam. Zahteva ,vlažno, podnebje in 
vlažna tla; uspeva tudi na močvirJ"ih in barjih. Raste tlako 11itro kakor 
" 98 
' 1 
smreka, prenaša pa veliko, zasenčenje. Rodi mnogo semena, ki pa ima 
majhno kaliv.ost:' Rada se naravno pomlajruje, :rruzrnnoževati pa se- da tudi 
vegetativno '(s potaJmjenci). Les je -trd, lah'ek, žilav in trpežen. PospeŠuje 
se lahko v pasu bukve, jelke 'in smreke kot primes v skupinah, ki 50' zelo 
dekorati~;e. - V Sloveniji sta dva starejša nasada Lawsonove palCi-prese, 
ki dobro uspevata: na Rdečem bregu na Pohorju (750 m) in na Krasu 
(revir Planina?), oQa pomešana z domačim drevjem; v Pano:vcU: pri Gorici 
pa je mamjša čis~ kultura tega eksotiČI1ega, drevesa kot r8.ziskovalna 
ploskev. 
9. Kan ad s kač uga. (Tsuga can ad ens is' Carr.) je severnoameri-
ška tujka, ki zahteva sveža, hladna, in vlažna tla. Dobro prenaša mraz. 
V domovini uspev.a kot podstojno drevo v' mešanih sestoj ili , ker raste 
počasneje in ;potrebuje mnogo sence. Drevo dobro" semeni in se naravno 
pomlajuje. Les ima podobne lastnosti kakor jelovina. Uporahna bi bila za 
podsetev omoma pomlajevanje v zoni bukovja ter mešaneg.a; gozda bukve 
iu jelke, zlasti še pri počasni prem em (konverziji) čistih bulrovih, sm.r~­
kovih in borovih gozdov' v mešane, ter pri ,spreminjanju' nizk.ih 'bukovih. 
gozdov (štoro.vcev) v visoke (semenovce). 
10. Za hod n o. aID eri š kač uga '(Tsug8J heterophylla Sarg.) je 
istega ~6rek1a ter ima e~ake elrološke, bioJošk'e in gozdnogojitvene lastnosti 
kalror -kanadska čuga. Obe sta le male znani, r3.:zširjeni samo po parkih, 
le slednja ima starejši nasad (ok. 60 let) IOOJ P.ohO'rju v višini 889m (gozdni 
predel »Uršanko-« nad Rušami). 
11. M o 'IČ vir s kap, ci. cip res a (Taxooium distichum Rich.) je do-
ma na jugu Sev. Amerike in.V Mehiki. Zanimiva je po tem, da ji' na zimo 
O'dpadejo leUri poganjJki z iglicami in da poganja(jo kO:t:enine iz zemlje 
štrleče, stebraste zračne pog.anjke za vdihavanje' .zraka, ki ga je tpTemalo v' 
podvodni zemljj. Dobro uspeva na aluvia1nih nalPlavinan ob 'tekočili v,O<lah 
ali na porl';'odnih zemljiščih .g tekočo talno vOdo'; zrunočvrrjerJh zemljiŠČ s 
stagnirajočo vodo ne ljubi. To za:ninriVlO drevo sk9'raj ni poznano, nekaj 
primerov' raste v Panovcu pri, GO'rici~ 
"" 12. Pan čic eva o m o. r ika (Picea. O'morica Pamčic) je ~amenit 
reliikt (preostanek) terciarn.e flore in, ju~oslovanski endemit (le pri nas 
domača vrSta:) z zelO' omejenim arealom v 'dolbli sredpje Drine~ kjer uspeva 
v čistih sestojih na strmih, skalnatih pobočjih in me.]iščih v severno;vzhodni 
legi, in sicer v pasu med bukovim in smreko vim g.ozdO'm. ZnačiJ.n.a je po 
. svoji visoJki, stebrasti ras.ti z ezko, skor.aj. valjast() kr,ošnjo; v. ,primeri z 
višinske je debelinska rast ,zelo počasna. -
Pri nas' bi prišla v pDštev p:ri pogo:zdovanj,u visoko.gorskih zaščitnih 
zemljišč na strmih pobO'čjih in meliščlh v sev;erni legi, toda njeno seme 
je zelo t~ko dobiti in je izredn<?, drago. -
13. C ,e m pri n (Pin-us cembra L.) je visokoplaninsko drevo Osred-
njih Alp in Kflrpatov (1800-2500 ro), kjer tvori go!Zdno in drevesno mejo 
nad smrekO' in macesnom. Uspeva samO' naJ silikatni podlagi ter na svežih, 
globokih, rahlih, staln() vlažnih ilovnatih tleh" PO'mešanih s kremenovim 
peskO'm. :Mraz, veter in- sneg mu ne pridejo dO' živega. V reqJri, zarasti 
,zraste v dr,evo, višine 10-15 m, na samem pa doibi gnpičasto ohli)ro. Rasti 
je počasne, v~je so goste in segajo skoraj do tal. \'- nižjih, ugodnejših 
99 
· l 
legah raste hitreje in dosega boJ.jše dimenzije. - Pred opoil.stoletjem so 'ga 
začeli gojiti vrh Pohorja ·v ostrih viš1nskih legah (1300-1400 m), kj.el· 
smreka ne uspeva. Kompaiktna granitna pOlharska podlaga mu ne prija 
preveč. S smrek·o pomešani in čisti nasadi cemprina. so bili napravljeni pod 
Črnim vrhom,' na KraguIjišču, na . Klopnem vrhu in morda še kje. Debel-o, 
.okuSno sem'e, podobno s.emenu piil.ije (pignoli), :LzJ.uščijo' veverice in ptiči iz 
štoržev, še preden prav. dozori . . - Drevo, bi se dalo porabiti v zmesi z 
macesnom in smreko za pogozdovanje goličav vrh Pohorja in drugih sili-
k<itnili gQTskih masivov. 
14. Jap o n s kim a c ese n (Larix leptolepis Murray) je doma na 
Japonskem in je v nasprotju z eyropskim mace~nom drevo srednjegorskega 
pasu (500-1000 ro), kjer zahteva dovolj vlažna in močna tla.' Poletne 
suše ne prenaša, tudi jUžni sneg ga poškod~lje > proti mrazu pa je odporen. 
V mladosti raste zelo hitro ter prerašča celo zeleno duglazijo in gladki 
bor, po 30-40 letih pa začne rast močno pešam ter ga domači macesen 
dohiti in prehiti. Je izrazito· svetlobno drevo z dolgo vegetacijsko pe-riodo. 
Odporen J.e proti macesnovemu raku (Peziza Will ko mmii) , tudi macesna-v 
"molj (Co:leophor,a laricella) ga manj napada. - S~dili so ga na s~verni 
strani Pohorja (v višini 400~800 ro)) kjer razmeroma dobro us.pev~. 
Najdemo .ga tudi v m'ešanem nasadu z rde-čim 'in zelenim barom v Kolovcu 
pri Kamniku, kjer močno prerašča ostale drevesne vrste. ~rihaja v poštev 
za' vlafu1ejša področja bukovega, roešane.g?- bukovega-jelovega- in smreko-
vega-jelovega gozda. 
Med iglavci naj navedemo še nekaj eksot, ki prihajajo' v poštev pri 
pogozdov.anju našega Krasa. kot pionirji gozdne vegetacije. To so· atlant-
ska in .libanonska cedra ter razne sredozemske jelke. N ~katere teh iglav-
cev že uporrublj3JIDo v ta namen. Pri te.m ne gre toliko za njiho.ye gospo~ 
d-arske (velika proimodnja lesne mase, kako:vost lesa» in gozdnogojitven~ 
lastnosti, kolikor bolj za njihovo fiZiološko (biološko) sposobnost, da Se 
ohranijo na neugodnem kraškem svetu, da dobro rasto ter zaščitijo in 'J?o-
pravljajo tla. Izbira tujih dreves·nih vrst se torej vrši tukad po drugačnih 
·v idikih , kakor smo jih navaj.ali · pri prej opisanih I?.ksotah. Dobro-daš-la je 
vsaka drevesna vrsta, ki daj'e upanje v uspeh pogozdovanja. Če daje pri 
tem še neposredno gospodarsko ko.rist; tem bo.lje. 
'15. Ati an t s ka · ce dra (Cedrus atlan"tica . Man.) izvira iz gor-. 
skega področja severozahodne" Afrike (Atlas), kjer gradi "OgTomne g.ozdove. 
Silno dekorativno drevo) ki dosega znat.ne dimenzije in daje odličen les. 
Drevo pogosto in obilno rodi. Seme je treba skrbno zbirati za pra-i!z.vodnjo 
sadik za pogozdovanje Krasa, v čemer so dosegli Franco.zi krasp·e uspehe. _. 
Zn nižje kraške predele je idealna dreves na vrsta, · boljša od čI'D:-ega bO,.ra. 
16. L iba no n -s kac e dra (Cednls libanotica Link, C. lib~ Laws.) 
je doma' v P.alestini (Libanon). Tavrusu in Antifaynlsu, razširjena pa 
je po vseh sredoq;emskih deželah. Poleg izredne lep.ote dreves~ jo priporoča 
t~di njen iJdličen les, ki se že iZ; davnine visoko ceni kot gradbeni material. 
nobro prenaša suš-o in ~az. Razširjena je po parkih in vrto.vih na Pri-
miO-rs k em , večkrat "skupaj s hi ro ala j s k oce dro (Cedrus deodara 
100 
Laws.) , ki je doma v g·everozahodnem delu Himalaje. Slednja za p'ogoroo-
vanje' Krasa v siplošnem ne prihaja v poštev, ker zahteva za svoje uspe .. 
vanje mnogo zračne in talne vlage. Izjemno bi se mogla uporabiti za 
v]~ne . ko·tline jn mrazišča visokeg~ Krasa. 
17. 'Med med ite ran s ke jel k e štejemo skupino jelk bližje. 
sorodnosti, ki so razši1;jene po pogorj,ih okoli Sredozemskega morja v m1ed-
~€;bojno ločenih, često geografsko o,zko omej-enih predelih. Verjetno izvi-
rajo v&e :uz neke enotne terci'arne vrste, ki je bila razširjena v· Mediteranu . 
. Vkljub· j'asnim biološkim jn monološkim razlikam se rade križajo med 
seboj in z našo navadno jelko. Odpornejse so proti talni in zračni suši od 
nnvad:rie jelke, Vse se dobro naravno pomJajujejo. 
Za pog.ozdo,vanje . Krasa J prihaj.ado v poštev tele sredozemske je1ke: 
špa.nska (kbies p.i,ns~po Boiss.), maroš-ka (A. ma:rocana .Trab.), alžirska 
( A. n umidica De Lannoy) , sicilska (A. nebrodensi:s Matti.) I cilicijska (A. 
cild.cica C3irT.); Borlliova CA. Boristi regis Matti,), grška (A. cephalonica 
Loud.» nedavnO. odkrita taza,otska jelk;:L (A. ta:zaotana S. C.), doma v po-
gorju Taz8Jot (španski Marok); in' morda ~e katera . 
. Med sredozemskimi jelkami je pri nas najbolj pozn.ama gr š k a 
.i elk a. Na sež·anskem Krasu je precej razširjena v mnogih pogozdovalnih 
objeJctih, starih nad 10 let,' kjer dobro uspeva. Onstran državne meje, protl 
Trstu, rasto' do 40 cm debela drevesa. Starejši sestoj (40 let) grške jelke 
. Je v Rovinjskem zaJivu -'1 Istri na po:vršini več hekta.r;ov', tik ob morski . 
obali; krasno usrpeva in se naravno pomla!juje. Za grško jelko iD. za- večino 
ostalih sredozems·kih jelk je značilno, da ne prenašajo močnega za-
senčenja. 
SredoiZenlske jelke so pripo~očljive tudi za podsajevanje o,m. pod5eje~ 
va.nje naših kra.škj.h kultur črnega bora, ki jih je tre'pa spremeniti v . 
stalne sestoje. 
Med listavci so eksote v naših gozqovi,h mnogo redkejše 'ka,kor med 
iglavci. 
18. R Id eči ali a'm eri š kih ras t (QuercHs rubra ·Dur., Quer-
Cilll borcalis var. maxima Sarg.) je med gozdnimi listave." gospodarsko in 
:g;ozd.l'lQigojitveno zelo 'pomembna eksot~:, ki se je pri nas že močno razširila 
in uveljavila. Njegova domovina je Severna Amerika. Glede tal in pi?d-
1.ebja je mam.j izbirčen kakor naši d~.)mači hrasti, toda bolj niu prija kisla. 
podlaga. Tudi je bolj odl)oren proti mrazu· in prenese več sen~e. V mladosti 
zelo hitro raste. V sklenjenem sestoju se lepo' čisti in ima rayno, vitko, 
gladko deblo, na prostem pa se silno razkošati in deblo izgubi .ria vrednoSti 
in lepoti. Z bogatim, velikim listj~ . močno nastilja tla. Posebno lep je 
jeseni, ko se mu listna iQdeja. temnordeče prebarva. ZaTa~ lepe vzra:sti 
in krasnegailistja je rdeči hrast zelo priljubljen.a eksota po parkih in dre- . 
voredili. Semeni zgodaj in bogato. - Bi1 bi zelo prjmeren za 'premen<1 
degeneriranth nižinskih smrekovih i~ borovih ~on,okultur, ~nako tudi" za 
zb<?Ušanje degradira.p.ih in zakisanih zemljiSč , zanemarjenih grmiŠč, . resav 
ter · malovrednih in izčrpanih nižinskih in nižjih gorskih gozdov. 
101 
·1 
Veeji nasadi rdečega hrasta v Sloveniji 50: Krakovski gozd pri Ko-
stanje~ci ob Krki, drevored v Rocnem pod .šmarno goro, goro pri Do-
brovniku v Prekmurju, v manjših količinah pa je raztresen še ' marsikje. 
19. in 20. Močvir4ni hrast (Quercus palustris L.).in. debelo-
plo dni h ras t (Quercus macrocal'pa Mehx.) : MoČvirni ,hrast je doma 
v Sev. Ameriki, uspeva zelo dobro na rastiščih . hrasta daba (Quercus pe-. \ 
dunculata Ehrh.), torej na -močvirnatem,. p.odvo d.n em, periodično poplav-
ljenem svet:u vzdolž rek. V sklenjenem sestoju hitrO' raste v višino in 
napravi visok~, ravno, polnolesno deblo, ki se tudi Ilj3I prostem ner~eji . 
. preveč . 
. -&imi nasad mo'čvirnega hrasta na.' Slovenskem je .pri K08~jevici ob 
Krl9-, kjer je nasajen tudi .debelo,plodni hrast, ki raste še hitreje in ima še 
.lepše deblo,. je pa -ekološko nekoliko . z8.htevnejši. Njegov.2I posebnost je, 
da začne 2-3 tedne pozneje poganjati kakor dob. ' 
21. 'č r ni o r ~ h (Jug1ans nigra L.) je severnoamer.iŠk<> drev.o alu-
vi.alnih rečnih dolin. Enaka rastišča mu illitrezaj'o tudi 'pri nas. Dobro 
uSpeva tudi na bolj suhih tleh, posebno v globoki, rahli, sveži zemlji. Uga-
jajo mu t{)ple zavet:lle lege do 600 m ~or domačemu orehu, vendar je 
odpmmejši. pr{)ti mrazu. V sklenjenem sestoju, zlasti v mešanem, . ima 
ravno, polnolesno deblo, na prostem pa se deblo močne razkreči in :razko... 
šati. Raste zelo hitre, Zasenčenja ;ne pren.:aIŠa, .odPoren je proti škodljiv-
cem. Les je 'Odlične kakovosti, podoben lesu doma,čeg~ oreha in se' uporaJb- . 
lja predvsem v mizarstvu. Debeli plodovi niso lIŽttni. 
Večji, nasadi črnega. oreha so v Prekmurju (Murski gozd), prt Veliki 
Nedelji, pri Kostanjevici ob Krki idr. 
22. A m. eri š K i jo ese n (FrannU5. am eri c an8J. L.) raste v domovini 
skupaj s črnim. orehom t prenaša pa laže .mokroto in zača5ne po:v:odnji .ka~ 
'ker ta. Ugajaj~ 'mu r~tiš:ča' meš8JIlega gozda dabat in veli!kega jesena. Proti 
mra:zu je 'Odpornejši od domačega jesena, ki ga v začetku v rasti prehiteva, 
toda deblo. se mu kmalu močno razveji; sl'eqnjič g.al domači jesen dohiti. jn' 
prehiti. R~treSen je po malem marsikje, večj~ n8.sadi pa so v Prekmurju 
(Murski, gozd, Črni log). 'Spričo ' odličnih kakovosti domačega jesena ne 
.zasluži pospeševanja. 
23. Kan a d s kit 'O' pol (Poipulus canadensis Mnch.) je slednjič 
drevo, ki uživa -'med vSemi ekso.tami največji sleves in najboljše prilzpanje 
širom sveta. V vseh državah, zlasti v tistih, kjer močno primanjkuje lesa, 
ga ' pospešujejo z vsemi sredstvi. Mimo kanadskega topqla so te po~rnosti' 
deležne tudi ~nekatere druge odlične vrste topola', .kakOr Populus Eug.enei, 
P.-robusta, P. tri.chocarpa, P. se:rotina., P. reg-enerau, ·P.' gerlica, P. Simoni 
idr., ki se vse ,odlikujejo po izredno hitri rasti in veliki P!l,o[zv.odnji lesa. 
I Posamezni znans,tveniiki in cele učene družbe 'se bavijo s_ problemi gojenja 
in .pospeševanja topolov, vzgoje no;vih ras s selekcijo in križanjem itd. Vse 
kaže, da se je razvile na tem polju pravo znanstveno tekmoiVanje, kdo bo 
' doseg"el prej iiI boljše rezultate. O rej vnemi Z8J topol priČ3Jj<Y dovolj zgo-
vorne ro edn -a ro d.ni top o lov i k o n g r es i (19~ 7 FranCija, 1948 
lt81ija,. 1949 BeLgija 'in Nizozemska) in med n aro dna k 'o ro i sij a z a 
t {) pol, ustanovljena v okviru medp:arodne Org~acije 2'Ja p.resKtbo in 
poljedelstJvo ,(FAO), ki je ustanova o,ZN; v Italiji imajo poseben. institut 
102 
za preučevanj.etopolov, v Ne:tnčiji pa posebno društvo za topole. Znane so 
še druge narodne in mednarodne ust~o~e, ocganizacij~ in poo.jetja, ki jim 
je namen raziskovanje in gojenje kanadskega topola. 
Kanadski to.pol je doma v severnovzhodni Ameriki in je -prirodni kri-
žanec med ameriškim črnim topolom (P. deltoides Marsch.) in našim črnim 
topolom · (P. nigra L.). Kanadski topol se uporablja posebno uspešno za 
snrov.ari.je vetrnih pasov za zaščito " kmetijskih ku! tur pred vetrom in sušo 
ter v.odnih "pasov za obrambo breg<>v pred izpodjedanjem "in odnašanjem 
'zemlje po tekoči vodi. Mimo izredno hitre rasti, po kateri · prekaša vse 
do.rnače in tuje drevesne vrste, ga Š~ Posebno priporoča sposobnost 1ahke:ga 
vegetativnega razmnoževanja (s potaknje~ci ali .za.tiči) . Pri starosti 12 let 
doseže kanadski topol 15-18 m višine :in 30-35 cm prsne debeline. Nje-
gova s"ečna zrelost je izredno zgodnja (15"--20 let in! še "manj). V sedanjem 
. času, ko je vprašanje .zvišanja gozdne pr:o,tzvod.nje v QSpredju vsega gozdar-
skega p.rizadevanja, pridobiva gojenje kanadskega in drugih hitrorastnih 
topolovili vrst-oziroma ras vedno bolj na veljalvi. pri nas se havi z načrtnim 
preučevanjem tOlpolo;v- institut za goe;darsk~ raziskovanj~ v Zagrebu (ing. 
Ivo POdhorski)., j. . 
Kanadski in večina sorodnih topOlov uspevajo na svežih, globokih, 
v~nih aluvialnih " tleh, torej v .nižinskih predelih vzdolž rečnih tokov, na 
poplavnem in zamočvirje.nem svetu. Prenašajo tudi sla:qša in bolj suha 
tla, toda tukaj izgubljajo svojo veliko vitaJnost. V Slo:veniji imamo mnogo 
poiVrŠin, ki so zaradi v5.s0ke talne vode in zamočvirj.enosti gospodar~o 
slabo izkoriščene ali sploh "neproduktivne, kjer pa" bi se z uspehom mogli 
gojiti razrii topoli, ponekod morda v kombinaciji s ~etijskimi kultUTa.m.i, 
kakor to prakticirajo v Ita~ji. Takšnih Zemljišč je mnogo ob Muri, Len-
davi, Dravi, Savi, Krki, ŠčaV'l1ici, Pesnici, Voglajni, _ Dravinji, Tem~nici, 
Ljuhlja.Ium, Lahinji, Sotli, Rinži in drugod. Pre1zkusiti bi bi~o treba razne 
to.polove vrste in r~, da se ~gotDvi, kat.,era bi bila biološko in gospodarsko 
najboljša. - V Sloveniji so večji nasadi kanadskega t(}pola v Prekmurju 
(Murski gozd) in v Lijaku v Vipavski doltni (čist, 'strnjen kompleks' 
22 ha). V LijaJk.u uspeva topoL.zelo d~bro; v nQtranjosti sestoj31 se lahko 
kosi -seno ali, pase živina, V p:oplav;nem območju Ml.LI'e je l..LSpeval . kanad-
ski topol spočetka prav d,obro, s"edaj pa peša in hira; napadli so ga "šte-
vilni nevarni škodljiv.ci (razni k0lZlički idr.), ki ga uničujejo. Zaradi su-
šenja so moNili p~ti večje ~vršine čistih topolovh nasadov. Prv,otni ./ 
vzrok hlranja je verjetno ' znwanje talne vode zaradi regulacije M'\.l.l'e. 
Topolovln3i je iskana surovina zal industrijo celuloze, papirja, vžigalic, " 
umetne svile, luščenega lesa, funtirja, zaobale (embalaže) ttd. Njena po-
raba: narašča iz dneva v dan. ' -
* 
~ , 
Za praktično gozdarstvo prihaj~o v poštev le tiste drevesne vrste, 
ki .pO kakšni zeLo v.ažni lastnosti ali po več lastnostih pr~ašajo naše do-
mače drevesne vrste. Te lastnosti so predvsem hitra rast. večja proizvodnja 
lesne gmote, boljša tehničn~ uporabnosfIesa, boljše ekološko-melioracijske 
s~osobnosti.večja odpornost ~I1oti neugodnim' biotičnim (bolezni, škod-
lJivci) in ~b~ptičnim vplivom .okolja. (veter~ sneg, mraz, .suša). 
103