DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Uhaja kot jprtloga „,SLOVENCU" t>safc />»i>i in tretji četrtek mesecu. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 Icr. za pol leta. Naročniki „,Slovenca" ga dobivajo *astdnj. — Spisi m dopisi naj se pošiljajo: uredništvu, naročnina in inserati pa opravništvu „DOMOLJUBALjubljana, v semenišklh ulicah št. 2. — Naznanilo stane S kr. za duostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat, i»» IS kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je še veliko ceneje. Šter. 8. V Ljubljani, 16. aprila 1891. Letnik IT. Volitve v ljubljanski mestni zbor. Pri volilnem shodu katoliško-političnega društva v nedeljo dnč 12. t. m. so v obilnem številu zbrani volilci soglasno za volitve v mestni zastop ljubljanski, ki se vršč dnč 20., 22. in 24. t. m. proglasili sledeče kandidate: Za I. razred: Gosp. Lovro Češnovar, posestnik in gostilničar; gosp. Ivan Fabian, trgovec in posestnik; gosp. Ivan Mathian, c. in kr. dvorni za-lagatelj in posestnik; gosp. Karol Pollak, trgovec in posestnik. Za II. razred: Gosp. Frano Omejc, c. kr. poštni oficijal; gosp. Andrej Pavločič, upok. železniške postaje načelnik in posestnik; gosp. Avguštin Wester, c. kr. gimnazijski profesor. Za III. razred: Gosp. Ivan Dovgan, mizar; gosp. Andrqj Kalan, stolni vikar in posestnik ; gosp. Ludovik Ravnihar, upok. c. kr. dež. sodišča svetnik. Ljubljanski volilci I Poklicani ste v bližnjih dneh, da izpolnite svojo volilno pravico in dolžnost v mestni zastop ljubljanski. Skrbite, da bode prišel volit vsak, ki ima volilno pravico. Zakaj tožiti o hudih davkih, o občinskih dokladah nič ne pomaga; treba je le voliti može, kateri bodo zapisali kot mestni vaši zastopniki na svojo zastavo besede: Ljubljani je potreba pred vsem varčnih gospodarjev, ki bodo skrbeli za red in olepševanje bele Ljubljane, ki se bodo pa 'pri tem vedno ozirali na mestne davkoplačevalce, ter ne bodo trosili denarja tam, kjer tega ni potreba. Volilci, ne dajajte se preslepiti z nobenimi še tako medenimi besedami, volite soglasno od katoliško-političnega društva priporočene kandidate; razločno zapišite njih imena na svoje glasovnice, kakor jih zgoraj! berete. Gospodje volilci Ljubljanskega mesta! Pridite ob določenih dnevih v polnem številu na volišče in soglasno oddajte svoje glasove imenovanim gospodom, od katerih morete pričakovati, da bodo, ako jih izvolite, vspešno zastopali vaše koristi v mestnem zboru ljubljanskem. Odbor katol. političnega društva. Volilni shod katoliškega-političnega društva. zniža vodovodna naklada; odločno pa je proti temu, Včeraj točno ob 11. uri otvoril se je v domu katoliškega društva rokodelskih pomočnikov volilni shod, katerega je priredilo katoliško-politično društvo v Ljubljani. Prostorna društvena dvorana je bila polna: zbralo se je nad 200 volileev ljubljanskega mesta. Shod je otvoril ob odsotnosti predsedniška društveni tajnik. Predsednikom shoda je bil izvoljen mestni odbornik dr. V. Gregorič, podpredsednikom mestni odbornik g. J. P r o s e u c , kot vladni zastopnik je bil pričujoč gosp. magistralni svetnik V o n č i n a. Dr. Gregorič pozdravi navzočo volilce, pojasnuje jim važnost volitev v občinski zastop, ker ta odločile o mestnem gospodarstvu, katero morajo s svojimi denarji vzdrževati mestni davkoplačevalci. .Nadalje omenja svojega delovanja v mestnem zboru, zavrača očitanje, kakor da bi bili konservativni mestni odborniki nazadnjaki, ki bi se ustavljali potrebnim in koristnim naredbam občinske uprave. Vsi konservativni odborniki so glasovali za vpeljavo vodovoda, ker so prepričani, kolikega pomena je dobra pitna voda za zdravje ljudij. Toda s tem pa ni izrečeno, da bi morali tudi z upravo vodovoda zadovoljui biti. Tu omenja dr. Gregorič, kako da so ravno njega napadali nasprotniki ter mu očitali koristolovne strankarsko namene, ko da bi se ta zaklad obračal v druge namene. Takrat so govorniku očitali nasprotniki, da govori skozi okno, zaradi bližnjih volitev v mestni zbor. On zopet na tem mestu poudarja, da je res govoril, a ne zaradi volitev, pač pa v blagor volileev, kateri so ga iz tega namena poslali v mestni občinski svet; to on smatra kot svojo sveto dolžnost. To pač ni nobeden greh, ni nobeno nazadnjaštvo, ako se skrbi za koristi datkoplačevalcev. Konservativni mestni odborniki >-o podpirali predlogo za reorganizacijo mestnih uradov, od katerih se pa tudi nadejajo to^uega izvrševauja njih dolžnosti; v tem oziru je posebno želeti, da ima tudi mestni žuoau svoje določene uradne ure, v katerih ga bode davkoplačevalcem mogoče dobiti v mestui hiši. K sklepu priporoča zbranim volilcem, da naj vsi vestno izvršujejo svojo dolžnost ter v polnem številu pridejo na volišče in oddajo svoje glasove za kaudidate, o katerih se na tem shodu domenimo ter jih v imenu in po želji Ijabljanskih volileev proglasi katoliško politično društvo. Dragi govornik g. J. Prosenc pojasnjuje javno politično žirljenje med Slovenci v Ljubljani. Tu imamo dve političui društvi, Katoliško-politično in Sloveusko društvo. Prvo se je osuovalo Katoliško- se je upal poudariti, da naj se za dohodke vodo- politično društvo, ki «j je stavilo obširno in plemt-voda napravi lastna blagajuica, iu ako se skaže v j nito nalogo, pospeševati slovenskega naroda duševni nekaterih letih kaj čistega dobička, naj se s tem | iu gmotni napredek * verskih, draavuib, občinskih, Listek. Marušnik. Marušuikov gospodar je bil bogat mož; trgoval je z lesom ravno v onih letih, ko je bila lesna trgovina najbolj živahna. Imel pa je Marušnik zelo ne-lepo napako; bil je velik skopuh, tako da se celo oženiti ni hotel, boječ se, da bi preveč denarja no potreboval za svojo družino. Eden iiua zmeraj manj potreb, kakor njih petero ali desetero; tako je vselej modroval, ako ga je kdo opomnil, da bi bilo zauj dobro, ko bi se oženil, ker bi za svoje veliko gospodarstvo potreboval umne gospodinje. Marušnik je torej ostal samec; ni čuda, da otrok ni mogel videti. Ti so seveda mnogokrat dohajali na njegov vrt, ker jim je posebno vabljivo dišalo okusno sadje na Marušnikovem vrtu. Koliko jeze je imel s temi poredneži Marušnik; in najhuje je bilo to, da mu vsa jeza ni nič pomagala, ker so bile noge vaških otr6k vedno urnejše nego Maruš-nikove, zato je njemu ostala vedno le jeza, otrokom pa jabelka ali hruške. S sosedi seveda se naš prijatelj ni razumel; mejniki mu niso nikjer stali na pravem mestu, kosilo ali oralo se mu je vedu^ v sosedov travnik ali na njivo. Vzlasti pa so morali radi njega mnogo trpeti gostači po njegovih kočah; ti so imeli sicer stanovanje brezplačno, a so je morali dvakrat zaslužiti z delom pri Marušniku, ker družine v hiši ni maral. Kuhal pa vendar Marušnik ni sam; imel je pri sebi staro žensko, o kateri so pravili, da bi bila tudi že v svoji mladosti prav dobra kot strašilo v prosu za vrabce; starost ji seveda tudi ui prizanašala s svojimi udarci in tako jo bila Marušnikova gospodinja, stara Urša res prava nepogleda. Imela je poleg tega še grdo uavado, da se je rada krepčala s požirki žganja in sicer večkrat na dan ter da je tudi nosljala tabak, ki ga je imela vedno pri sebi v kakem papirju zavitega. Skrivnostna kapljica ji je dajala moč, da je prestajala vse sitnosti gospodar- čolBlcib, gospodarskih in socijalnih zadevah. To je jako obširno polje za delavnost vseh slovenskih rodoljubov, in zato se je bilo nadejati, da bodo k temu društvu, — zlasti v Ljubljani, — pristopili vsi zavedni Slovenci. Žal, da se to ni zgodilo, dasi so bili vsi povabljeni. Osnovalo se je novo društvo, in kakor kaže s svojim delovanjem, sovražno našemu društvu. Cas. niki, kjer imajo udje slovenskega društva odločujočo besedo, vzlasti zadnji čas strastno in brezozirno napadajo najdražjo svetinjo slovenskega naroda, katoliško vero, ndrihajo po Blovenskih duhovnikih, ko vendar vsakdo koliko da se imamo vzlasti Slovenci zahvaliti, bodisi v duševnem ali gmotnem oziru, našim rodoljubnim duhovnikom, ki so vzrasli iz naroda, živijo med narodom in vseskozi požrtvo- ; valno z&nj delujejo. Iz tega ozira je dolžnost vseh konservativnih Slovencev, da pobijajo z vso odločnostjo liberalna načela, ker morajo biti prepričani, da bi bila veljavna med Sloveuei pogubljiva za naš narod. Tega s se je treba držati tudi pri mestnih volitvah, pri ka- I terih se odločuje v prvi vrsti o gospodarskih koristih. Toda dobri vestni gospodarji so le dobri vestui krist jani, katerim je pred očmi velika odgovornost za njih javno delovanje; kajti kakor v zasebnem, tako se moramo tndi v javnem življenju vklanjati zakonom božjim. Varujoč torej svoje načelno, katoliško stališče, združijo naj se ljubljanski volilci pri prihodnjih volitvah v mestni zastop za one može, katere bo 1 danes po dogovoru z volilci postavilo Katoliško-politično društvo. Za njim je govoril g. Vovk kot obrtnik ter omenjal, da nasprotna stranka ni še nič koristoega ukrenila gledč obrtnikov, pač pa je na magistratu pri marsikaterih prilikah pokazala, da nima srca za malega obrtnika, ker ga je pri oddaji del prezirala in rajši dela naklanjala bogati nom. Tudi sedaj nam ponuja liberalna stranka take obrtnijske kandidate, do katerih obrtniki ne moremo imeti nobenega zaupanja. Mi si želimo mož, ne pa možiceljnov, ki ob vsakem vremenu spremeni svojo saknjo in vsled katerih je moralo mnogo obrtnijskih družin pretrpeti britke rune, ki niti sedaj niso zaceljene. Takih kandidatov zavedni volilci ne morejo voliti, pač pa te bodo oklenili onih mož, katere bo kot kandidate proglasilo kat. polit, društvo. Na to si je izprosil besedo društveni tajnik g. A. K a lan. Bral sem o nekem španskem umetniku slikarju, — tako nekako je pričel svoj govor — ki je dobil nalog naslikati imenitnega moža. Ta naloga pa je bila umetniku težka, ker je bil dotilni gospod telesno pohabljen; skaženo je namreč imel levo oko in desna noga mu je nekoliko krajša zrasla kakor leva. Umetuik je vedel, ako mu hoče vstreči s podobo, da mora pokriti njegove telesne napake. Premišljeval je dolgo, naposled jo vendar pogodi. Naslika namreč imenitnega moža kot lovca iu sicer v onem trenotku, ko nameri 8 puško na strel. Takrat namreč lovec zamiži z levim očesom iu levo nogo nekoliko vpogne. Tako je bilo zakrito levo oko in tudi desna noga je bila na podobi pravilna. Gospod seveda je bil vesel take podobe in je bogato obdaroval umetnik*. jeve. Itada ga ni imela, vendar vzeti bi se ga ne branila, ker bi bila vsaj z vsem oskrbljena. Marušnik seveda na vse to ni mislil, kajti kaj hoče i žensko, ki nima nič premoženja. Samo zaradi tega je trpel staro Uršo pri sebi, ker je moral imeti človeka v hiši. Stavila je tudi rada v loterijo in celo neko srečko je imela ter je vedno pričakovala, da bo prvi glavni dobitek gotovo zadela njena številka 77.343. Najbrže se je soznanila 8 srečkami pri Marušniku, ki se je nanje posebno dobro razumel in ž njimi, kakor so ljudje pravili, tudi obogatel. Imel in prebiral je celo poseben časnik, ki je donašal najvaž-niše novice o izžrebanih in zadetih srečkah. Dobro si je zapomnil tudi številko srečke, katero je kupila njegova dekla. Bilo je nekega jutra, ko je Marušnik sedel za mizo; zelo vesel bil je videti, držal je v rokah časnik in pregledaval po navadi izžrebane številke. Bere dolgo časa, kar naenkrat vsklikne: „Za božjo voljo! Ali je mogoče? Ali prav vidim? Številka 77.343 in zraven dobitek petdeset tisoč gol- dinarjev!— Tedaj dobi naša Urša petdeset tisoč! Toliko tisoč, to je že nekaj. —Tedaj pa jO položil časnik ua stran, ter jel premišljevati. Vedno bolj se je v njegovem srcu vnemala ljubezen po — denarju. — Kaj ko bi jo človek vzel ? Prikupna sicer ni, a tisočaki so lepi in pa: Urša bo umrla, denarji pa ostanejo." Take misli še dolgo rojijo Marušniku po glavi. Po-slednjič skrije časnik in pokliče svojo gospodinjo v hišo. „Kaj bo spet, Marušnik? Jaz nimam časa; le hitro naročite, kar imate", reži Urša. „Oj, draga Uršica", pričel je Marušnik in spet obstal, videlo se mu je, da hoče proti svoji navadi danes posebno prijazen biti, „nekaj mi je ravno sedaj padlo v glavo." „No, kaj neki posebnega?" jela je povpraševati postrežnica z večjim zanimanjem, ker se ji je posebno čudna zdela Marušnikova nenavadna prijaznost. „Veš Uršica, mislil sem in sicer na-te sem mislil." „Mi bodete pa že zopet kaj odš&pnili pri mojih 8* Ta podob« prihaja mi na misel danes, ko ste se »brali t Ljubljani v posvet dve politični društvi, da postavita kandidate za mestni zbor. Naslikati je treba tudi pri teh shodih podobo mestnega gospodarstva. Prepričan sem, da se bodo našli umetniki v ljubljanski čitalnici, ki bodo posnemali španskega umetnika ter naslikali lepo in vabljivo podobo o mestnem gospodarstvu. Jaz se jim v tem oziru ne morem pridružiti. Kajti kaj nam pomaga še tako lepa slika, ako pa ni resnična. Kaj nam koristi, ako nam Hribar in njegovi drugi še tako pravijo, kako vzorno in lepo vrejeuo je mestno gospodarstvo, ako pa rasejo stroški za mestno upravo od leta do leta, in ako se vzlasti vsled visoke stanarine pritiskajo mali ljudje. O tem pač ni potreba mnogo govoriti, ker vse to sami čutite, ko vam je vedno kedo s kakimi davkarskimi vplačili za petami. Sploh vlada dandanes po svetu pri upravi javnega premoženja neki „švindel", ki napravlja vedno le nove troške in se malo meni, kdo da jih bo plačeval. Vedno le kaj novega, lepega in dragocenega seveda s samimi dolgovi na račun davkoplačevalcev. To je nekako geslo sedanji javni upravi po svetu. V tem oziru so neizmerno zagrešili ravno nemški liberalci v Avstriji. Tako so na pr. v dobi šestih let od 1873—1879 nemški liberalci napravili blizo 600 milijonov goldinarjev dolga, torej na leto okroglih 100 milijonov goldinarjev, ker seveda taki gospodje le na debelo računajo 11 — Na Dunaju so židovski liberalci za časa svoje oblasti napravili v mestnem zboru nad 100 milijonov goldinarjev dolga. Tako se trosi javno imetje podložnikov, potem se račonih za gospodinjstvo. To vam pa povem, da ceneje jaz ne morem shajati. Skoda, da ste tako bogati, pa tako skopi." »Urša draga, ti me ne razumeš. Nikar se ne prenagli! Mislil sem na-te in te poklical, da bi se ti po tolikih letih vendar enkrat pokazal hvaležnega, ker mi tako varčno in skrbljivo gospodinjiš v moji hiši. Ponudim ti plačilo, katerega gotovo nisi pričakovala." .Plačilo? Kakšno plačilo?" povprašuje zvedava dekla. „No le počakaj, da ti vso stvar razložim nekoliko bolj natančno. Sama veš in tudi jaz sem prepričan, da mi ti izvrstno gospodinjiš; vendar se mi zdi, da bi še z večjim veseljem delala, ko bi mogla reči, da za-se delaš in tudi jaz bi hodil bolj brez skrbi po svetu za svojimi opravki, ko bi mogel reči: Žena bo doma že skrbela za vse potrebno." „ Marušnik", pravi dekla, „jaz vas ne razumem ; kaj hočete?" „No, Urša, ne bodi tako šegava; povem ti na- pa gradi, zida, prenavlja, olepšava. In mogotci kličejo: Poglejte, koliko zaslužka imajo delavci in obrtniki s takimi javnimi deli; pri tem pa stiskajo pri plači uboge ljudi, sami si pa služijo na sto m sto tisoče. Kako velikansko delo je na pr. ljubljanski vodovod in koliko so zaslužili pri njem domači ljudje; kar je bilo tlačanskega dela, to so domači opravili, sicer je pa šel ves denar na tuje. Koliko so si delavci opomogli pri zgradbi kamniške železnice, to nam je še v preživem spominu in bojimo se, da se ue bode bolje godilo tudi tlačanom pri dolenjski železnici. Tako je večinoma pri takih velikih zgradbah, kjer se siplje z milijoni in skopari g krajcarji. Pri ljubljanski občinski upravi se sicer ne mure govoriti o kakem „švindeluuu, vendar je opažati neko lahkomiselno hrepenenje, posnemati droga velika mesta v veliko-mestni, seveda dragi upravi. Ako g. Ivan Hribar kaj lepega vidi v Zagrebu ali v zlati Pragi, precej hoče to uvesti tudi v Ljubljani, tega pa ne pomisli, da se Ljubljana v denarnem oziru ne more meriti z drugimi velikimi mesti. tilede mestnega gospodarstva uimam mnogo omeniti, ker so o tem govorili že drugi gg. govorniki. — Znano Vam je, kako se je nameraval denar po nepotrebnem trositi za višjo dekliško šolo, kako se je po nasvetu Hribarjevem izvrglo nekaj tisočakov za vodomet na cesarja Franc-Jotefa trgu, katerega bo treba skoro gotovo odstrauiti, ako se ondi zgradi poštno poslopje; nasprotna stranka j« stiščala zgradbo gledališča tja nekam v Šiško, in sicer na tak močvi- ravnost: oženil se bom in tebe mislim vzeti. Sicer bi to nekaj veljalo, vendar ti že to zaslužiš za svojo pridnost", nadaljuje Marušnik. „Ali res, Marušnik? Takega plačila seveda od vas nisem pričakovala," začne Urša, ko se ji polagoma pomiri srce, vzburjeno vsled prevesele novice. Urša je namreč jasno mislila: kot dekla sem pri Marušniku le od danes do jutri, kot žena sem pa preskrbljena za celo življenje. Siten je res Marušnik, a jaz sem že vajena prenašati njegove sitnosti. Tako sta se kmalu dogovorila o vsem potrebnem in v kratkem so sa po vasi ženske smejale in si šepetale na ušesa: Marušnik se bo oženil in Urša je njegova nevesta. Marušnik in Urša, to bo lepa dvojica; za doto bodeta na hrbtu prinesla — sto in dvajset let. Poroka bo na pustno nedeljo. Za pustne norce nam letos ne bo treba skrbeti. Haha! Po pogovoru, ki sta ga imela zaradi ženitve Marušnik in njegova izvoljena nevesta, šla sta vaak po svojih opravkih in kdor ju je opazoval, prepričal se je, da sta oba videti zelo zadovoljna. ren svet, da je bilo treba blizn 25.000 gld. zabiti v zemljo, iu zato bo meeto moralo dati večji prispevek, kakor je bilo določenih 22.000 gld. Gledd šol je liberalna stranka popolnoma po nepotrebnem obremenila mestne davkoplačevalce. Popolno so namreč hoteli pomesti s podukom nemškega jezika v ljudskih mestnih Šolah, a so morali za svojo trmo poleg obstoječih šol ustanoviti mestno nemško deško iu dekliško šolo, kjer se res nemška deca vratolomno ponemčuje, dočim so bile prejšnje šole, v katerih se je pričela nemščina podučevati, ko se je otrok dobro slovensko brati naučil, našim razmeram primerne. Hribarjeva stranka je torej s svojo pretiranostjo zakrivila, da imamo zdaj dvoje nemške in žal zelo obiskovane šole. Tako se sama ujeda slepa strast. — Tudi glede uvedene šolnine mestni magistrat mnogokratov prestrogo postopa in se drži preveč birokratskega kopita. Cfmu treba delavcem za njih otroke ubožnih spričeval? Ali niso njih žuljave roko za to najboljše spričevalo? In tudi rubljenje naj bi se izvrševalo v tem oziru le v najskrajnejših slučajih itd. Sploh moramo reči: Mi imamo toliko politične in upravne zrelosti ter vemo, da kar je mestu potreba, da sh dostojno oskrbuje, to mu morajo tudi davkoplačevalci oskrbeti, toda davkoplačevalcem se ne sme nakladali česar ne morejo zmagovati. Omenil bi še nekaj besed glede volitve same. — Kandidatom, ki se bodo postavili od naše strani, seveda ne bo z rožicami postl|ano. Znano je namreč, da se kandidatom godi kakor žen;nom. Kadar č!o- Ko je Marušnik ostal sam v hiši, jel je govoriti sam seboj: »Stara je res moja Urša in lepa tudi ni, to ne, a denarce ima, lepe denarce, in to je nekaj, to je veliko, zato se na vse drugo ložje pozabi." Ko se je Marušnik v mestu pri loterijski bla-gajnici popolno prepričal, da je Uršina srečka res zadela petdeset tisoč goldinarjev, tedaj jel se jo pripravljati za svatbo. Domenil se je s svojo nevesto, da bodeta vse bolj na tihem opravila, in sicer kakor je Marušnik zatrjeval Urši, vzlasti zato, ker nista več mlada. V resnici pa je bil pač Marušniku poglaviten vzrok ta, ker si po tem potu prihrani mnogo stroškov za ženituino. Urša je sicer v pri-četku imela proti temu svoje pomiselke, katere ji je narekovala ženska nečimernost, nežni spol spremlju-joča tudi v starosti, a naposled se je vendar udala Marušniku, češ, saj res nisva več tako mlada, da bi se mogla skazovati pred svetom. Prišel je torej kmalu za Marušnika in Uršo poročni dan. Svatov nista mnogo povabila; dva moža veka vržejo čez prižnico, kakor pravimo, tedaj ne pustijo ljudje na njem nobene zdrave dlake, čital sem, da je imel neki mož navado vselej svojo ženo razdražiti, kadar se je pripravljal za velikonočno spoved. Vprašan, zakaj da to stori, odgovori: Zato, ker mi potem ni treba glave beliti z izpraševanjem vesti, žena mi napove vse moje napake od konca do kraja tako, da bi lahko tudi dolgo spoved opravil brez posebnega truda. Podobno, zdi se mi, godi se tudi s kandidati in najraznejše sodbe se o njih čujejo ob času volitve. Toda pametni možje se zato nič ne menijo iu vzlasti si v čast štejejo, ako jih taki listi obirajo, kakor sta »Hrus" in »Narod". Se predno smo se konečno dogovorili o svojih kandidatih, že so zagnali nasprotniki krik: Klerikalci morajo pasti! — Temu nasproti moramo reči: Kaj pa je, ako pademo? Bomo pa zopet vstali, druge nesreče nebo nobene! Kaj pa je, ako bi podlegli vsi naši kandidati morebiti le za malo glasov? To ni za nas noben poraz, kajti nasprotna strauka ima moč v svojih rokah, iu jo tudi prav očitno kaže. Ali zmagamo ali propademo, tega ne moremo še danes določiti, toda toliko je gotovo, da je naša opozicija slovesen ugovor proti poslovauju sedauje večine v mestnem zastopu ter izjava, da mi za tako gospodarstvo ne prevzamemo nobene odgovornosti. — Toda auo bodo vsi zavedni volilci izvršili svojo dolžnost, prepričan sem trduo, da bo zmaga ua naši strani. Vsakdo naj torej stori svojo dolžnost. Pokažimo pri volitvah, da ga ni nikogar, ki bi nas tudi v prihodnje pošiljal v april. kot priče, to so bili vsi svatje. Toliko več pa je bilo gledalcev, vzlasti ker je bila poroka na — pustno nedeljo, in sicer zgodaj zjutraj. Fantje iz vasi jima niso pregradili pota, kakor je ob takih prilikah navada, da se ženin odkupi, ako si vzame iz vasi nevesto. Urše pač no bodo pogrešali med vaškimi dekleti. Skromen zajutrek bila je vsa Marušnikova svatba. Marušnik je imel prve besedo. Tožil je ob tej priliki, koliko se za svatbe med kmečkimi ljudmi iz-meče denarja prav po nepotrebnem. Ko bi bili ljudje pametni, napravljali bi take svatbe, kakor je bila Marušnikova, in koliko več denarja bi bilo pri hišah. Tako je modroval najnovejši ženin; kaj gaje vnemalo za tako govorjenje, to vsakdo lahko razume, ki pozna značaj našega Marušnika, pri katerem se je vse vrtelo le okoli — denarja. Doma sta sedela nekaj ur pozneje novoporo-čenca pri kosilu. Videti sta bila prav židane volje. »Veš, Marušnik," rekla je med drugim žena svojemu možu, »veliko let že mislila sem, da te K^ je novega po Slovenskem? um jflr/i u. m,n i*« i. "tci^ a: a ivnB,^ c *s ar«. feta£. ( .« : : ' -«muu. Ajc us 11 asa« >4. « tTT«aai > M. « "Hrt TTW» XT u* «*is »rr^irti-MU J-ftts iia^-^^tf » * a Mrtt ^ni. T-itti^ * ariraannT * a trna.'i**rv!X* < * ba.: ca carf^a. jr.ti^jr**. — Jj* i Tii r T JftiiJT- >WMUJB . WSB 1*»«- -« zac&Miii -ssii. iij»i — I: i i n- 1 / i'l 1-»" li® V DO i-ia 0- ji/a. t Z «a « I < laaai *.,/»:? Z a. <-a a kmua .» i. «-> vi. larif loa.««2a : ^ w aac:; i i iarv:i.*»« i* * snrtia ; i ..« i>uai UAKU: v- -7-vM. Z VJmsm. s.s.r - js-j« ft ji 7 i jrv i/.on u.ha>_ Jj* tit^-mi .A n^-^Li. inc...*. J*- n v.is.i^a . a* u n ii ic.iii * «•■>': -Irk- Ti^ia ta ,.;i « » ia»"»M iGniiU SfftJU. V •*!««.. <». Z if^Ue... Tk.: « un .u z ut j>.i tw.ir mhu. jti.. j. u - — s*««* >r»?yvian — viri*i »a 7 ,-.ra ui*a imr. r K utve. I i u, j* šara. 2.' ,« '»u. a*fnla - ur-jt. t n <* iuS'«.i<:?a» vinva umaa.» L ni,- / .r« i» n -i..': .ujv <.ut..» > u iln a -:ia /utia .1 Pnu.i a M-i^.a la, x i Iua. — C sati, r jf • 1 • * n / >c<'.<: 1- Utsr ti uui- i.!::r-.i - K-aiša zJut. liiie.^ t Z "-^JH itija. M..'.s :i E. cru.:: ,L":ir a,; .i4 i«- axc... it: . .t; pctciim a r^a.a ia.*.i — 1;>t aam k.;. •i. , 1x3 i: Tu. -p.^a.i m iimo a: lcmiai u- 3rkai:r i'.v .a/i y>Z4~..ur. v, ,«1 > vwwu angia 371.:.% 1 7-m u * zui. v> mtt*,*., r.-i/ai-i- si /*.V,t i 2« 3.. a.aum n^a par cijtar,^ iamaefa, jns- ' pri-: Kjnin;«. ia io m*. auti .m, **i t*™ uistiiia ta v-.m o pr »d itirimi xia. _ p."iii:i a^aii trg-,7tn 1 mata. k«r u u r.ria;. «i ian&r,* za porvlao ufcuika.' ti Jfamaaika pcpctao potria. ai aK*,j?%i iprego^onu od za-inua. Ko se j4 p» prr. «rah, '^daj pr.ed m prepir MAn4n.it/,m ,a f,'rfc, o ira^rem j« najbolje, ako ne aob^a« beaafe. Dotoij p4i ii0 po-ttoc,, ia j« poročaj iaa Maniaikota ž^aapobiraJa pia^ .a jh; ldi; cfaii su se 3..-.o--.''-a'a uti t,..:ua, ia i« rsi^i rai- pnaain.fl .inin i^u iput «lih itinaa,it iai aimi 1:.. pa *; ^ le so ti it--i..a i-: »u.. a« a t kthiiji, aaipak tad- t i:.4i .3 Mu-ašaik -i .ia a: doijro i^iu « iaai.i uri.i. ^a^^ uo še cap<>u*i :ad. de-aar.a zr.z<-z.. Ijua A vil cr.ii« c jciar ni mcgei poiaota. ii « ;at j prs^tru s stojo žeaiiTij« na iu.-i jtu. t jo ji Tftdao boj| jezila od dne do dn-š. D-re pozabe jo Han&^ta pckopaii ia t«, kar pod^divua Urša. Lj■sdre pa šo Tir..; .Kakor iočijeno. uko iigabijeoo. Krinčen a.aii — Cria p* j« uipraTila pn Ma miaikanh gr^alao. t kater, so potonili Teliko žganja. PiTeer 7 g^ulai n^so nikoli pogrešali; ako dnuap ai bilo. Uri« domač« gotovo ni zmanjkalo. — Nekaj I« pozaej« pa so raiprodaii na drobno MaraiaikoTo poa««uo ia Urša je umrla — b^raiica. Ta slaba letina slabi podaja roko in kar pridelamo, če tisto nima nobene primerne cene. Tako so naše gospodarske razmere slabšajo od leta do leta in zato se ni čuditi, da ljudje iščejo druge nove domovine v daljni Ameriki. Menda jih pač dobrote doma ne silijo križem sveta? — Res je sicer, da se oblastva in prijatelji ljudstva trudijo, pomagati kmetu, toda to so le kapljice, ki nam jih dajejo. Z milodari, ki jih deI6 ob kakih nezgodah, ne pomaga se ljudem veliko, le zamera in prepirov je polno na vse strani. — Da obvarujemo naše njive in travnike, treba je pred vsem pokončavati hrošča ali kobra t kebrovem letu, ki škoduje drevju in kot črv razjeda po njivah in travnikih. V tem oziru se morajo ukazi oblastva natančno spolnovati in vsakdo je v tem oziru dolžan storiti svojo dolžnost. Cerkev Iz Rima, 11. aprila. Kdor bi se nenadoma pripeljal v naše mesto ter šetajoč po ulicah in javnih zbirališčih premišljeval tu zbrano ljudstvo, menil bi, da je Rim pač kraj, kjer se mnogo tujcev zbira, ki bi si radi znamenite spomenike umetnosti, katerih je tu na tisoče in tisoče nagromadenih, ogledali. Ali kdor bi samo od te strani sodil večno mesto, motil bi se. Treba se nekoliko uglobiti v razmere in navade, potem je še-le mogoče izreči sodbo o središči katoliškega življenja. Res, da se ponavlja vsako pomlad prihod toliko in toliko tujcev, res je, da se s posebnim zanimanjem tudi drugoverci, osobito Nemci in Angleži, na spomlad oglašajo, kdo bi se čudil temu, ako povem, da ti ne pridejo na „božjo pot" v Rim, marveč zato, da si znamenitosti tu ogledajo. Vendar pak moramo reči, da prav versko-pobožno življenje prevladuje v Rimu. Marsikoga ua prvi pogled nekoliko zb6de, ko rstopivši postavim v cerkev sv. Petra ugleda toliko tujcev, ki s „popotno knjigo" v rokah stopajo od kapele do kapele, od altarja do altarja, od podobe do podobe, ter ničesar druzega ne delajo, nego gledajo in občudujejo umotvore, ki dičijo ta prekrasni hram božji. Ne, tudi pobožnost je tu doma. V dokaz tega naj omenim samo štirideseturno pobožnost. Navada je namreč v Rimu, da se skozi celo leto vsaki drugi dan v kaki drugi cerkvi izpostavi sveto rešnje Telo. To traja v vsaki cerkvi neprestano štirideset ur. Premnogo sveč je prižganih na altarji, cerkev je izredno olepšana, že zunaj nad velikimi vrati je znamenje, da se v cerkvi godi izredna slovesnost. Tako pobožnost smo imeli te dni tudi v naši romarski cerkvi S. Maria deli' Anima. Tedaj pak sem imel priliko opažati, kako jih je mnogo, ki re8 žive in gore za pobožno življenje. Celi dan so se ljudje zbirali v cerkvi pobožno časteč sveto rešnje Telo. Ne samo to. Tudi po noči in sicer celo noč se pobožnost nadaljuje. Obstoji namreč tu družba vednega češčenja sv. rešnjega Telesa. Duhovniki mo- in šola. lijo čez noč, uro za uro, pred izpostavljenim — in to se nadaljuje v raznih cerkvah skozi celo leto. V procesiji se nosi na začetku slovesnosti sveto obhajilo po cerkvi, orgije donč, zvonovi zvond, pevci pojejo, belo oblečene deklice svetijo z gorečimi svečami, verniki spremljajo duhovščino v procesiji, in na tak način se tudi konča slovesnost. Dasi so že lani ob trinajsti stoletnici papeža sv. Gregorija velikega priromali tudi avstrijski romarji v Rim, da počasti tega znamenitega cerkvenega poglavarja, so se tudi zadnje dni še godile v ta namen slovesnosti v raznih cerkvah našega mesta. Najznamenitejša bila je gotovo slavnost v cerkvi sv. Petra, kjer so včeraj obhajali slovesen spomin omenjenega papeža s sijajno službo božjo, pri kateri je bila tudi pridiga. Pri maši je nad sedemdeset pevcev pelo znamenito „Missa Papae Mercelli" od najslavnejšega glasbenika Palestrine. Lepe pomladanske dneve imamo. 2 njimi pa prihajajo tudi od vseh strani romarji v Vatikan, tako da jih je vsaki četrtek prav mnogo zaslišanih pri svetem Očetu. Kar pa nas Avstrijane posebno mora veseliti, je pač to, da se ravno letos prav obilno napovedujejo v Rim avstrijski škofje. Goriški nadškof Alojzij Zorn so bili včeraj sprejeti v posebnem zaslišanji pri svetem Očetu. Spremljata jih seme-niški vodja Gabrijelčič in dekan Košuta. Došel je te dni tudi škof gorenje • avstrijski F r. Doppelbauer. Cez nekaj dnij dojdejo: nadškof solnograški, škofje: ljubljanski, mariborski in graški. Lepo je slišati o edinosti svete cerkve, še lepše pak skušati, kako se zveza in edinost škofov z najvišjim pastirjem posebno v naših pokrajinah prelepo kaže. To bo dalo nov povod, da bode ljudstvo tem tesneje se oklenilo svojih višjih pastirjev, ki so v najtesnejši zvezi s poglavarjem svete cerkve v Rimu ter tem stanovitnejše molilo v prospeh pastirja in ovčic. A. K ar lin. Razne častni kanonik, žnpnik in dekan ribniški, knezo-škofijski konzistorijalec, ud okrajnega šolskega sveta kočevskega, vitez Franc - Josipovega reda itd., je 9. aprila zjutraj ob 3. uri, prejemši sv. zakramente za umirajoče, po komaj dvadnevni bolezni umrl. Pogreb je bil v Ribnici v soboto ob 9. uri dopoldne. Porojen je bil pokojnik na Polici leta 1814 dne 9. novembra od premožnih roditeljev. Služboval je kot vnet duhovnik v Semiču, v Metliki, Kočevju Črnomlju, Adlešičih ; kot župnik in dekan in šolski nadzornik v Semiču od leta 1853—1868. Po smrti rajnkega Holz&pfelna je postal ribniški župnik, dekan in šolski nadzornik. Zasluge njegove v dušnem pastirstvu so neprecenljive. Pri obilnih svojih stanovskih poslih 6e je pa tudi vrlo zanimal za javno življenje, in vsi, ki so ga poznali, nam bodo pritrdili, ko pravimo: ž njim je zapustil svet velik rodoljub! Bog mu daj za velike zasluge primerno nebeško plačilo! (Ljubljanski gosp. tupan in mestne volitve.) Danes dopoldne je prišla k našemu vredništvu vo-lilka prvega razreda, gospa Uršula Hrovatin, pritožit ee, da je bil neki magistralni sluga že dvakrat pri njej, češ, gosp. župan me je poslal, da to pisanje za volitve podpišete. Ko mu je volilka povedala, da je pooblastilo oddala že drugemu, silil jo je še vedno za podpis, rekoč: .Nikar mi nepotrebnih potov ne napravljajte!" — To moramo zaznamovati kot skrajno predrznost in netaktnost oseb, katere plačujejo davaoplačevalci. — Mi si usojamo vprašati g. župana, ali je njemu to znano, in ako mu je znano, kako on to opraviči s svojim županskim dostojanstvom; ako mn pa ni znano, kaj misli storiti s slugo, ki tako čudno zlorablja njegovo ime za agitacijske namene? — Take gorečnosti in delavnosti bi pač drugod pričakovali, v tem slučaju pa ni umestna. (Volilna agitacija ca mestne volitve.) Poroča se nam: Magistralni sluga Miha Jeločnik, ki je raznašal volilni imenik in glasovnice, tirjal je od žensk, češ, ker same ne morejo voliti, naj se podpišejo, bode že on oskrbel, da bodo drugI namesto njih volili!! Poroča se nam pa tudi nastopni fakt: Drogi magistratni sluga prišel je včeraj k volilki I. razreda G. brez uradnega posla, jedino le z zahtevo, naj mu podpiše pooblastilo češ, bodo že on skrbel, da se bode prav novice. volilo. Mi vprašamo gospoda župana, ali je magistratni sloga dobil v tem oziru kako naročilo in ali je sploh njemu znano, kako se skuša po takem nenavadnem potu kršiti svoboda volilne pravice? — Prijatelj našemu listu doposlal nam je nastopne vrstice: Ko sta šla spoštovana moža gg. Janez Dolinar in Pavel Velkavrh v nedeljo od shoda katol. pol. društva, sreča ju g. Fr. Dežman, bukvo-vez in se zadere: Barabe! Kakor je Jan. Dolinar precej Dežmana vprašal: Kdo je baraba? tako to vprašanje sedaj tudi javno ponovi, ker mu takrat Dežman ni hotel dati nobenega odgovora. — O sa-mosilju nasprotne stranke smo zvedeli tudi nastopno: G. Kajzelj je bil pri volilki M. C»rvo, in so 3 -4 bolj trpeinl. Kakovost ncprekoSena. Najceneje sredstvo proti mokrim stenam. 1 kilogram zadošča za 5—6 štirjašiib metrov. Onik brezplačen. Nadalje prodaja streta! klel la, strežni lak, patentovani kotran, kar-bolno kislino, karbolno apno, kolomas, železni lak itd po najnižji ceni. MIHAEL BARTHEL & Co. Wien, X.. Keplergaase Nr. 20. i Mihael Barthel & Co., Wlen, X. Cena 2 gld. 95 kr. S kalendarijem 3 gld. 75 kr. • jtfMT ki se po noči vokrovuizko-v tovarni in zvončkom sveti, vis, 18cm vine.je dobiti EMIL MATER na Dunaji, I, llauernmarkt, (18—5) Hj?.«" kukavico» ^ naznanja čas, v lično iz-rezljanej omarici, podobarsko delo, s koščenimi kazalci 8 gld. breznK" °*eniki ste"iskih in ^pnih ur se pošiljajo p2tev » 86 t6Vi Pri'0ži poštna marka U " ^ (12-9) Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Plugi, brane, njlvnl valarjl, aejalnioe, stroji za koinjo, obračalnloa za aeno, konjake zobače. stiskalnice za aeno, mlatllnloe, gepelji, loko- moblli, trienre, snažllnloe žita, stroji za robkanje tnriloe, slamoreznloe, stroji za trenje žita, za rezanje repe, za mlenje ln mečkanje sadja, za stiskanje grozdja in oliv, peronospora-aparati, stroji za lupljenje ovočja, sušilnice za ovočje ln zelenjad, smrki (pnmpe) za vino, kletne priprave, smrki za vodnjake, krožne žage, deolmalne tehtnioe, tehtnice za živino, mlečni separatorjl, priprava za vzdlgavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče stiskalnice sladke krme, stroji za žehtanje, (20—5) ' treslloe itd. (20-3) Vso najbolje izdolauo po najnižji tovarniški coni. Jamstvo! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! Zaloga kmetijskih in vlnorejskih strojev IG. HELLER, II, Dunaj, Praterstrasse 78. Bogato llnstrovani 144 strani obsezajočl ceniki v nemškem, italijanskem ln slovanskem Jezika se poilljajo gratla in franko. Zanesljivi zastopi se povsod osnujejo. Kavno izšlo: 2' „ŠMARNI€E" Marijina visoka pesem ali magnifikat, sostavil Andrej Kalan, duhoven, z dovoljenjem prečastitega knezoškofijstva ljubljanskega. V Ljubljani 1891. Založila „Katoliika Bukvama". Cena jtolustije 90 kr., usnje 1 gl., »lato obrezo lgl.20 kr., po pošti S kr. več. (3—1) P cS ti 63 k «r s? s: h P O 31 3-s 03 S® 4 £ v 3L E 03 'rt* S' ■a- M 2 O.H * =4 ' A o 3 > a jo« g 0 O tb -_ > c n (« "O rt 1— ■ T? O 2 i S MČ, »"g S.« •a ° 2 H •S 1> , ^ a "1 , a M tO . £ g g/p o . rt "o 3 a . rt I"3 o a Jj a' > 3 4> T3 j« 'S «3 °.>8 -OKO- 5 a c s g > 2 «i K a —» —. « jj KI 'J c ° >o ^ ca a> a> — tu a "o .3 - O O ® a. S, 5 ® „ p > ® i: o Je -e » a> £-g c o ca m CO m o S 00 _ O sfE o 2 tS ® 2__co e-s g X O-O ® ._ ■s'O .2 = 5 ec | o •S9 ll g 5 s <1 s ? rk gO Ni Kajvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veli&stva Bogato oskrb^ona po e. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena XXVII. državna loterija za civilno rodL©lno namene, "'•i 3091 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 goldinarjev in sicer: 1 glavni dobitek s 100.000 gld. z dvema preddobitkoma ln dvema podobltKoma k 600 gld., 1 dobitek > 16.000 gld., 1 dobitek s 6000 gld., 1 dobitek s 4000 gld., 1 dobitek s 3000 gld., 1 dobite« s 2000 gld., 1 dobitek s 1 1000 gld. in 80 dobitkov po 100 gld. v gotovini, naposled serijski dobitki v vkupnem znesku 30.000 gld. Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dne 11. junija 1891. — Srečka slane 2 gld. a. v. Podrobnejša določila ima igralni narčrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije, Dunaj,I., Rieinergasae 7, 2. Stook, iin Jakoberhofe, kukor tudi po mnogih prodajalnieah. jftT Srečke se pošiljajo poštnine proste. Dunaj, marca meseca 1891. Q fa, TaVnatCljStVO loterijskih d()llOdkOY, (6—1) (2) oddelek državne loterije. Tinktura za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarja IMocollja v Ljubljani, narejena z večine iz samega pristnega kineSkega revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja jo izdelovatelj v za-bojčkih po 12 steklenic. Jedna steklenica velja 10 kr. _((10-12) (liO-31) izklj. priv. JtfL restitucijski fluid, * voda za umivanje konj. Vže 30 let z najboljilm vspehom v mnogih dvornih hlevih, v večjih civilnih in vojaških hlevih v rabi u okrepčanje pred in oja&enjs po velikih naporih, pri lzpahnenjl, o trpnosti kit itd , naredi konja zmožnega za izredno teiko vožnjo in tek. CenafHteklcniei grl«l. 1.40, Pravi z gornjo r ar štreno znamko se dobi v vseh lekarnah in droierijah v Avstriji in na Ogerskem. Vsak dan poSilja po pošti glavna zaloga: Franc Iv. Km Izda, «. in kr. avstrijski in kr. rum. dvorni zalagatelj. okrožni lekarnar, Korneuburg b. Wien. (10-3) J5Sr © "b © £ a a. n. a glavo,. "53J svilnati in volneni, v najrazlidn«j»ih bojah, platno, kotonlna, X&LXX , hlačevina, volneno blago <*> XXXX.X ^ ,, 3!P°' m06n0' dvoJne «"kostl, meter po 50 kr ln viie. * x x X X X x\ X X II E s i ~ XX XX XX XX XX XX XX Fr. Petrič, trgovina z manufakturnim in kramarskim Ife* t» I aaj^ <» atl -»-JJ v Ljubljani, Spitalske ulica (j priporoča svojo največjo zalogo in najraznovrstnejSo izbero MSST modnega in kramarskesa blajra. ** su&aa moško U obleko *m Odgovorni urednik: A. Kalan. Tiska ..Katoliška Tiskarna".