102. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 4. maja 1896. XXIX. leto. Izhaja veak dan ave*er, iaimli nedeljo in praznike, tar velja po poŠti prcjeman za avatro-ogerske deZele ta vse leto 15 gld., za pol leta 8 gici. za četrt lota 4 gld., za jeden M) 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jedeu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 k* na mesec, po 30 kr. ea četrt let*. — Za taje deželo toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačnje se od fitiriatopne petit-vrste po B kr., če se o/.nanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trga It. 12. U pravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Konflikt? V kratkem ee utegne pokazati, koliko upliva ima še Avstro-Ogeraka v Srbiji. Vprašanje je le, koliko upliva, zakaj simpatij ni imela nikdar. V soboto, na dan otvoritve milenijske razstave, se je v Belem gradu primerila velika protimadjarska demonstracija. Pred gledališčem se je okolu sporne-memka kneza Mihajla Obr^noviča zbralo na tisoče ljudij, kateri so, kličoč: „Propast Madjariji" sežgali madjarsko zastavo in razbili ter poteptali madjarski grb. Na to se je iz uredništva „Zastave" prinesla velika srbskA zastava, katero je občinstvo burno pozdravilo. Demonstrantje so potem v dolgem sprevodu korakali po mestu in pred palačo ruskega poslanstva klicali: Živela Rusija, Živio ruski car. Razburjenost mej demonstranti je bili jako velika. Culi so se sramotilni klici na Avstrijo in Ogersko in ko je sprevod prišel do madjarskega trgovinskega muzeja, so demonstrantje to poslopje naskočili. Iz demonstracije so nastali izgredi. Policija, ki se demonstrantom ni prav nič ustavljala, nego jim še na roko šla — jsaj se je udeležilo demonstracije tndi mnogo častnikov in obilo duhovnikov z nekim arhimandritom vred — je hotela naskok preprečiti, a ker ni sama tega zamogla, je poklicala vojaštvo na pomoč. Vojaki so na izgrednike streljali in le iz težka napravili red S to demonstracijo je Madjareka hndo žaljena in bo brez dvoma zahtevala zadoščeuja Iz tega, koliko zadoščenje dobi in v kaki obliki se izrazi, se bo dalo Bklepati, kako je razmerje mej našo državo in Srbijo. Dobro že dolgo ni. Svoj čas, ko je v Belem-gradu vladal še razkralj Milan in je bilo državno krmilo v rokah Garašanina ali PiroČanca, je bil avstrijski poslanik odločilni faktor v vseh srbskih rečeh. Sedaj je drugače. Že nekaj časa sem tožijo z dunajskim ministarstvom unanjih del v zvezi sto- ječi listi, da si je pridobila Rusija največji upliv na Srbijo, da je v tem oziru ruski poslanik stopil na mesto avstrijskega poslanika. Nasprotsvo pa se je pojavilo posebno sedaj, ob milenijski razstavi. Madjari so uvrstili mej zastave od njih podjarmljenih narodov in drŽav tudi srbsko zastavo. BeiigraJ8ki kabinet je proti temu žaljenju odločno protest o val, a ker ni nič opravil, je Bvojim diplo-matičnim zastopnikom v Budimpešti in na Dunaji ukazal, da se ne smejo udeležiti nobene milenijskih slsvnoatij. Srbi bi gotovo ne bili šli tako daleč in srbska vlada bi gotovo ne bila mirno gledala velikih proti-madjarskih demonstracij v soboto, da jej je sploh kaj za dobro razmerje mej Avstro Ogersko in Srbijo. Vlada ni zganila s prstom, da bi bila preprečila sobotne demonstracije, le izgredu, naperjenemu zoper tujo lastnino, se je uprla in to priča, da so je bile demonstracije všeč, ako jih morda ni sama naročila. Da Srbiji ni dosti za prijateljstvo z Avstro-Ogersko, kdo bi se tema čudil! Dokler bo dunajski krogi plačevali Milanove dolgove in posojali Srbiji, kolikor je potrebovala, je imelo kaj zmisla, da je Srbija molče pripuščala kršenje trgovinske pogodbe. Madjari so v tem oziru sistematično postopali in zapirali srbskim proizvodom mejo, kadar jim je kazalo. Sedaj pa Srbija tudi na Dunaju nima več kredita in rabaja se v najobupnejšim Roancijalnem položaju. V takih razmerah je umevno, da se tudi upira madjarskim manipulacijam glede trgovinske pogodbe in vse kaže, da je to prvi povod sobotni demonstraciji zoper milenijsko razstavo, katera de* monstracija se je bržčas priredila v ta namen, da se ž ujo provocira Avstro-Ogeraka ter tako očituo narodu dokaže, da je konec dosedanjemu razmerju z Avstrijo. Konflikt mej našo državo in Srbijo je vsled tega skoro neizogiben. Občni zbor „Narodne tiskarne." Ker se dne 10. aprila ni sešlo po pravilih določeno število delničarjev, vršil se js občni zbor včeraj, dne 3. maja, v društvenih prostorih. Predsednik gosp dr. Ivan Tavčar je pozdravil navzočne delničarje, zastopajoče SI delnic, in konstatoval sklepčnost občnega zbora. V imeni upravnega odbora je gosp. Jos. La v-renčič poročal o društvenem delovanjn v minolem letu, rekši, da je iz predloženih računov razvidno, da je „Narodna tiskarna11 tudi v minolem letu lepo uspevala. Zlasti je list „Slovenski Narod" v primeri s prejšnjimi leti znatno napredoval, tako glede števila naročnikov kakor glede števila oznanil. List, ki je pogostoma izhajal s prilogo, je za časa lanske katastrofe prinašal podrobna poročila, vsled česar je občinstvo prav priduo po njem segalo. Število naročnikov, se je vsled tega pomnožilo, razprodalo pa se je tudi mnogo posamičnih številk. Tudi vestna in točna poročila za časa deželnozborekib volitev so pridobila listu mnogo rovih naročnikov. Številke govore, da je občinstvo z listom zadovoljno. S 1. januvarjam lanskega leta je „Narodna tiskarna" prevzela v 1; ni; morda se ni nikamor peljala," ponavljal je vedno gondolijer, videč mojo nejevoljo. llližala eva se že svojemu stanovanju, kar privesla proti nama pisana ladjica, v kateri je sedela belo oblečena gospioa s slamnikom širokih krajev na glavi. Z;t njo je sedel služnik, ki pa ni veslal; ampak veslala je sama. „Mddona santissima, tu je, eignore," Šepne Italijan meni in zavije čoln proti njeni ladjici, da sta se skoro zadeli. Gledal sem njen obraz v me sečini, kolikor sem mogel v hitrosti. Bil je zaru-javel, pravcato italijanski. Pod gostimi obrvmi svetilo se je dvoje velicib očij. Ne bom vam je popi-seval dalje, zdela se mi je lepa, jako lepa. Stara biti je morala k večjemu sedemnajst let. Želel sem ujeti jeden sam »jen pogled, ali nisem bil tisti večer toliko srečen. „Vozite za njo," velel sem veslarjn, ko je že zginila mimo nsju. Veslar zasuča čoln; peljala sva se za njo v toliki daljavi, da sem videl samo njeno belo obleko in pa širokokrajni slamnik. Tisti večer sem prišel pozno domov in še manj spal, kakor prejšnji večer. Drugi, tretji, četrti dan je nisem videl, mislil sem It, da je šla iz mesta. Tudi petja njenega nisem čul. Dolg čas mi je bilo in vsak večer prihajal sem nemirneji domov. Čudno, kaj ima z menoj ta ženska, saj sem že vender videl dosti krasetic italijanskih ali videl sem jih danes, jutri že vedel nisem za to. In to sem videl same jedenkrat in sedaj že ne morem prestati, ker je ne vidim več. Naročal sem vozniku, naj poizve, če more, kaj je z njo, kje je in kam se sedaj vozi. Ali tudi ta ni mogel poroč.ti ničesar. Vozila eva se peti dan po onem večeru, ko sem jo videl prvič. Veter je nekoliko pihal in dvi-gaval valove, da so pluskali ob čoln. — Zopet priplava proti nam pisana ladjica, ki je i me'a razprostrta bela jadra. Bankirjeva hči je. — Zavila sva proti njeni ladjici. Stdaj mi je stoprav sreča pokazala jasno lice. Dala mi je priložnost, da sem se ji mogel približati, da še več, celo da sem dobil od nje ljubezniv pogled. Včasih se v resnici sreča šali s človekom. In to se je zgodilo tako le: Obe ladjici pridrvili sta do ogla neke palače, kjer se kanal zavije. Tu potegne nakrat močan veter in odnese lepi gospici slamnik z glave, ki je letel po zraku mimo mojega čolna in padel v vodo. Kakor bi bil trenil zgrabim ga, da se skoro zmočiti ni mogel. Veslarju spreleti zarujaveli obraz sijajna zadovoljnost menda nad mojo spretnostjo. Uprl je žuljave roke v vesla in zavil proti pisani ladjici, iz katere je gospica gledala po svojem slamniku. Ladjici se oplazita, in jaz podam gospici slamnik. Ooa me pogleda zahvalno s svojimi velikimi <>"mi in se lahno prikloni: „grazie, siguore," izgovoiivši in položi slamnik v naročje. Pogledala me je zopet tako živo, tako prijazno, ko se ladjici razdvojita. Gledal sem za njo, ona je veslala naprej. Bila je lepa, v resnici, kakor je rekel gon-dolijer, lepa, kakor večernica. (Dalje pri h ) „Narodna tiskarna" je imela v minolem letu 83551 gld. 95 kr. prometa, v primeri z 1. 1894. za 8532 gld. 74 kr. več. Dohodkov jo bilo 41985 gld. 69 kr., troškov pa 41566 gld. 26 kr. Tiskarni je 1790 strank dalo 2040 tiskarskih naroČil, 1517 atrank pa je oddalo 1697 inseratov. Razen .Slovenskega Naroda", .Ljubljanskega Zvona" in „Rodoljuba" je tiskala tiskarna še „Slovenski Pravnik", „ Letopis Matice Slovenske" in „ Knezovo knjižnico", razne reći za „Dramatično društvo" in za „Ljubljanskoga Sokola", različne koledarje, letna poročila, brošure itd. ter preskrbovala razne slovenske posojilnice in hranilnice s potrebnimi tiskovinami. Vrh tega je izvršila obilo naročilnih akcidenčnih del v različnih barvah. Vsa ta dela je izvrševalo povprek 30 oseb in sicer 1 vodja, 1 podvodja, 11 stavcev, 2 strojevodji, 4 učenci, 4 vlagalke, 2 hlapca, 1 upravitelj društvenih listov, 1 ekspeditorica in 3 raznašalci listov. Bilanca izkazuje čistega dobička 2464 gld. 40 kr. in upravni odbor predlaga, da se ta na sle-deči način razdeli: Delničarjem naj se izplača dividenda po 3 gld. kar znaša 1200 gld., za nagrade naj se določi 300 gld., specijalni rezervi naj se pridene 400 gld. ostanek 564 gld. 40 kr. pa naj se prepiše na novi račun za 1. 1896. Rezervna fonda znašata in sicer: Splošni rezervni fond koncem 1894- I. 6665 gld. 80 kr. Isti se je tekom 1895. I. pomnožil iz obrestij od obligacij za 141 gld. 20 kr. in iz svojih obresti) za 83 gld. 34 kr., znaša torej koncem 1895.1. 6893 gld. 34 kr. Specijalni rezervni fond je znašal 1894. I. 258 gld. 20 kr., pomnožil se je pa s svojimi obrestmi za 7 gld. 99 kr., tako da znaša koncem 1895. I. 266 gld. 19 kr., oba rezervna fonda pa 7159 gld. 53 kr., katera svota je plodonosno naložena. Glede Jurčičeve ustanove je omeniti, da se je Jurčičevih zbranih spisov prodalo v 1894. letu it v 1895. 1. 1390 zvezkov in da je v zalogi še 10489 zvezkov. Želeti bi bilo, da bi občinstvo pridneje segalo po Jurčičevih spisih, že z ozirom na blagi namen, kateri ima Jurčičeva ustanova Poročilo in predložena bilanca sta se brez debate odobrili i n se je soglasno vzprejel predlog upravnega odbora glede porabe čistega dobička. Na predlog delničarja gosp. Hribarja se je upravnemu odborniku in nadzorniku društvene tiskarne gosp. Jos. Lavrenčiču izrekla zahvala za njegov veliki trud in vestno in marljivo nadziranje tiskarne. Po kratki debati o raznih društvenih zadevah so bili za pregledovalce računov voljeni gg. I. Vil-h ar, Fr. Ks. Souvan, F Zapančič, I. Knez, in dr. M. Hudnik, potem pa je predsednik zaključil zborovanje. _ V I Jlihljttill, 4. maja. Sprava mej Nemci in Čehi. Profesor Tomaž G. Masarvck je priobčil v „Rozhledih" Članek, v katerem razpravlja, pod kakimi pogoji bi mogli Ćehi se sporazumeti z Nemci. Osnovati se mora najprej drugo češko vseučilišče; dokler se razmere drugače ne urede, naj ae osnujejo posebni češki oddelki pri ministeratvih. Upelje naj se češki uradni jezik pri sodiščih, političnih in rudniškdi oblastvih, katera poslednja naj se decentratiznjejo. Osnovati se mora posebno reško najvišje sodišče, in v mora vskem dnželnem zboru se mora potom pravične premembe deželno zborskega volilnega reda zagotoviti češka večina. Na to naj bi se pa cesar kronal za češkega kralja, kar bi pa pri taki politiki ne bita več sama ceremonija, temveč državno dejstvo, 8 katerim bi se zagotovil datjši državnopravni razvoj. Masarvck dokazuje, da bi se s tem Nemcem ne zgodila nobena krivica. Lewakowski. Poljski klub je jako nevoljen na Levakovskega. Plemenitaši se že kesajo, da so ga izbacnili iz kluba. Tedaj so mislili, da bode Lewakowski kar odložil mandat, a sedaj vidijo, da je le pridobil večjo svobodo. Posebno jih je pekel njegov govor pri volilni reformi, ko je bil dobro naslikal, kako se voli v Galiciji. Radi bi ga zopet spravili v klub, da mu odvzemo svobodo. Pogajajo se Že ž njim in obetajo mu neke osebne ugodnosti. Levfakovvski pa o teh osebnih ugodnostij noče ni-česa slišati, temveč zahteva, naj se klubova pravila tako premene, da bode on mogel svobodno zastopati svoja načela in težnje svojih volilcev ne le v klubu, temveč tudi v zbornici poslancev. V to pa plemenitaši ne marajo privoliti, ker mu s tem ne za- maše ust. V klub bi ga radi spravili jedino zaradi tega, da bi potem ne mogel vedno jih napadati in slikati gsliških razmer. Kompromis v moravskom veleposestvu se je sklenil, a Cehom ne bode nič koristil. Dogovorili so se, da srednja stranka prepusti konservativcem tri mandate, zato morajo pa konservativci v fidejkomisnem veleposestvu prepustiti nemškim liberalcem jeden mandat. Po tem kompromisu se bodo v fidejkomisnem veleposestvu volili jeden liberalec in štirje konservativci, v nefidejkomisnem pa 15 nemških liberalcev, 5 članov srednje stranke in 3 konservativci. Razmere se v deželnem zboru s tem nič ne premene. Večino bodo Nemci imeli, kakor so jo doslej. V fidejkomisnem veleposestvu se konservativci boje, da utegnejo zmagati liberalci in zaradi tega so sklenili kompromis. Konservativno veleposestvo zgublja vpliv, od kar je umrl grof Belcredi, ki je bil vodja njegov. Poljaki in Madjari. Če je verjeti nekaterim rusinskim listom, imeli so Poljaki posvetovanje v Levovu, bi se li udeležili v večjih množinah ogerske razstave. Razgovor je bil precej živahen, naposled so nekda sklenili, da se razstave ne udeleže. Poljski listi o tem sklepu ničesa ne povedo, a posebne reklame pa za ogersko razstavo ne delajo. Morda je vender le rss, da Poljaki rajši doma ostanejo. Povoda navduševati se za Madjare tudi Poljaki dosti nimajo. Seveda razglasiti tacega sklepa že glede na vlado ne morejo. Potem bi Madjari zagnali grozen hrup ne le proti Poljakom, temveč tudi proti vladi, v kateri so trije Poljaki. Če se bodo Poljaki v večjem Številu udeležili razstave, bi pa gotovo se ne prikupili Čehom. Na prijateljstvu s čehi, je pa jim tudi nekaj ležeče. To kaže grof Badeni sam. Novo francosko ministerstvo je napovedalo celo vrsto reform, mej njimi mnogo jako pametnih. Seveda Meline niti sam ne misli, da bi kdaj te reforme izvedel. V Franciji je že navada, da vsaka vlada napove celo vrsto reform, kajti tembolj navdušeno jo pozdravijo v zbornici, čim več in Čim večjih preosnov obeta. Nobena vlada pa svojih obljub ne more izvršiti, ker v nekaj mesecih se ne more kdo ve kaj storiti. Posebno je to nemogoče, ker potratita zbornici mnogo časa z interpelacijami. Predno se more lotiti vlada raznega dela, še pade. Od tod prihaja, da v nobeni evropski državi nimajo tako zaataranih uredb in sastaranih zakonov, kakor v Franciji. V Angliji je navada, da nova vlada izvrši, kar je prejšnja začela. V Franciji je pa na robe, vsaka nova vlada podere, kar je prejšnja zgradila. Žito tudi iz napovedanih reform ne bode nič Ustanovni občni zbor »Gorenjskega Sokola" t Kranju dne 3. maja t 1. Brez vnanjega šuma in brupa se je vršila včeraj v starodavni gorenjski prestolici slavnost, katera bode gotovo jako blagodejno u plivala na rasvoj narodnega življenja na vsem Gorenjskem. Krstili smo najmlajšega izmej Sokolov, pogumno je razpel svoje peruti „Gorenjski Sokol", pridruživši se vrsti slovenskih sokolskih društev. Velevažnega dogodka se je udeležil najstarejši brat, ljubljanski „Sokol", po deputaciji 10 članov pod vodstvom staroste dra. Ta v č ar j a , katero je vzprejel in po zdravil na kolodvoru .Gorenjski Sokol". OJ mnozih stranij pa so došli brzojavni pozdravi, izmej katerih so bili z izrednim naudušenjem vzprejeti oni hrvat skega Sokola v Zagrebu, bralnega društva v Tržiču, brata dra. Kušarja iz Gradca in graških Slovencev. Ob polu 11. uri zjutraj je otvoril predsednik osnovalnemu odboru, notar in poslanac g. Globo č n i k zborovanje, katerega se je udeležilo okolu 40 članov. Pozdravil je navzoče in razložil na kratko zgodovino snovanja „ Gorenjskega Sokola Društvena pravila je občni zbor vzel na znanje in je odobril brez spremembe. Vpisnina za člane se je določila brez izjeme z 1 gld., članarina pa za v Kranju bivajoče člane po 30 novč. na mesec, za vnanje pa po 2 gld. na leto. Do zdaj se je priglasilo okolu 50 članov, katero število se bode pa gotovo pomnožilo, ko začne društvo delovati. Zadaja točka dnevnega reda je bila volitev odbora. Izvoljeni so bili: Starosta g. Avgust Dru kar, not. kand , podstaroBta g. Ivan Vifiič, knjigovodja, v odbor pa gg. Iv. Engelman, Gašp. Eržen, Iv. Ja godic, Jak. Killer, Vinko Majdič, Fr. Omersa ml in Ferdo Polak. Imenom društva se je zahvalil g Eržen na čelniku osnovalnega odbora notarju Globočniku za ves njegov trud iu za uspešno podporo pri snovanju društva. G Globočnik pa je opominjal z naudušenimi besedami Sokole, naj ono naudušeuje, katero kažejo Bedaj, ostane trajno, naj marljivo goje telovadbo, ker le taka društva imajo zdravo jedro, ki izvršujejo svoj poglavitni namen in niso samo za parado. Proti 12. uri se je zaključilo zborovanje in je bil s tem torej ustanovljen toliko željno pričakovani „Gorenjski Sokol". Ob 3. uri popoludne so se zbrali vsi člani „Gor. Sokola", izmej katerih je bilo že okoln 20 v društveni opravi, in pa člani ljubljanske deputacijo in dragi rodoljubi pri Peter Mavru v prijazno prosto zabavo, pri kateri so iz prijaznosti sodelovali vrli tamburaši bralnega društva pod vodstvom g. Laha j na rja. Kanalu se je razvilo izredno živahno gibanje. Starosta Drukar je pozdravil pred vsem še jedenkrat ljubljanskega „Sokola" deputacijo in se zahvalil za darovano telovadno orodje, dalje je pozdravil došle goste iz Radovljice, Škofje Loke, z Bleda in iz Gorij, izrekajoč nado, da bode v zvezi z ljubljanskim „Sokolom" in z zavednimi gorenjskimi rodoljubi procvital tudi „Gor. Sokol". Starosta ljubljanskega „Sokola* dr. Tavčar je omenjal, s kakim veseljem je pozdravil najstarejši Bloveuski „Sokol" vest o snovanju „Gor. Sokola", katerega je cdaj pozdravil samo a deputacijo, pozneje pa v poletnem času hoče prirediti velik društven izlet v Kranj. Lep napredek narodnega Življenja v Kranju kaže ravno ustanovitev „Gor. Sokola". S krepkimi bese lami je bodril člane najmlajšega „Sokola", naj goje telovadbo, ter poudarjal, da sokolska društva niso samo igrača, nego da imajo velikansko ulogo v sedanjih elastičnih časih, njih naloga je, poleg gojenja telesnih vaj hraniti narodno naudušenje. Tudi v socijalnem oziru so ravno sokolska društva velicega pomena, kajti v njih vlada dub jednakosti, vsi bratje Sokoli so si jednaki. Tako naj bode tudi pri „Gor. Sokolu", kateremu zakliče: Na zdarl Ker je s popoldanskim vlakom došlo še več ljubljanskih rodoljubov, je starosta Drukar pozdravil tudi te, mej njim posebno drž. posl Koblarja in dež. posl. Hribarja. Starosti Drukarju je nazdravil dr. Preveč. Ljublj. deputacije član V. Murnik je v jako lepem dolgem govoru razlagal o dveh temeljih, na katerih sloni moč in trpežnost Sokolstva, to sta svoboda in disciplina, ter o važnosti dobrih predtelovadcev, kajti telovadba je postala že znanost, ki ima veliko literaturo in se mora sistematično gojiti. Telovadba je izborna šola za vzgajanje jeklenega duha v čvrstem telesu. Končavši svoj govor je omenjal, da bode ljublj. „Sokol" rad pritekel na pomoč svojemu bratu ter je nazdravil ideji mejsebojnega navduševenja. Z živim odobravanjem so bile vzprejete besede drž. posl- Koblarja, ki je kot zastopnik mesta Kranj, slavil lepoto Gorenjske strani, vredne, da jo ljubimo. A lepa naša domovina bi nam malo pomagala, če bi v njej prebival mrtev rod. Društva, in v prvi vrsti sokolska, imajo nalogo buditi narod, to vidimo najbolj na češkem. Nadalje je povdarjal, da ne pripada k onim, ki so izrekli svoj anatema nad sokolstvom, kajti od Boga nam je dana naloga, da brauimo svojo domovino. Nazdravlja „Gor. Sokolu" kot branitelju domovine. Dež. posl. notar Globočnik, povdarjajoč važnost sokolstva za vzbujanje domovinske ljubezni, in omenjajoč stare in moderne narode, je nazdravil moža, ki je kot pisatelj, poslanec in zdaj kot načelnik „Ljubljanskomu Sokolu" že toliko storil za narod in klical na zdar starosti dr. Tavčarju. Odbornik „Ljublj. Sokola" Jos. N o 11 i je v humorističnem govoru povdarjal, da vse tlačenje in vsa „masaža" nasprotnikov ni slovenskemu narodu mogla vcepiti „jetike", za katero bi bil poginil in izrekel nado, da tudi najmlajši „Sokol" postane čvrst in krepak, da ga ne bode tako hitro uničil kak sovražni skovir. Gosp. LavriČ iz Škofje Loke in g. H o man iz Radovljice sta izjavila, da bodo gotovo tudi v teh dveh mestih zavedni rodoljubi se pridružili »Gor. Sokolu" ter skupno delovali, da se budi narodna zavest. Posl. Hribar je nazdravil snovateljem „Gor. Sokola", povdarjajoč posebno demokratični duh socijalne jednakosti, ki ga goje sokolska društva ter napil g. Cirilu Pircu, kateri je odgovoril, da on pač nima toliko zaslug nego drugi. (Tu naj omenimo gg. O mer se ml. in V. Eržena, ki sta kolikor nam znano od vsega početka poleg g. Globočnik a si pridobila največ zaslug za mlado društvo in delovala neumorno, za kar jima gre očitno priznanje.) Končavši svoj govor nazdravil j* bivšim * starostoma Hribarju in J. Nolli ju. Na predlog gosp. Hribarja se je dr. KuŠarju poslal brzojavni odgovor na njegov telegram v Gradec. Govorili so še podstarosta gosp. Vičič, ki je nazdravil notarju Globočniku in osnovalnemu odboru, dr. Preveč, potem notar Globočnik, ki je povdarjal, da je Sokolu treba mladeniškega navdušenja in možatega postopanja in blagajnik „Lj. Sokola", S kal e, ki je izrekel željo, da „Gor. Sokol" pridobi po vsem Gorenjskem mnogo članov in se tako postavi na trdno gmotno podlago. Mej govori so tamburaši, katere je gosp. J. Nolli pozdravil skrepkim govorom in nazdravil njih vodji g. Laha j ner j u, prav vrlo udarali in ponavljali konečno tudi pesem „Domovini i ljubavi", katero je na splošno želje zapel g. Nolli. Pevci pa so zapeli nekoliko zborov. Proti 8. uri odkorakali so kranjski „Sokoli" na kolodvor, spremljajoč ljubljansko deputacijo, ki se je prisrčno poslovila od njih, kličoč najmlajšemu „Sokolu" prav krepak: Na zdar! Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. maja, — (Občinski gret) imel bo v torek, 5. maja ob 6. uri zvečer t mestni dvorani sejo. Dnevni red : I Oznanila predsedstva; H. Personalnega in pravnega odseka poročilo o resultata letošnjih dopolnilnih volitev v mestni sestop; III. Volitev podžupana (§ 31. občinskega volilnega reda); IV. Volitev stalnih osem odsekov občinskega sveta; V. Do-polnitvene volitve v direktorij mestnega vodovoda, v direktorij mestnega užitninskega zakupa, v odsek za električno razsvetljavo, v odsek za kanalizacijo, v mestne hranilnice upravni odbor (2 občinska svetovalca) in v klavnično ravnateljstvo; VI. Poročilo pomožnega odseka; VII. Volitev dunajske deputacije. Tajna seja. — (Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani) Okrajna bolniška blagajna ljubljanska imela je včeraj dopoldne v mestni dvorani svoj letošnji občni zbor kateremu je kot obrtni komisar prisostvoval g. mi-g:stratni svetnik Sesek. Otvorivši občni zbor, kon-atatoval je načelnik g. A. Klein sklepčnost zbora ter pozdravil zbrane zborovalce, potem pa je bi* jgajnik g. H Branke poročal o delovanju bolniške blagajn« ter o računskem zaključku za leto 1895. Okrajna bolniška blagajna ljubljanska imela je koncem lanskega leta 3067 članov, ki so službovali pri 696 delodajalcih. Tekom leta obolelo je 1533 članov, od katerih jih je 31 umrlo, 1396 pa ozdravelo. Bulniščina se je izplačala za 28.499 dnij. Blagaj-n<čni zdravniki no gg. dr. Illner, dr. Kopriva in dr. Računskemu zaključku povzamemo, da je blagajnica mej drugim izplačala bolniščine in porodnih tro5kov 12 467 gld. 44Vi kr., za zdravnike in kontrolo bolnikov 2680 gld. 74 kr., za lečila in zdravila 2178 gld. 64 kr., pogrebščioe 486 gld., oskrbovalnih troškov raznim bolnišnicam 2376 gld. 21 kr. itd. Premoženje bolniške blagajne iznašalo je koncem pretočenega leta 18 192 gld. 32 kr. Občni zbor odobril je brez ugovora računski zaključek ter predstojništvu podelil absolutorij. Potem vršile so se volitve in so bili izvoljeni v nadzorovalni svet gospodje: Alojzij Korzika in Ivan Tosti (delodajalca), Leopold Blaž, Alojzij Košir, Franc Rus in Avgust S tam car (delojemalci). V rassodišče bili so per acclamationem izvoljeni dosedanji funkcijonarji in se je vsem Članovom razsodišča, zlasti pa načelniku g. notarju Plantanu izrekla zahvala občnega zbora. Po končanem dnevnem redu stavil je gosp. Cirkelbah predlog, naj bi odbor skrbel za toČ-uejšo zdravniško pomoč, g. Tavčar pa, naj bi se glede prispevkov in bolniščine ustanovil še jeden razred; oba predloga odstopila sta se odboru v uvaževanje. G. Dražil omenil je, da okrajna bolniška blagajna ljubljanska lepo procvita, kar je v prvi vrsti zasluga njenega načelnika g. Kleins, ki tako previdno vodi blagajno. G. Klein zahvalil se je za priznanje in naglasa], da so ga blagajnični uradniki čvrsto podpirali, ter ob jednem izrekel za hvalo g. magistralnemu svetniku Sešeku, ki je vodstvo vselej drage volje podpiral z dobrimi sveti. Potem zaključil js načelnik občni zbor. — (Signaliziranje požarov.) Z današnjim dnevom uvedel se je v Ljubljani zopet stari način signaliziranja požarov ter se bodo odslej nastali požari signalizovali po strelu iz topov na ljubljan skem gradu, in sicer požari v mestu z dvema streloma, požari v okolici pa z jednim strelom. Signalizacija z udarci na zvon ljubljanskga gradu ostane nespremenjena. — (Ljubljanski mizarji) nam pišejo. Poročila raznih listov, da so začeli mizarski pomočniki kranjske stavbinske družbe, tvrdk: Matjan, Binder in šs nekaterih drugih s prvim majem štrajk, niso resnična. Praznovali so le prvi mejnik in se dragi dan vrnili mirno v ovoje delavnice. Ras pa je, da so ss stavile zahteve za skrajšanje delavnega časa in zboljšanje plače. Dasiravno pa so mojstri z vso odločnostjo odklonili, se na štrajk niti mislilo ni. Tudi ni resnično, da so mizarji izvolili posebni odbor, kateri naj se z delodajalci pogaja, ampak delavci omenjenih tvrdk ss skupno v svojih delavnicah oglasili svoje zahteve. — (Promenadni koncerti) Vojaška godba pešpolka št. 27. bo meseca maja v slučaju ugod-npga vremena koncertovala dne 10., 17., 24. in 31. maja, vselej ob polu dvanajsti uri dopoldne v »Zvezdi". — (Promocija) Odvetniški koncipijent gosp. Alojzij Kokaij iz Kranja je bil dne 2. t. m. na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava. — (Zemljevid kamniškega okraja.) Na znanili smo že, da je iziel zemljevid kamniškega okraja. Ta zemljevid leži sedaj pred nami in pri znati moramo, da je izdelan jako lepo in jako natančno. — (Podarjene trte.) Na prošnjo novomeške kmetijske podružnice je poljedelsko ministerstvo po posredovanju g. Bohuslava Skalickega, tehničnega voditelja za trtnoušsa dela v Novem Mestu, brezplačno podelilo 19.100 vkoreniojenih amer. trt, in sicer 15 lOOsajeuk nparija portalis in 4100 sajenk rupestri8 monticola. Oglasilo seje zanje 42 gospo-d-rjov iz občin Šmihel Stopiče, Prečina, Št. Peter, Bela cerkev, Brusnice. Nekateri gospodarji so dobili tudi po 1000 trt Trte so se jim razdelile zadnji teden. — (Imenovanje.) Namesto gosp. Teodorja Scale je imenovan obratnim ravnateljem državnih železnic v Beljaku svetnik pri generalnem ravnateljstvu te železnice gospod Ludo vik Proske. — (Celjski Sokol) je včeraj popoldne napravil izlet v Št. Peter v Savineki dolini. Name raval je korporativno odkorakati iz mesta, a slavni mestni magistrat celjski mu je to prepovedal, češ, da ee je v slučaj« korporativnega nastopa društva bati izgredov. Celjski magistrat se torej ne upa vzdrževati red in priznava s tem, da mestna policija ni kos svoji nalogi. Ako je tako, naj se po-državi. — (Požar) Dne 29. aprila popoldne ob polu peti uri je pod Humom pri Orraoži pogorela velika viničarska hiša z gospodarskim poslopjem gospe Sidonije Mnrmaver iz Gradca. Slabo vzgojen in morda napeljan viničarjev otrok je užgnl kap koru zinja pod kapom. Škode je do 2000 gld. Viničar, požigalčev oče, bi bil moral prihodnji dan zapustiti svoje stanovanje v tej hiši. Pri tej priložnosti se je videla potreba za okoliško ognjegasno društvo ormoško, ki bi naj imelo na ILr.l- ku veliko, v Lo-perčicah in na L -šnici po eno manjšo gasilno brizgljo. Na noge tedaj slovenski Ormcžanci, občine bodo rade pomagale. — (Z doma ušli) sta dve deklici, stari po 14 in 15 let. Nemški Gradec jim ni več ugajal, boteli sta ogledati si svet. Nabrali sta zategadelj nekaj denarja, prodali šolske knjige in hajdi na železnico. A podjetni deklici nista daleč prišli, oamo do Ljubljane. Tu jima je zmankalo cvenka in ker imajo ljubljanski redarji dober nos, sta bili deklici kmalu na policiji, katera ju je odpravila domov ter ju na milost in nemilost izročila palicam dotičnih očetov. * (Avstrijski birokratični stroj) sestoji iz 9022 uradnikov jednajstega činovnega razreda, 8252 desetega, 8381 devetega, 3205 osmega, 1946 t-edmega, 713 šestega, 203 petega, 37 četrtega, 20 tretjega, 10 drugega in 1 prvega Činovnega razreda, skupaj 31.790 uradnikov. * (Madjarska milenijska razstava) V soboto se je v BndiineŠti otvorila razstava v proslavo tisočletnice, kar se je ustanovilo madjarska država. Da je letos tisoč let, kar obstoji madjarska država, to eo si madjarski šovinistični zgodovinarji izmislili, a ne glede na to, je vsa ta razstava drzno zasra-movanje vseh ogerskih Slovanov in srčno želimo, da bi Be noben Slovenec ne ponižal tako daleč, da bi jo obiskal. V Zagrebu so se odločujoči madjarski krogi na dan otvoritve milenijske razstave bali demonstracij Oblaetva se sicer razobesila zastave, a pri vsaki so stale straže, v dotičnem poslopja pa so bili skriti orožniki. Vrh tega sta bila pripravljena dva bataljona vojnkov. Vsak vojak je bil dobil za slučaj izgredov po 40 ostro nabitih patron. U meje se ob sebi, da o madjarski razstavi ne bomo nič poročali, priporočamo pa toplo, naj vsak v svojem krogu agitiraa, da ne poj de nihče v Pešto. * (Smrt perzijskega šaha ) Perzijski vladar, kralj vseh kraljev, kakor se je zval, je mrtev. Umoril ga je neki fauatik iz rodu, ki je Šahu z večnimi upori delil mnogo preglavice Sah Nasr-Eddin je bil znan tudi v K »ropi, kajti potoval je trikrat po vseh večjih mestih iu bil tudi na Duuaju prav popularen Ko je prišel pivič mu je bila evropska civilizacija še popolnem tuji. Obnašal se je tako, kakor se ne obnaša noben hribovski pastir. Jedel je e prsti, pljuval kjer se mu je zdelo. Ko ga je na Dunaju nas cesar vzprejel na kolodvoru, ni pustil, da bi sedel poleg njega v voz Šah je mislil, da je res kralj vseh kraljev in le težko se je udal. Njegovi spremljevalci so se obnašali v Luksemburgu, v cesarskem gradu, tako, kakor doma. Vse bo poškodovali, nikjer nič plačali, češ, saj smo gosti vladarjevi, in naposled se jim je morala iz cesarske blagajne kupiti še obleka. Mej salonom in straniščem niso delali razlike. Ko je šah drugič iu tretjič obiskal Evropo, je bil že bolj olikan, dasi je imel še vedno čudne manire. Ce je videl kako lepo damo, jej je kar rekel »Jaz vas ljubim", dasi je prej ni nikdar videl, kadar pa je naletel na kako grdo je vedno dejal: „Vi zaslužite, da se vas ob-glavi*. Za Perzijo je mnogo storil in skušal upeljati po evropskem vzgledu rame reforme. Ustanovil je visoko šolo, uredil pošto, brzojav, zidal mostove in ceste. Vladal je skoro 50 let. Imel je 20 poročenih in blizu 500 neporočenih žen. Književnost. — Narodna vzgoja. Slovenskemu narodu spisal Josip C i per 1 e. Udalo in založilo „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani". Tiskala R Mdičeva tiskarna 1896. Str. 79. To je zlata knjiga, katero bi morala biti v vsaki slovenski hiši in katero pri poročamo kar najtopleje zlasti slovenskim roditeljem. Ko bi se ti ravnali po naukih te knjige, vzgojili bi čvrsto generacijo. Knjiga je izšla kot peri zvezek „ Pedagog iške knjižnice41 in ee dobiva pri uprav-ništvu .Učiteljskega Tovariša" na Kongresnem trgu št. 20, po 30 kr. izvod. Dunaj 4. maja. Češki namestnik grof Coudenhove jc imenovan tajnim svetnikom. V političnih krogih se govori, da odstopi v jeseni moravski namestnik baron Spens in da pride na njegovo mesto marki Bscquehem iz Gradca, namestnik grof Kielmansegg pride z Dunaja v Gradec, dež. predsednik bu-kovinski grof Goess pa na Dunaj. Kot bodoči dež. predsednik v Crnovcih se imenuje dvorni svetnik Roža. Dunaj 4. maja. Pravosodni minister grof Gleispach je v današnji seji poslanske zbornice sporočil, da je cesar odobril zakon o trgovini na obroke. Zbornica jc potem nadaljevala razpravo o volilni reformi, in sicer o § 28., obsezajočem določbe glede volitev volilnih mož. Ta paragraf se je z nekaterimi amendementi posl. Spinčiča vzprejel. Dunaj 4. maja. Policija naznanja, da je bilo v petek pri delavskih izgredih 35 osob ranjenih, mej temi je 23 policijskih organov, aretovanih pa je bilo 42 oseb. Dunaj 4. maja. Veliko senzacijo obuja samomor zakonske dvojice Matije in Berte Hauser. Zastrupila sta se, ker nista imela od čeBa živeti. Praga 4. maja. Vsi praški čevljarski pomočniki so začeli dam s štrajk. Cetinje 4. maja. Dne 20. septembra slavi Ćrnagora dvestoletnico vladanja dinastije Petrovič Njeguš. Narodno-gospodarske stvari. — Posojilnica v Celju Računski sklep za leto 1895. kaže zopet lep napredek. Denarni promet pomnožil se je od prejšnnga leta za 842 833 gl. 40 kr. ter je znašal 1895. let* 2,718.498 gld. 10 kr. Pristopilo je t-kom 1895. leta 305 novih zadt užnikov, kateri so vplačali deležev 1998 gld., izstopilo je samo 67 zadružnikov ter vzdignilo deležev G16 gld. Število zadružnikov se je torej pomnožilo za 23S in vplačani deleži za 1382 gld. Koncem leta 1894. j« bilo 2917 zadružnikov, kateri so imeli vplačanih deležev 37.759 gld. in je tedaj konem leta 1895. štela zadruga 3155 zadružuikov in 39.141 gld. vplačanih deležev. Hranilnih vlog se je leta 1895. vložilo 2178krat 896.705 gld. 2 kr., vzdignilo se je pa in sicer: popolnoma 452krat in deloma 681 krat 405 ,r)92 gld. 47 kr., toraj se je \eč vložilo za 230 112 gld. 50 kr Kapitalizo-vane obresti za 1. 1895. znašajo 43 901 gld 22 kr. in stanje vlog koncem 1894. leta 1 503 334 gld. 36 kr. Koncem 1895. leta znaša torej stanje vlog 1,877.547 gld 13 kr. Na posojilih izplačalo se je 1895. leta 488 zad užnikom 176.591 gld. 89 kr. vrnilo pa je 2.666 zadružnikov 74 101 gld. 94 kr. tedaj s« je več izposodilo 102.489 gld. 95 kr. Koncem leta 1894. je znašalo stanje vseh posojil 913 291 gld. 11 kr. ter znaša stanja istih koncem 1895. leta 1,015.781 gld 8 kr. Stanje upravnega premoženja zvišalo se je tekom leta 1895. za 2H7 840 gld. 15 kr. ter znaša koncem 1895. leta 1,523 747 gld. 5 kr. Za novo stavbo _Narodni dom" izdalo se j i tekom 1885. leta 84 040 gld 74 kr. Ur znašajo vsi izdatki do konez 1895. let* vštevši knpnino zastav-beni prostor 114 .175 gld. 40 kr. V letu 1895. je prosilo 814 strank za posojila v skupnem znesku 282.790 gld dovolil« 8« je pa 605 strankam v 75. sejah načelništva 252.830 gld. 85 kr., od katerih se je leta 1895 le izplačalo 176 691 gld. 89 kr. Čisti dobiček 1895. leta znaša 15 490 gld. 65 kr. ki naj bi se uael« dnje r»zdelil: zadružniki, ki niso bili konevm 1896 ob jedaeiu dol/m ki, doba od svojih deležev 5°/0 dividendo, katera znaša 771 gld. Posamezni udje načelstva dobe v zmislu pravil od čistega dobička 5°/o kot nagrado za njih trud in delovanje to je 774 gld 53 kr., uradniki pa dobe 750 gld. V dobrodelne namene naj ee da in sicer: Za epodnještajerski jubilejski fond 500 gld., „Di jaški kuhinji v Olju" 300 gld , „Katoliškemu podpornemu društvu v Celju" 250 gld, .Društvu sv. Cirila in Metoda" 50 gld., „Podpiralni zalogi vse-učilišnikov v Gradcu" 50 gld., skupaj 3.455 gld. 53 kr. Ostanek čistega dobička 12.045 gld. 12 kr. se pridene posebni rezervi. Posebua rezerva prejšnih let znaša 77 995 gld. 6 kr. in bi tedaj znašala sedaj 90.040 gld. 18 kr. Splošna rezerva znaža 6000 gld., tedaj obedvo rezovi vkup 96 040 gld. 18 kr. Današnji številki ptidejal je lekarnar gosp. Trnkoc?y vozni red, veljaven od 1. maja 1896. Umrli so v I>jiit>IJ»fiil: 30. aprila: Viktor Valand, ptlarjov sin, 14 mesecev. Kurja vas It, 7, za vnetjem sapnifikih panog. 1. maja: Vilicm Riehter, umirovljeni računski oficijal, 72'/» leta, Poljske ulice 6t. 14, pljučnica. — Katarina Svetel, zaaebnica, 71) let, Stari trg n. 13, oatareloBt. V hiralnici: 30. aprila: Jurij Kranb*nd, kroSnjar, 42 let, Bušica moigan. Meteorologično poročilo. Maj Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Neho Mokrina v mm. v 24 urah 2. 9. avecor 7;:o-4 S 8 »r. zahod dež 3. 7. zjutraj 2. popol. 7.1DT> 7Uir7 S 6 13 4 si. Bszahod ■r. sever dež pol obl 30-9 n 9. zvečer 733-1 80 si. zahod dež 4. • 7. zjutraj 2. popol. 7:;:>T> 732 7 6 9 14 7 «1. BBVzhod bI. avth. oblačno skoro ohl. 16 1 Pekarija v Ljubljani se želi v najem vreti. (2341~2) Ponudbe vzprejema R. Lorber, Ig ped Ljubljano. Prilika za ugoden nakup! Komisijskim potom so dospeli naslednji klavirji: Bosendorfer, Czapka, Stelzhammer. Parltant, kakor tudi planino v orehovini in črni. Nadalje so na skladišču prelgranl klavirji po posebno ugodni ceni. 0 tova cen* je pri vsakem klavirju razvidna in vahi na ogled najuljudneje - -_ Ferd. 1 > t-it ^att ni (2342—2) ubiratelj klavirjev. Srednja ca 2'7' in :M* temperatura sobote pod normnlom in nedelje 9 G« in 90° TD\j.xx^3^1izCi borza dne" 4. maja 1896. bkupci državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru , . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronuka ronta 4°/fl .... Ogerska kronska renta 4u/0 ftvatro-ogerake bančne delnic« NemAki drž. bankovci in 10« i mark •?0 mark......... BO frankov........ 'talijt.iihki liankovci........ 44 C. kr. cekini......... Dnš 2. ma a 1896. 4*'0 državno srečke iz 1. 1HM po 250 gld. Državne Brečke iz I. 18»i4 po 100 gld.. . Dunava teg. Brečke 6'/i po 1<'0 gld. Zemlj. obć avstr. 41',0 0 zlati zast. linti Kreditne srečke po 10O gld...... Ljubljanske srečke......... Hndolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avrttr. banke po Trainway-druAt. ve!j 170 gld. Papirnati rnbelj .... 21)0 gld. a. v. . 101 »•Id. 15 kr. 101 n 10 122 ■ 60 * 100 • 90 ■ 122 | .'»•1 a 98 0 95 ■ p — MV6 75 a 180 ■ 10 58 n 72' /. 1 11 a 75 n 9 n 54 n 44 | 15 ■ r> • 65 148 gld. _ kr. l*f> n — > [fi6 n 75 ■ '202 ■ f KO n 22 • 25 t 25 • — • 158 n 75 484 — 1 i 26 Lepo letovišče! V najem se odda dvojo lepih poletnih stanovanj v gradu „Brinje" bi zu Grosupeljsko postaje, po železnici M) min. od Ljubljane oddaljeno. Grad stoji zase blizu prijetnemu gojzdiča. Na razpolago so lepe, raeblovane sobe, ako treba tudi konjaki hlev, dva senčna vrla, kegljišče in na mimo tekoči vodi prijetno kopali&ce. Kraj zelo prijeten, dohre gostilne prav blizu. Zarnci ugodne železniške zveze z Ljubljano tudi za ljubljanske obitelji zelo ugodno. Najem-SČina primerna. (2348—2) Na pismena ali ustmena vprašanja odgovarja lastnik : Ig. Valenttndlo v LJubljani av. Petra oeata. It. 73. (F ||r lir ;|F iiF iF Jlr .JF |F IF W W r Rokovice za Zahvala. Podpisani izrekamo tem potom najiskrenejfio zahvalo vnem, ki so nas mj boleznijo in ob smrti nase predrage matere, oziroma taščo, gonpe Katarin© ST^tel tolažili in nam izkazovali svoje sočutje. Istotako zahvaljujemo se prisrčno vsem darovalcem prekrasnih vencev in vsem spremljevalcem drage pokojnim k večnemu počitku. (2350) V Ljubljani, dne 4. maja 1896. IIImz Svetel* sin. — 'lurl »»* Hrejel, ■ . huju NerNol, hčeri. — Anton I4i-«|« I. Anton Mermil, ae t a — »l»ari pa s>»-•«'!, sni ah a. gospode in. <3.a,m.e iz sukanca, svile itd. praške glage-rokovice izvrsten fabrikat častniške rokovice priporoča I. (2054—9) Karol Recknagel. C. lr. plačno ravpateljstvo avutfJrž. Minic. Izvod iz voznega reda ■velja-virieg-ec od 3.. 3aa.a.Jo. 1896. Naatopno omenjeni prlhajalni ia uJhajalni iaai »značuni ■ .- arednjeevropakem oaan Odlaocl 1k ljubljan« (juž. kol.). Ob 12. Url 5 min. PO noči oaobni rlak t Trbiž, VonUl.nl. B«~ ljak, Celuvec, Pranaenafaata, Ljulmo, čea Holithal t Auim«, laohl, OmunJon, Kolnogratl, Hteyr, Line, Dunaj vin. Amitotten. Ob 6. Url 15 min. Zjutraj maaanl rlak t KoćeTJ«, Noto rnaaio. Ob 7. uri 10 min. zjutraj oaobni vlak t Trfali, rontibei, n0- Ijuk, Colovco, Franaemfoato, Ijjul.ni>, Dunaj čea ftelathnl T Holnoffrml Stoj-r, i.■m', liudejovica, l'1/i'iij, Marijino vnro, llob, Kranaove nn, Karlove Tara, Prago, Lipako čoa Amatetten na Dunaj. Ob 12. nri 65 min popolndne metani vuk t Kočarje, n..-. . moito. Ob 11. nri 60 min. dopolndne oiobni vlak ▼ Trbi*, fattabti, lloljak, Celoveo, Kranzonafeete, Ijjubuo, Belitbal, Dunaj. Ob 4-. nri popolndne oaubni Vlak v TrMi, lloljak , Coloreo, Ijjiihnn. čea Selatlial v Sulnograd, I.end-Oaitoin, Zoll na joceru, lun. inoat, lln'ij'Mii-, Curili, (Dmidtii, 1'ani, St.'vr, ltinc, Dinumlrn, Iichl, lluilejovico, 1'laenJt Marijino vare, Hob, Fraucove varo, Karlova vnro, Prago, I.ipako, Dunaj vla Amatetten. Ob 6. Url 30 min ZVeder meianl vlak v Kočevje, Novo mesto, Ob 7. nri 44 min. sveder oiobni viak v i-r*, Gmunriena, Ieohla, Auaaega, l .jnima, Celovca, ltoljaka, KraniauBfaite, Trbiia. Ob 8. nri Zjutraj oaubni Vlak ta r,e«o-!lla, klarljiiiib varov, rianja, Dudujovio, HoliiOKfrailu, I.Jubua, lloljaka, Colovoa, 1'on- tabla, Trbiaa. - <:»«lli«>«l Ia aL|nlil{nuo (drž. kol.). Ob 7. ari 23 min- zjutraj v Kamnik. „ 2. 06 „ popolndne , „ „ 6. „ SO „ zvečer „ 10. „ 25 ,, sveder i.l'...l.-.liiii vlak le ob noileljah in praauikili.> l*rlltotl v Ij)iiI»1|uuo drž. kol.). Ob 0. nri 58 min. zjutraj ia Kamnika. (1705-102) li 11. „ 15 „ dopolndne „ „ 8. „ 20 „ zveder „ 9. „ 55 || sveder 11 ■ ■ • 1 ,•. 1 j. j i vluk le ub nedeljah in jiraanikili ) z dvema slikanima eobama, kletjo, nasajenim vrtom in njivo, se proda ali pa odda kot stanovanje v Stanedah pri Št. Vidu nad Ljubljano. Kupci naj se oglasu pri HI. Merlinr-Jii, Pred Škofijo st. 20 v Ljubljani. (2355—1) Vizitnice priporoča v Ljubljani. 1^ ::^^*::-^r^^ ^a*ja». 35j na/.nan.ti. Važno za kolesarje! že rabljenih, da sem svojo xn.el3.clx3.1£».s tlel rt - • -nlco sodaj uredil tudi za. raznovrstno jooxoroi,-vlja.xi_'e koles ibi-ciklov). Istotako imam vedno v zalogi kolesu (bicikle) najnovejše ter najboljše vrste po najnižjih cenah C(/!r(/ii/ jtro/rsor Anton Funte/.', krasi jih IO ittt nt ran tj t mej njimi /toitoffr ,h'nt*'u)vn, l.-ftferr je risn(>t tto si lnnte tridohil vm srni. (ftft8) f-ena I t/lit., jto pošti / ulu"* .7 kr. (Jton JFiscAer k nj*'i/arna. Fran Kaiser, leleno-arpove puskar ^al^co &-t. v Ljutiljania ' mm mm »»^^»a , ay~ mp*> m>m u*w o . *-t— mw ' aaaaalaa: (Basa - 6) R Inžener B. Borkovec & arhitekt O. Dvorak stavbinsko podjetje v Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu Bt> priporo(?at;i projektiranje in izvrfiitev zasebnih in industrijskih visokih stavb Cf3 kakor tudi kanalizacij, vodovodov in zgradeb mostov. SBaTI hc'ajatelj in odgcvorni urednik: Joni p Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarnea, 9B