JESENSKI NAKUPI Gorenjska |> Banka Banka j posluhom S POMOČJO GORENJSKE BANKE VARNOST KRANJ PARTNERU DOBRIM Kranjska varnostna družba|GOSPODARJEM Leto L - ISSN 0352 - 6666 - št. 89 - CENA 180 SIT (10 HRK) REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Anonimne telefonske prijave zaposlovanja in dela na črno lahko sporočite po telefonu 061/310 266 COkt GLAS Kranj, petek, 14. novembra 1997 Deseti jubilejni Čufarjevi dnevi Bo gospa poslančeva še poslanka? Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja se danes, v petek zvečer, dviga zavesa ob premieri komedije Gospa poslančeva. To Partljičevo delo tudi odpira letošnje Čufarjeve dneve. Jesenice, 14. novembra - Na letošnjem jubilejnem desetem festivalu amaterskih gledališč se bo do naslednjega konca tedna, ko bodo podelili tudi občinske nagrade za delo v kulturi, na več odrih zvrstilo še trinajst gledaliških predstav. V desetletju se je na tem festivalu srečalo 26 gledaliških skupin iz Slovenije in zamejstva, nekatere celo vsako leto, zadnjih pet^ let tudi lutkovne skupine. Letošnji Čufarjevi dnevi potekajo v spominih na 100-letnico kulturne in gledališke dejavnosti na Jesenicah. Na sliki: prizor iz Gospe poslančeve Toneta Partljiča v režiji Alenke Bole Vrabec. Igrajo: Tatjana Košir, Nataša Ravnik, Borut Verovšek, Rado Mužan, Klemen Klemene, Mira Bolte, Matjaž Mužan, Igor Škrlj, Klemen Košir, Vid Klemene in Milan Trkulja. Posnetek i vaje. • L.M., foto: Janez Pelko 23.10. : 23.12. —3:1 ali Žiri pred referendumom Bo novi občinski praznik privlečen za lase! !!_??." dneh in tednih po ulicah "mesta" Zin ustavljali gj| WBm Wkk "^ključno izbrane mimoidoče in jih spraševali, kaj jim pomeni |» p3. december, bi vas večina samo debelo pogledala in zmajala |?i zJllavo. Vsakdo ve, da je to datum, kije dva dni pred božičem. J| u° bi Žirovcem pomenil še kaj več, sami ne vedo. Kaj se je 1? Zgodilo 23. oktobra 1943, pa ve vsak, naj mu je pri srcu ali ne, X cJs tem soglaša ali ne. In prav v tem soglašanjuje težava: da v J? Clreh ne zmoremo ubrati glasov v iskanju odgovora na vPrašanje, kdaj naj bo po novem občinski praznik. 21. KRANJSKI ZIMSK0SP0RTNI SIJEM * oddaja in nakupi rabljene opreme & bogata in ugodna ponudba nove opreme || * smučarske vozovnice s popusti $ STRAN 1 1 NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 11+ DO 16+ NOVEMBRA m za vso družino v emona merkur trgovino eenaii trgovina na drobno d.d., ljubljana emona centri emona marketi emona prodajalne Gregorčičeva 10 4000 Kranj, Slovenija tel.: 064 360 060 fax: 064 223 229 POSLOVNA m PROMOCIJSKA DARILA KOLEDARJI, ROKOVNIKI, OBESKI, SVIMCJilKI in še 5000 drugih daril KO A* #VOI IHNSII l>OI*lll VI*C! UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ NAROČILA: skladišče Medvode tel.:06l/6l l-340, 61 l-34l! B.S. Radovljica tel.:064/715-242 Jože Sodja, amaterski gledališki igralec Ti s' še za sonce prenaroden "Prvič sem igral v osnovni šoli. To je bila seveda otroška igrica, mi pa smo bili marjetice, vijolice... Ko nam je učiteljica delila vloge, mi je rekla, ti si največji, boš pa sonce. Vem samo to, da mi je na koncu igrice rekla, da sem še za sonce prenero- ■ den. No, saj je bilo g res tako." STRAN 12 Glasova preja 1997, devetič Gorenjka - slovenska tovarna čokolade 1922 - 1997 v petek, 21. novembra, ob 19. uri v Bistroju Grand hotela Toplice na Bledu. Gostje bodo kmetijski minister Ciril Smrkolj, predsednica začasne uprave ŽITO Gorenjka, d.d., Lesce, diplomirana ekonomistka Mojca Budkovič in dolgoletni vodilni ustvarjalec Gorenjke v Lescah Anton Pmtar. Z njimi se bo pogovarjal kustos Gorenjskega muzeja Jože Dežman. Rezervacije po telefonu: 064/79-10 064/223-111 BISTRO HOTELA GORENJSKI GLAS TOPLICE BLED Sponzorji: ŽITO Gorenjka, d.d., Lesce, Grand Hotel Toplice Bled, Belica Medana GLAS na Lazah Na kmetiji Pri Krničarju na Zgornjih Lazah 20 jutri, v soboto, 15.11. med 9. in 11. uro ^ CD >MERK pralni Stro], ZANUSSI.FLS 624 C, 600 obratov na minuto, možnost nastavitve temperature, za 5 kg perila, poraba energije 1,4 kWh, poraba vode 801, mere; 85x60x54,1 cm televizor, goldstar, ca 21E20X, ekran 55 cm, teletekst, 80 programskih mest, OSD: prikaz vseh funkcij na ekranu, možnost sprejema kabelskih in satelitskih kanalov prenosni radiokasetofon s COgramofonom, goldstar, cd 670, 2 x 7 W izhodne moči, digitalni radio, dvojni kasetofon, hitro presnemavanje, daljinsko upravljanje pomivalni stroj, zanussi, zw 416, 4 programi, za 12 pogrinjkov, temperatura pranja 65°C, poraba energije 1,6 kWh In poraba vode 291, mere: 85x60x57 cm hlevska lopata, dolenc, PVC, nasajena medeninasta kljuka na ključ ali cilinder, ARIENI, Alcor 5040 hidravlično zapiralo, dorma, 3 cvrtnik, bosch,tfb2001, posoda iz nerjavnega jekla, do 2,51 olja, pokazatelj nivoja olja, okolju prijazen filter za maščobo lestev, FRAMAR, Major 150, 3 stopnice, bela glasbeni Stolp, PHILIPS, 335, glasbena moč 2 x 30 W, RDS, možnost nastavitve 20 radijskih postaj, DBB: dinamično ojačanje basov, DSC: digitalna nastavitev zvoka, dvosistemski bas refleks zvočniki električni agregat, leuropea, hg 1700, izhodna napetost 230 V, izhodna moč 1,5 kWA, motor Honda G 150, moč 2 kW, teža 25 kg, mere: 530 x 580 x 465 mm magnetni nosilec za 2 para smuči, FAPA, 3D980 nosilec za 4 pare smuči, fapa, 3D700 vibracijski vrtalnik, iskra ero, sre 5-813, moč 800 W, elektronsko stikalo L/D, 600 in 1700 vrt/min, vrtalna glava 13 mm rezalni stroj, siemens, ms 48506, moč 110 W, elektronska nastavitev števila obratov, brezstopenjska nastavitev debeline rezin do 20 mm, varnostno stikalo za trenutni in trajni vklop, zavarovan pred možnostjo ponovnega vklopa palični mešalnik, braun, mr 555 MCA, moč 200 W, regulator hitrosti MERKUR JE MOJ SVET.. ■ ker ima pestro izbiro dobrega blaga, ^ ... ker mi pri nakupu znaio svetovati, M ... ker z Merkurjevimi karticami nakupujem se ceneje. ZMerkurjevo kartico zaupanja PRI TAKOJŠNJEM PIAČIIU nad5.000 SIT ŠE OD 4 DO 10% CENEJE! Pri plačilu s kreditno-plačilno kartico Diners-Merkur ŠE 4% CENEJE. ... ker lahko nakupujem tudi na 12 obrokov. @ + ® Pri plačilu na čeke z odloženim plačilom: do 5 čekov BREZ OBRESTI! Pri nakupu na posojilo: do 5 obrokov BREZ OBRESTI! Pri nakupu nad 5 čekov oz. obrokov pa so obresti naslednje: 6-1%, 7-2%, 8-3%, 9-4%, 10-5%, 11-6%, 12-7%. ker mi večino blaga dostavijo na dom brezplačno, ... ker lahko kupljeno blago zamenjam za drugo, ker lahko naiamem orodje in stroje za domača dela. ^ 1-^ primer«! za uporabo navadne vode. likanje s paro ali brez, super izp"^^ ' vertikalna para, samočistilni sistem, z ločenim rezervoarjem za vodo Direktor območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Kranj dr. Marjan Česen Naša zdravniška komisija je nepopustljiva komisija je zelo dobra in dobro obvladuje bolniški stalež. Na Gorenjskem imamo enega najmanjših odstotkov sotnosti z dela zaradi bolezni in zdravljenja." - Pritožb je malo, od 17 tisoč mnenj le šest ali sedem letno "Naša odsotnosti Kranj - V zadnjem času so se (udi na naš časopis obrnili nekateri bralci, ki so bili nezadovoljni z delom in odnosom zdravniške komisije zavoda za zdravstveno zavarovanje. Zakaj takšno nezadovoljstvo ljudi? O tem smo se pogovarjali z direktorjem območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Kranj dr. Marjanom Česnom, ki v pogovoru odgovarja tudi, ali se nam v prihodnje obeta krčenje pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, zakaj prihaja do čakalnih vrst pri zdravnikih, pojasnjuje Pa tudi, zakaj gorenjski zdravniki niso navdušeni nad zasebno prakso. Pove pa tudi, zakaj se je zavod nedavno preselil v novo, 4,5 milijona mark vredno poslovno stavbo na Zlato Polje. Kako pogosto Gorenjci obiskujemo zdravnike? "Na splošno velja, da k travnikom zahajamo prepo-~ >sto. Cc gre v svetu en 17 tisoč mnenj, med njimi pa je imeli 57 zasebnikov, zdaj pa morda šest, sedem primerov smo dobili še 19 novih. Zani- takšnih, ki jih štejemo za mivo pa je, da na našem težavne. Mi se zavedamo, da z območju med zdravniki - z odločitvijo komisije nihče ne izjemo zobozdravnikov - ni more biti vedno zadovoljen, pretiranega navdušenja za za- zato je tudi možna pritožba na sebno delo." drugo stopnjo. Normalno je, da Zakaj menite, da je tako? ljudje pogosto želijo več pravic, "Večina zdravnikov po nar- kot to dopuščajo pravila iz avi ni podjetnikov. Zasebna obveznega zdravstvenega za- dejavnost pa je v bistvu podjet- varovanja. Vsem razložimo, do niška dejavnost. Zdravnik tako kod segajo njihove resnične ni samo zdravnik, ampak mora pravice, in običajno se umirijo, biti tudi podjetnik. Ima zaseb- In čeprav je pritožb malo, nam no dejavnost, ki jo opravlja je žal tudi teh, saj ne želimo, da delno po pogodbi z zavodom, bi kdo mislil, da je bil prikraj- delno pa po lastni iznajdljivosti. Dr. Marjan Česen storitve, kot so denimo neka tera draga in manj učinkovita primerih, ko je bolnik odkrito zdravila, nekateri tehnični in nezadovoljen, morda celo agre- ortopedski pripomočki. Potem siven in nesramen in želi uži- so tu tudi stroški nastanitve in vati tudi pravice, ki jih po Prebivalec k°zdravniku v pov- bivanja v bolnišnici (tako im- pravilih iz zdravstvenega zavar- Pa še nekaj je značilno za zdravstvene sisteme v vzhodnih državah: feminizacija. Med zdravniki je kar 70 odstotkov žensk, ki se poleg službe posvečajo tudi družinam in težje zdravniki korektni pri svojem opravljajo zasebno zdravstveno delu in da bi ostali mirni tudi v dejavnost, ki je neke vrste šan pri uveljavljanju pravic." Pritožbe pa letijo tudi na osebni odnos članov komisije, češ da so nekateri zdravniki arogantni... 'Trudimo se, da bi bili naši podjetništvo. Dejstvo je tudi, da se zdravniki relativno dobro počutijo v javnih zavodih. Mi tako javne kot zasebne zdravnike obravnavamo povsem en- Prečju tri- do štirikrat letno, enovani hotelski del bolniš- ovanja nima. Da bi torej tudi ako tako glede programov kot gremo pri nas kar šest- do nične oskrbe), ki bi jih lahko pri razburjenih pacientih ostali glede plačevanja. Naše dose-sedemkrat. Kaj ie glavni ra- omejili ali celo izločili iz ob- korektni. Ker pa so tudi zdrav- danje izkušnje z _ zasebniki, teh primerov ni toliko, da bi lahko dejali, da je delo komisije slabo. Želimo biti prijazen . Kaj je glavni ra- omejili „ z'og? Težko bi rekli, da smo veznega zavarovanja. niki samo ljudje, morda včasih Slovenci bolj bolni od naših Toda ali krčenje pravic res povzdignejo glas. Kot rečeno, s°sedov. Morda je razlog tako ne bo vodilo k poslabšanju se to ne bi smelo dogajati. A yelikega obiska v tem, da zdravstvenega stanja ljudi? lrnarno zagotovljene precej šir- "Na vsak način bi morali °ke pravice iz obveznega za- obdržati pravice do zdravstve- varovanja. Če bi ljudje morali nih storitev. Toda posegli bi VsaJ delno soprispevati k plači- lahko v nezdravstvene stor- 'u> bi se obisk verjetno zmanj- itve; te pravice bi lahko skrčili »al. V svetu namreč velja, da je ali odpravili brez škode za najbolj učinkovit ukrep, ki zdravje Slovencev. Poudarjam, zrnanjša čezmeren obisk pri da kakršnakoli revizija pravic zdravnikih, participacija." ne bi v nobenem primeru smela Joda podatki Svetovne prizadeti zdravja ljudi. Pač pa Zn^^Vstvcne organizacije bi se lahko odrekli marsikateri vjvHO) so drugačni in kažejo, drugi pravici, ki neposredno nc gre povprečni Slovenec k vpliva ali manj vpliva na naše zlasti zobozdravniki, so dobre, nimamo nobenih pripomb ali sporov s koncesionarji glede plačevanja in vrednosti storitev. Moram reči, da imamo dobre odnose tako z zdravniki zavod in ljudem ustreči in jim v javnih zavodih kot zasebnimi pomagati pri uveljavljanju pra- zdravniki." Čakalne dobe na Gorenjskem niso predolge Pereče je tudi vprašanje čakalnih dob pri zdravnikih. Oh že tako dolgih vrstah se pogosto dogaja, da zdravnik začenja z delom namesto šele Zdravstvene izkaznice le še dobri dve leti V prihodnje pa se nam na področju zdravstva obeta še ena pomembna novost - namesto zdravstvenih knjižic naj bi dobili kartico zdravstvenega Zdravniku 4,8-krat letno, med- zdravje." oTnotdevetih ' devetih"nato zavarovanja. Kdaj in kako? tem ko gre denimo Avstrijec če bi iz obveznega zdravs- ob pol dgeti™« „Dol ' lcta /mo pozna "Metodologije so zelo ra-2lične, saj ponekod statistika ne zajema vseh obiskov, vpra-Sar»e je, ali so v številke zajeti °hiski specialistov in podobno izdajanju napotnic, da bi po- —^rineov /7kai so »vanje Slovenije pristopil sameznik imel samo določeno možnih razlogov, zaKa so .J. izdeJlavle kJrt[ lisknv nri vrste pri zdravnikih tako projemu lzaeiavc Karu dolge, je tudi slaba izraba delovnega časa zdravnikov. V pogodbi z zdravniki - izvajalci število brezplačnih obiskov pri zdravniku in tako naprej? "Kot sem dejal, se krčenje pravic ne bi smelo bistveno specialistov in pouoonu. *w;i_at4 „^rorin 7Hravcw»r,;v, Je določen urnik, koliko časa je številke so torej različne, toda J*g»J C« omS S ^5 zdravnik dolžan biti na volJ° jesporno dejstvo je, da veliko S,t0 l v J^fvX T' J' t bolnikom. Večina se resno drži hodimo k zdravnkom. Neka- ^yJ^S^S^r^ pogodbenih obveznosti. So pa teri menijo, da je razlog za to tudi v tem, da imamo pri nas ?°razmerno velik delež upokojencev in je obisk zdravnika, še Posebej, če nič ne stane, pravzaprav eden od družabnih domkov. Tudi v primeru, ko ni Dai°olj potrebno iti k zdravni-Ju< bi ljudje morda ostali doma, e bi za obisk morali plačati petsto, tisoč tolarjev. Verjetno .so še drugi dejavniki, ki i ki so e, a Zato zavar-k ce zdravstvenega zavarovanja, s pomočjo katere bomo olajšali izkazovanje in potrjevanje statusa zavarovancev ter uveljavl-janje pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Ob tem pa bomo uvedli tudi profesionalno kartico za zdravnike in ostale zdravstvene delavce, ki bodo edini imeli Pa četrta storitev nekoristna, nepotrebna in nič ne pripomore k tJudl nekatei> kl ravnajo malce boljšemu zdravju ljudi To dru8ace- Pn taklh skušamo z -~ni, da bi zdravstvene nadzon doseču da se držijo rt morale biti boli iz obveznosti. Čakalne dobe pa vpogled v omenjene podatke u.-i: ..x:_i.jI so tako dolge še iz enega zavarovanih oseb. Nova kartica razloga. Lahko se zgodi, da je zelo sodoben medij, s tem zdravnik zadržuje dostop bol- projektom pa se bomo priklju- nikov do zdravljenja na naš čili razviti Evropi. Projekt je račun in prednostno privablja zaenkrat v fazi priprav; pri- paciente v svojo samoplačniško hodnje leto marca bo stekel ambulanto.' oKo ^"•*<™» pome storitve brane, bolj učinkovite in tudi bolj uspešne. Če pa bi se že lotili zdravstvenih storitev, bi morali iti po prioriteti javnega zdravstvenega interesa in nikakor ne bi smeli izločiti bolnišničnih in specialističnih 2Plivajo"naUnašo "ljubezen" do pregledov, nemogoče je delati uravnikov" tudl omejitve pri nujni medice* stSokov"ib krogih se že cinski Pomoči Jantl cfa Pojavljajo razmišl- ... ševa • prišl° do zmanJ- Gorenjska zdravniška MraZZjŽ™*0 zajamčenega komisija ni DODUStljiva H° V °kvir ^zavoda sodi ne l,0VeniJa kot mlada država Ko«n ".Va arr>bicij, da s hitrejšim »odarskim razvojem dohiti tem raZVlte zahodne države. V P°droč1?,erU SC I'0"10 tudi na monr J socialne varnosti javn od,očiti za restriktivno K)mo Socialno politiko. Če SOBlaLZV° dosegli družbeno .7lJ?, (mis'im, da je samo tudi zdravniška komisija, na račun katere smo v zadnjem času tudi v našem časopisu slišali kar nekaj pripomb in slabe volje zavarovancev. Zakaj takšno nezadovoljstvo ljudi? "Vsaka območna enota zavoda ima tudi oddelek za delo zdravniške komisije prve vPraŠaniev'x'!,''1'l .ua Jc lfomu stopnje in medicinski nadzor, začeli Naša komisija je zelo dobra in Pri katerih zdravnikih na Gorenjskem pa je treba najdlje čakati na pregled? "Moram reči, da na Gorenjskem nimamo večjih problemov s čakalnimi dobami. Pri nekaterih odložljivih vrstah zdravljenja dovoljujemo največ eno pilotni projekt uporabe kartice v Krškem, kot računamo, pa jo bomo vsi Slovenci lahko uporabljali leta 2000." Prav pred kratkim se je vaša območna enota zavoda preselila v novo poslovno stavbo na Zlatem Polju v Kranju. Zakaj ste se odločili za gradnjo tako velike stavbe in koliko je bilo zdravstvenih problemov rešili sami, drugim pa je lažje, da se fia -;;r*"Je pravic iz obvezne- enepa n-iimaniŠih odstotkov razbremenjujejo in več bolni-la zdravstvenega znvarovanin , g nalman sin oa.slP ," kov napotujejo k specialistom." rfav om g /avarovama- odsotnosti z dela zaradi bolez- leto čakanja. Ne dopuščamo zanjo treba odšteti? pa, da bi ljudje prihajali k "Petnajst let smo delali v zdravnikom mimo čakalnih zelo slabih, nemogočih razmer- vrst. Če je že treba čakati, naj ah. Delavci so bili razdeljeni na čakajo pravično. Kje se najdlje dve lokaciji v Kranju in ves čas čaka? Pri ortopedih, okulistih, smo ugotavljali, da razmere torej pri specialistih, ki jih je niso takšne, da bi zagotavljale malo. Toda čakalne vrste so kakovostno delo. Zato smo se odvisne tudi od kakovosti lani lotili izgradnje novih po- splošnih zdravnikov. Nekateri slovnih prostorov tu na Zlatem si prizadevajo, da bi čim več Polju in pred mesecem dni smo Potem «^ P°g°varjati o tem), dobro obvladuje bolniški sta- tedi rL; b°mo-m0rah 11 lež. Na Gorenjskem imamo revizije pravic iz obvezne- izločiH P lmamo možnost ni in zdravljenja v Sloveniji. To obvezrL nekatere Pravice iz je morda tudi zato, ker je naša dvsem nr 3 .zavarovanJa< Pre" komisija bolj nepopustljiva, kot b ne7PJavi(ce do zdravstvcnih so komisije v ostalih območnih «isovS»tVSlVCmh. St0nteV', kl enotah našega zavoda." oks„Vezane na nujno potreben ^zdravljenja.'' *aksne pravice konkretno? Ure zlasti za nezdravstvene Koliko pa je konkretnih pritožb zavarovancev? "Komisija letno izda več kot Gorenjski zdravniki niso navdušeni nad zasebništvom Tudi na Gorenjskem je iz leta v leto več zasebnih zdravnikov. Koliko jih imamo ta hip? "Doslej smo na Gorenjskem se vselili vanje. Menimo, da so novi prostori zelo ustrezni, saj nam omogočajo dobre razmere za delo. Prepričan sem, da bomo v njih lahko še bolje delali. Prišli smo tudi do velikega parkirnega prostora za naše stranke, pogrešamo edi-nole prometno ureditev. Naložba je vredna 4,5 milijona nemških mark, gre pa izključno za sredstva zavoda." U. Peternel Dr. Vladimir Borisov, specialist manualne medicine in akupunkture med delom v FCT IZURJENE ROKE ODPRAVLJAJO BOLEČINO Manualna medicina je ročna tehnika diagnosticiranja in zdravljenja težav s hrbtenico in gibali, kar smo opisali že v eni prejšnjih številk časopisa. Za dosego čimboljšega terapevtskega učinka pa se z metodami manualne terapije kombinirajo fizioterapevtski postopki. Tako vedno, če le ni kontraindikacij, izvajamo neposredno po manualni terapiji elektroterapijo za relaksacijo in boljšo prekrvljenost prizadetega dela. Bolnik mora dobiti navodila, katerim vsakodnevnim aktivnostim ali športu naj se v času terapije izogiba ali kako naj jih modificira. Pogosto so potrebne določene spremembe v delovnem okolju, včasih tudi sprememba delovnega mesta, da se bolnik izogne neprestanim stereotipnim gibom oziroma drži. Včasih je potrebno, da se pred manualno terapijo sprosti muskulatura bolečega predela z različnimi vrstami masaž. Kasneje pa se pridobljeno stanje vzdržuje ravno tako z masažo, ki ohranja sproščeno muskulaturo. Prenapeta muskulatura je namreč eden poglavitnih vzrokov za težave. Kasneje je pomembno, da se ohranja gibljivost in zveča mišična moč. To je možno doseči z vajami, ki jih lahko bolnik izvaja v bazenu Fizio Centra Trzin ali pa se jih pri nas nauči in jih nato sam izvaja doma. Vsake toliko časa pa je potrebna kotnrola, če jih izvaja še vedno pravilno. Velikokrat se namreč zgodi, da pacient izvaja vaje, ki mu glede na njegovo indikacijo celo škodijo. Za dolgotrajnejši učinek je potrebne večkraten zaporedne obisk v FCT Fizio Centru Trzin, kjer paciente s težavami s hrbtenico pregledajo brezplačno in svetujejo najustreznejši način zdravljenja. Vztrajno se trudite, da bi povečali prodajo... Vsak dan iščete nove stranke in prepričujete stare, da ste najboljši... resnično pravilno 41 Vabimo Vas, da poiščete odgovor na dvodnevnem seminarju MOČ DIREKTNEGA MARKETINGA 25.-26. november 1997, Smeit-Ljubljana Izkoristite znanje RAYA "ROCKET" JUTKINSA, nosilca prve nagrade, ameriškega združenja za direktni marketing! Prijave in informacije: inštitut za direktni marketing Potem boste to delali ^ pravilno... d.o.o. miklošičeva cesta 38 1000 ljubljana Slovenija tel.: 061 131 22 22 061 131 71 69 faks: 061 131 31 74 POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Športna dvorana že prihodnje leto? Cerklje, 14. novembra - V občini Cerklje imajo že izdelano projektno dokumentacijo za izgradnjo športne dvorane za prihodnje leto; Čeprav je naložba vredna neskromnih 457 milijonov tolarjev, stotaka več, kot znaša letni občinski proračun, se je cerkljanski župan Franc Čebulj ne boji izpeljati. Seveda pri tej največji načrtovani občinski investiciji računa na zajeten delež Ministrstva za šolstvo in šport. Slednje pa v zadnjih letih sofinancira že lepo število šolskih objektov, vendar zaradi kasnitve pri sprejemanju državnega proračuna pri mnogih še ni izpolnilo dogovorjenih obveznosti. Športna dvorana v Cerkljah bo zajemala kar 3500 kvadratnih metrov površine. Z njo bodo "ubili dve muhi na mah": šola Davorina Jenka bo dobila več prostora, v istem prostorskem kompleksu pa bosta še knjižnica in dvorana za kulturne prireditve. Kot smo zadnjič slišali na novinarski konferenci, pa se utegne v to jedro Cerkelj preseliti tudi zdravstvena postaja. Informacijski ekran ob jezeru. Preddvor, 14. novembra - V turistični informacijski pisarni v Preddvoru in na jezerskem so prek javnih del zaposlili delavki, ki sta na voljo za dajanje informacij. Pogodba z zavodom za zaposlovanje se izteče konec leta, a bi ju radi obdržali še naprej. Sicer pa so za turiste na Jezerskem ob jezeru že postavili informacijski ekran, na katerem se lahko obiskovalci orientirajo in poiščejo značilne, turistične, kulturnozgodovinske, gostinske in druge točke, ki bi jih radi obiskali v okolici. Na Jezerskem je bila takšna tabla že letošnjo turistično sezono, v Preddvoru pa je zaenkrat še ni. V sodelovanju s sosednjimi občinami pa bi lahko tovrstno turistično informacijo še razširili, denimo z informacijami o smučiščih na Krvavcu in podobno. Za občino je takšna posodobitev velik finančni zalogaj, zato bodo pomoč poiskali tudi pri sponzorjih "Snarjenje" na Zaplati tudi na TV ekranih Preddvor, 14. novembra - Dramska skupina preddvorskega kulturnega društva bo prihodnje leto sodelovala pri projektu TV Slovenije, ki bo v dokumentarni oddaji predstavil star običaj iz teh krajev , "snarjenje" na Zaplati. Avtor bo Borut Mencinger, v običaje ob košnji in spravilu sena pa bodo poleg amaterskih igralcev vključili tudi "naturščike", domače kmete. Na žalost se danes Zaplata zarašča, pravijo v Preddvoru, in običaji, kakršen sta košnja in spravila sena na tradicionalen način, naj se ohrani vsaj na filmskem traku. • D.Ž. Planinsko društvo Radovljica Odseki prikrajšani zaradi vlaganj v postojanke Tako bi lahko na kratko označili problematiko, ki sojo na posebnem sestanku obravnavali načelniki odsekov Planinskega društva Radovljica. Društvo, ki je predlani praznovalo stoto obletnico obstoja, je s skoraj dva tisoč člani tretje v Sloveniji in ima tri planinske postojanke. Radovljica, novembra - V radovljiškem društvu je aktivnih pet odsekov. Alpinistični odsek deluje že petdeset let in ima ta trenutek petnajst aktivnih članov, od tega pet alpinistov in devet pripravnikov. Dva alpinistična inštruktorja skrbita za redno letno izobraževanje. Načelnik Mirko Po-gačar meni, da sam, sicer z resnim, kontinuiranim delom, članstvo vendarle težko vzdržuje, kajti aktiven čas alpinista je kratek, vrhunski dosežki pa so danes zaradi hitrega razvoja alpinizma redki in praviloma povezani z visokimi stroški. Povprečno opravijo letno okoli 350 plezalnih vzponov, število teh upada z razvojem prostega plezanja, ki pomeni racionalizacijo časa in denarja. V času svojega obstoja pa se lahko pohvalijo z vrhunskima dosežkoma Zvoneta Andrejčiča, leta 1997 je osvojil Mt. Ever-est in Blaža Jereba z osvojitvijo Co Oja leta 1988. Matično društvo jih v celoti podpira, za odprave pa so potrebna tudi sponzorska sredstva. Odsek Gorske reševalne službe je v društvu trideset let. Ima nekaj več kot dvajset aktivnih članov, kar je v skladu z normativi Republiške uprave za zaščito in reševanje (RUZR), med nji- mi so trije inštruktorji, štirje zdravniki, pet reševalcev letalcev in trije vodniki lavinskih psov. Reševalci so v stalni dobri pripravljenosti, saj preventivno izobraževalno delo poteka tedensko. Pomladansko urjenje pa obsega pripravljenost za stensko reševanje, vrvno tehniko, redne letne in zimske tečaje, reševanje iz ledeniških razpok, enodnevne skupne ture, alarmno vajo in individualno pripravljenost. Jeseni reševalci spremljajo pohode in se udeležujejo predavanj predvsem zimske tematike. Šestdeset odstotkov sredstev dobijo reševalci iz sklada RUZR, dvajset odstotkov pa jim nameni občinski oddelek za zaščito in reševanje. Letos so imeli radovljiški reševalci deset reševalnih akcij od skupno 172. v Sloveniji. Število nesreč se je od leta 1975 povečalo za dvakrat in pol, saj je planinstvo in pohodništvo v porastu. Po mnenju načelnika Tonija Smoleja so najpogostejši vzroki v preslabi psihofizični pripravljenosti, v napačno izbrani smeri, slabi opremi ter premajhni koncentraciji, saj velikokrat pride do zdrsa pri sestopanju. Mladinski odsek, najstarejši, v vsakem društvu tudi najpomembnejši, pa v Radovl- Knjige "skrite" v kapelici Špeh na virflčke izrezi... Jesenice - Takle naslov je, kot bi bil vzet iz kakšne starodavne kuharske knjige. Saj tudi je, pod naslovom Recepti babice pa ga vzamemo naravnost iz Slovenske kapelice. Ladislav Črnologar je recepte vestno prepisal iz kuharskih bukev, pa ne zato, ker bi ga prehrana kaj posebno zanimala, pač pa zato, da bralca Zakladov modrosti in Visoke šole življenja še malce razvedri in "prizemlji ". Vse tri knjige, pa jim raje recimo knjižice, saj so manjše od dlani, je namreč sestavil v nekakšno knjižno kapelico; v manjši papirnati kvader s snemljivo štiristranično papirno piramido je skril tri omenjene knjižice. Prvi in bolj konkretni knjižici z recepti je, tako kot je tudi življenje sestavljeno, dodal še bolj duhovno plat -knjižico z modrimi mislimi, v katerih razpreda o duhovnosti, predvsem o morali, etiki, religiji. Komur pa je branje tako zgoščenih misli odveč, lahko poseže po tretji knjižici zbranih in izbranih, njegovih in sposojenih pregovorov, misli, izrekov, aforizmov, ki so včasih, če jih jemljemo kot zdravilo po kapljicah, lahko tudi zdravilo za dušo in trezen razmislek. Zakaj knjižna kapelica? "Vse manj imamo časa, da bi brali debele knjige. Zato sem odbral tri tanjše in jih pomanjšal na pol' dlani, tako da jih lahko na kratkem ali daljšem potovanju nosimo v srajčnem žepu, torbici in jih prebiramo kadarkoli doma, kadar kaj čakamo, kadar ne zaspimo in podobno. Ker pa je kapelica ali znamenje slovenska značilnost, sem iz tršega papirja sestavil v kapelični podobi škatlo, ki se z lahkoto sestavi in razstavi. Ko je sestavljena, je slovenska kapelica, ki je lahko tudi spominek, ko pa jo razstavimo, so knjige," razlaga Ladislav Črnologar, sicer pisatelj, ki je svoje znanje in natančnost strojnika uporabil pri tej svoji zamisli. Njegova je tudi zamisel, da bi kapelici dodal še eno praktično lastnost: v nekoliko večje za dobro dlan velike kapelice sestavljene iz treh knjižic vstavlja tudi (v četrto stranico) urni mehanizem, ki teče na poldrugo voltno baterijo. Lea Mencinger jici v tem trenutku ne deluje s polno paro. Najaktivnejša je Neda Golmajer, učiteljica v leski osnovni šoli, sicer pa je na Biotehniški fakulteti diplomirala na temo planinstva in ob tem prišla do zaključka, da so otroci, ki obiskujejo planinsko šolo, bolje opravili test iz znanja, ki ga predpisuje učni načrt. Golmajerjeva meni, da bi ta dejavnost morala imeti večjo podporo v osnovnih šolah, v tem trenutku pa delujejo le leski osnovnošolci, vrtec na Brezjah in posebna šola v Radovljici. Dodaja še, da dostikrat tudi matično društvo ne razume finančnih potreb, ki se tičejo organizacije, saj bi bilo prav, da pri pohodih otrok čimveč prispeva društvo. Otroci zelo radi hodijo na planinske izlete, včasih jih je kar preveč in jih je treba nekaj odkloniti, radi pa se udeležujejo tudi poletnih taborov. Ker pa je delo odgovorno, je treba na takih izletih poskrbeti za zadostno število odraslih, od vodnikov in reševalcev. Cilj ni le dosega vrha, temveč razvijanje občutka pripadnosti skupini, odnos do varovanja okolja, prijateljstvo. Vodniški odsek ima deset aktivnih vodnikov in šestpri-pravnikov, načelnik Joža Vari upa, da jih bo naslednje leto vsaj petnajst. Pripravnik, ki želi doseči status vodnika, mora v treh letih opraviti vodstvo petih izletov. Vodenje vzponov je odgovorno delo, odgovornost je pravna in moralna, pri zahtevnejših turah je potreben en vodnik na šest do osem planincev. Tečaji za planinske vodnike potekajo letno, lani ga je organiziral radovljiški vodniški odsek v okviru MDO Gorenjske. Letos je bilo organiziranih dvajset izletov vseh težavnostnih stopenj doma in v tujini. Povprečna udeležba je po mnenju načelnika dobra, pa vendar je čutiti upadanje zanimanja za vodene pohode, v nasprotju s tem, da število planincev v naših gorah narašča. Že tretje leto tudi organizirajo planinski ples in tako obnavljajo predvojno tradicijo. Športno plezalni odsek je najmlajši, deluje šesto leto, ves čas zelo aktivno. Na dveh umetnih stenah v radovljiški osnovni šoli lahko pleza od petnajst do dvajset otrok, nekaj je tudi članov. Plezalci se redno udeležujejo tekem za državni, pa tudi mednarodnih tekem za Evropski mladinski pokal. Trenerja Frenk Lukan in Rebeka Poček se lahko pohvalita z odličnimi rezultati plezalcev predvsem iz mlajše in srednje kategorije, prodor v članske kategorije pa je povezan z trdim vsakodnevnim treningom ne le na umetni. pač pa tudi v naravnih pleza-liščih. Ta razmeroma mlada športna panoga je kot množični šport pri nas še nerazvita, to pa je povezano z neodmev-nostjo pri sponzoriranju. Financiranje je urejeno preko republiškega in občinskega pravilnika na podlagi rezultatov državnih tekem in kate; gorizacije, pa vendar večji delež nosijo starši in PD. V organizaciji ŠŠD pa se s tem športom lahko seznani tedensko tudi do petdeset otrok. Po ugotovitvah na redni letni skupščini PZS so spremembe družbenih razmer pus; tile posledice tudi v planinski organizaciji, kar je najbolj opazno v težjih pogojih za amatersko delo množice posameznikov. Manjša finančna sredstva v planinskih društvih so posledica osušenih žepov posameznikov, sponzorjev in donatorjev in pa tudi nejasnega statusa mentorjev v šolah in planinskih vrstah. Gorništ-vo naj bi postalo način življenja, a podlega negativnim vplivom modernega načina življenja, množičnost pa v nekaterih delih že ogroža okolje. Zaradi izletov, ki trajajo ponavadi le en dan, koče v sredogorju ostajajo prazne. Tudi alpinizem je postal vse bolj šport, ki zahteva le prvenstvene smeri. Eva Senčar V Železnikih zbirajo kosovne odpadke Narava jim bo hvaležna toplarni zbirajo in sortirajo suhe pokurijo, ostalo pa odvaža DINOS. Od sredine julija v Železnikih ob kosovne odpadke, pri čemer lesene Železniki, 12. novembra - Sredi julija je pri toplarni v Železnikih začelo delovati zbiranje in sortiranje kosovnih odpadkov za občino Železniki, ki je to občino za kar velik korak približalo sistemu ločenega zbiranja odpadkov. Po nekaj mesecih je že mogoče reči, da se ta zamisel uresničuje v polni meri, saj občani in krajevne skupnosti pridno polnijo pripravljene kontejnerje. Naravi naj bi bilo na tak način marsikaj prihranjenega. Zamisel o tem, da bi uredili zbiranje in sortiranje kosovnih odpadkov se je županu Alojzu Čufarju, kot nam je dejal, porodila ob tem, ko je hodil na sestanke o skupnem gorenjskem centru za ravnanji z odpadki ((TRO). Če k temu prištejemo še dejstvo, da imajo vse občine na Škofjeloškem kar precejšnje težave s prenapolnjenim odlagališčem komunalnih odpadkov v Dragi, ki je tudi iz leta v leto dražje, ter da v Toplarni v Železnikih kurijo z lesnimi odpadki, prostora na dvorišču Alplesa, kjer stoji toplarna, pa je dovolj, je bilo kar dovolj razlogov in primernih okoliščin za to, da začno s pripravami. Občina je kar hitro našla s toplarno skupni jezik za to, da se to zbiranje in sortiranje suhih kosovnih odpadkov uredi na tem mestu, povezali pa so se s podjetjem za zbiranje sekundarnih surovin DINOS, ki je na izbrani prostor namestilo potrebne kontejnerje. Do prostora, kjer se odpadki zbirajo so namestili lične smerokaze, prav tako pa ob vsakem kontejnerju (skupno smo jih našteli devet) tudi tablo o tem, za kakšne odpadke je namenjen. Za delo in urejevanje tega zbirališča in sortir-nice kosovnih odpadkov, ki je odprt vsak torek, so zaposlili v okviru javnih del dva delavca. Tak novi pristop torej pomeni, da lahko občani občine Železniki poslej svoje kovinske, lesene in steklene odpadke, ter, kar je za varstvo okolja še posebno pomembno: odpadne akumulatorje, pripeljejo na to zbirališče, medtem ko ostale gospodinjske odpadke zbirajo na klasičen način iz sme-tarskih posod oz. kontejnerjev po naseljih. Te še naprej odvaža Loška komunala na odlagališče v Dragi. Praksa v teh neka] mesecih kaže na izredno dober odziv med prebivalci, ni redek pojav, ko se posamezniki odločijo, da odpadke pripeljejo kar s traktorjem ali celo tovornjakom. Tudi krajevne skupnosti in vaški odbori so se že odzvale na to novo možnost, saj so npr. iz Selc in Dražgoš že organizirali skupno zbiranje (od hiše do hiše) in odvoz kosovnih odpadkov. Zbranih odpadkov je toliko, da so praktično vsak torek pripravljeni kontejnerji napolnjeni. Na tak način upajo, da bo vedno manj divjih odlagališč odpadkov v naravi, ki so za naše okolje ne samo grdi, paC pa tudi nevarni. Dodajmo še, da Toplarna za to zbiranje odpadkov občini zaračunava najemnino za zemljišče, vendar so na občini prepričani, da bi se morala v to dejavnost, zlasti še, k° bodo z novimi kotli prešli na mletje "bio mase", vključiti v večji meri. Ko jih je nedavno neuradno obiskala inšpektorica za okolje, jih je pri tem, kar je bilo narejenega že doslej, pohvalila, želeli pa bi, da bi prostor, kjer poteka to zbiranje tudi prekrili. Ker vse omenjeno ni zastonj, Je potrebno povedati, da se sredstva v ta namen povsem namensko zagotavljajo s pobiranjem posebne takse za obremenjevanje okolja z odpadki, ki sojo uvedli letos V tej občini, hkrati pa je prihranek prl plačevanju odlaganja odpadkov v Dragi. V občini Železniki so torej z organiziranim zbiranjem in sortiranjem kosovnih odpadkov napravili pomemben korak v sistem ločenega zbiranja odpadkov, kot je načrtovan tudi v novem sistemu ravnanja z odpadki v državi in vse bolj konkretno na Gorenjskem. Čaka jih sicer še tudi pravnoformalna ureditev javne službe in podelitev koncesije, vendar so presodili, da pri tem ne kaze hiteti, saj ni nepomembno, kako se bodo 0 tem odločali v sosednji občini Škofja Loka-Pri teh postopkih bodo dali prednost podeljevanju koncesij za upravljanje vodovodov in kanalizacije s čistilno napravo, nekaterih primerih pa bodo s tem verjetn še naprej delale krajevne skupnosti . Denacionalizirana prisluhnili stiski šole Učenci i Žagarjeve bodo še tekali po "svojem" gozdička Gozdiček poleg šole na Planini je z izdajo delne odločbe prešel v roke prvotnih lastnikov, čeprav je svet šole apeliral na mestno občino Kranj, naj se z lastniki vendarle pogodi drugače. Kranj, 13. novembra - Marca letos je upravna enota Kranj obvestila osnovno šolo Staneta Žagarja, da je pooblaščenec upravičencev Anton Skrab iz Radovljice začel postopek za denacionalizacijo treh parcel ob šoli in da se mestna občina Kranj kot zavezanka za vrnitev strinja z vračilom v naravi. V šoli, ki je zemljiškoknjižna imetnica pravice uporabe, naj bi se do tega načina vračanja opredelili. In so se res. Svet šole je sprejel stališče, naj se parcel ne vrača v naravi. Gozdiček °b šoli namreč vsak dan uporabljajo za pouk športne vzgoje, ker nimajo dovolj 'grišč, zlasti ne tekaške steze. Uporabljajo ga za sprostitev učencev v oddelkih podaljšanega bivanja, v gozdiček pa radi prihajajo tudi otroci iz bližnjega vrtca. "Športno igrišče bi bilo »nogoče, če bo kdaj volja za t<>, zgraditi le na denacionali-ziranem zemljišču. Začudeni sm<> bili, da se je mestna °l>čina kot zavezanka za Vračilo z vračilom strinjala, ne da bi se pred tem sploh posvetovala z nami. Upravni enoti smo posredovali stališče sveta šole in zadeva je mirovala do srede septembra, ko smo dobili novo obvestilo. Namreč, da naj bi se v naravi vrnili dve parceli v skupni izmeri 8809 kv. metrov (gozdiček), tretja (4443 kv. metrov), ki je najbližja šoli in na njej stoji tudi nova, nadomestna šolska garaža, pa naj bi šoli ostala," pravi ravnatelj Žagarjeve šole Niko Slapar. Ravnatelj se je tedaj v časovni naglici opredelil sam in odpisal, da šola vztraja pri stališču sveta, saj bi se z vrnitvijo dveh parcel pogoji za pouk športne vzgoje bistveno poslabšali. Ravnatelja sta kasneje podprla tako svet šole kot tudi svet staršev. Pa vendar je na koncu pretehtalo občinsko stališče, naj se postopek denacionalizacije nadaljuje za dve parceli, saj se z vračilom v naravi pogoji za šolo ne bi bistveno poslabšali. 20. oktobra je upravna enota Kranj izdala delno odločbo, s katero omenjeni parceli vrača prejšnjim lastnikom. Šola se je na odiočbo pritožila na ministrstvo za okolje in prostor. Izid še ni znan. "Na občino so me poklicali šele pred izdajo delne odločbe, vendar jih nisem uspel prepričati, naj bi gozdiček ostal šoli oziroma občini. Za denacionalizacijske upravičence je gozdiček brez vrednosti. Upravičenci bi z odškodnino zanj gotovo iztržili več," pravi Niko Slapar. Tako kot je bila nacionalizacija boleča za lastnike, tako je boleče tudi vračanje. Anton Škrab ne skriva užalje-nosti zaradi reakcij iz šole. "Zakon je jasen, govori o vračilu parcel v naravi. Občina je zagovarjala interese učencev, zato smo se tudi dogovorili, da parcela v izmeri 4443 ob ustreznem nadomestilu ostane šoli. Za gozdiček ne moremo popustiti, občina pa tudi nima nadomestnega premoženja za vračilo. Trenutno je za nas gozd dejansko brez vrednosti. Zato smo voljni s šolo skleniti dogovor, da ga lahko brezplačno uporablja za športno vzgojo, dokler ne bo zazidljiv, če seveda bo, vendar pa mora zanj skrbeti bolje kot je doslej," pravi Anton Škrab. • H. Jelovčan Švicarska učiteljica na obisku v tržiških osnovnih šolah Učenci in učitelji, ki imajo iskrice v očeh To je spoznala Esther VValker med dvotedenskim gostovanjem v osnovni šoli Zali rovt in njunih podružnicah v Podljubelju ter Lomu. Tržič, 14. novembra - Gostja >z Švice, ki tam poučuje gospodinjstvo, se je pri nas zanimala tako za slovenski šolski sistem kot za življenje ljudi. Med bivanjem pri učiteljici Maji Ahačič v Podljubelju je spoznala zanimive domačine, okusila pa je tudi domače jedi, na primer, žgance in maslov-nik. V pogovoru za Gorenjski glas je razkrila, da tudi v Švici niso brez problemov. 2e pred prvim prihodom v Slovenijo je Esther VValker 'z bližine Luzerna v Švici marsikaj vedela o naši deželi- Največ so seveda poročali 0 njej v časopisih in po televiziji med vojno za osamosvojitev. Toda njo so zanimale še druge stvari. Navdušila jo je zlasti knjiga 0 naravnih lepotah Slovenije, med katerimi so tudi čudovite gore. Da tudi po Prihodu k nam ni upadla njena vedoželjnost, me je P/epričal lepo izgovorjen "dober dan" ob najinem srečanju v tržiški osnovni šoli Zali rovt. "V Slovenijo sem prišla |kupaj s še petimi učitelji iz Švice. Od 3. novembra bivamo ločeno na raznih šolah, to soboto pa se bomo zbrali v Ljubljani. Tam nas čaka ogled mestnih znamenitosti jn operne predstave, obiskali Porflo tudi Postojnsko jamo ln Lipico, pred vrnitvijo 20. novembra pa bomo spoznali Potek dvojezičnega pouka v Piranski šoli. Glavni namen našega obiska je proučevanje slovenskega šolskega sistema. Seveda me ob tem zanima tudi življenje tukajšnjih ljudi. O njih lahko Povem, da so zelo gostoljub-m in prijateljski. Stanujem Pn učiteljici Maji Ahačič v Podljubelju, kjer imam vse, kar potrebujem. Doma sem resda vajena več prostora, Prt pogovoru z Esther Walker sta pomagala tudi anglistka Zali rovt Janez Godnov. vendar je dobro, da se naučim deliti prostor z drugimi. Maja me je spoznala s svojci in znanci, med katerimi so tudi starejši, zelo zanimivi ljudje. V soboto sem se udeležila družabnega srečanja v dvorani krajevnega doma, kjer so učitelji, otroci in starši pripravili čudovit popoldan. Ker doma veliko hodim v gore, me je posebej razveselil nedeljski izlet do planinske koče na Kofcah. Med jedrni, ki sem jih okusila prvič, pa so mi posebno teknili 'masounek' in žgan-ci," je strnila nekaj še svežih vtisov o doživetjih v tržiški občini gostja iz Švice. Pohvalno o naših učiteljih in učencih Esther VValker živi v vasi Littau, ki je oddaljena šest kilometrov od Luzerna. Kraj ima okrog 16 tisoč prebivalcev, med katerimi je kar 63 narodnosti; med njimi so tudi prebivalci nekdanje Jugoslavije. Na šoli, kjer je okrog 250 učencev, že šestnajst let poučuje gospodinjstvo. Mladim med 14 in 16 letom je ta predmet všeč, saj se naučijo marsikaj koristnega za življenje. Na teden imajo skupno štiri ure teorije in prakse, kar je precej več kot pri nas. "Zaradi načina življenja in prehranjevanja je vse več zdravstvenih težav, zato imata pouk gospodinjstva in telovadba v švicarskih šolah večjo veljavo. Pri vas zaenkrat živite še bolj zdravo, pa tudi mladina je manj razvajena. Švicarskim otrokom ne manjka denarja, kar ni dobro za razvoj značaja. Pri mnogih opažamo, da so izbirčni. Večino tudi bolj zanimajo računalniki, televizija in drugo, kot pa pouk. V naši šoli delam sicer s starejšimi učenci, s katerimi so pač drugačni problemi, vseeno pa se mi zdi, da je v vaših šolah marsikaj tudi boljše. Opazila sem, da imajo vaši učitelji in učenci iskrice v očeh! Zanimajo se drug za drugega, veliko pa je tudi sodelovanja s starši. Zelo všeč so mi dejavnosti ob pouku. Razen tega lahko otroci prihajajo v šolo pred poukom in delajo naloge v šoli, urejeno imajo prehrano, pa še kaj, kar pri nas ni mogoče. Vse pozitivne Ada Bohinc in ravnatelj OŠ stvari, ki sem jih spoznala, bom skušala uporabiti za morebitne spremembe v načinu našega dela. Upam, da bomo stike s slovenskimi učitelji ohranili. Majo pričakujem na mojem domu prihodnjo pomlad, ko je predviden obisk slovenskih učiteljev v Švici," je Esther VValker izrazila željo po sodelovanju v prihodnje. Prijazna šicarska učiteljica nam je še zaupala, da je doživela veliko lepega med našimi ljudmi. Med obiski v šolah in vrtcu v Podljubelju, Lomu in Tržiču je našim otrokom povedala tudi nekaj zanimivosti o Švici. Obiskala je zasebno šolo tujih jezikov in se pogovorila z udeleženci tečaja nemščine v Podljubelju. Z učitelji tržiške šole je preživela dve vaji pevskega zbora. Učenci so jo povabili na pogovor za glasilo Rovtek. In čeprav je edini prost dan ostal za ogled tržiških muzejev in Bleda, ni odklonila srečanja z nami. Ko je pripovedovala o vtisih iz Slovenije, ki jih bo urejala še doma, sem tudi v njenih očeh opazil iskrice zadovoljstva zaradi novih spoznanj. • Stojan Saje DOBROTA ni SIROTA Priznanja ljudem za dobra, plemenita, človekoljubna dejanja Ptica z Ajdne ljudem odprtih rok V Narodni galeriji v Ljubljani je soproga predsednika republike Štefka Kučan podelila zahvale "ljudem odprtih rok" ob zaključku akcije, ki jo je že četrtič zapored pripravila revija Naša žena. Ljubljana, 12. novembra -Na slovesnosti so razglasili dobrotnico leta 1997, pobudnico dobrih del, daro-valko in izjemno osebnost leta 1997 ter podelili priznanja za posebno požrtvovalna dobra dela na področju človekoljubnosti v tem letu. Ljudje odprtih rok so prejeli zahvalne listine in zlatega golobčka, posnetek okrasne zaponke iz 5. ali 6. stoletja, ki so jo našli v Ajdni na Gorenjskem. Ljudi, ki so se v tem leti izkazali s svojimi človekoljubnimi dejanji, ni mulo, kar dokazuje tudi letošnji izbor Naše žene. Akcija teče s podporo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in pod pokroviteljstvom soproge predsednika republike Slovenije. Preveč je imen dobrih ljudi, da bi lahko vsa našteli, morda med njimi omenimo nekdanjega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, pa srčne može, združene v Gorski reševalni službi Slovenije. Ali italijanske sindikate CG1L iz Piemonta, ki jih je prav prek Gorenjske pripeljala dobrodelna pot v Slovenijo. V tej izbrani družbi pa imamo tudi Gorenjci svoje predstavnike. Med njimi najdemo Jese-ničanki sestro Edith Metelko, Marijino sestro, ki skrbi za bolne in invalidne, in Antonijo Divjak, ki je pomagala otrokom iz socialno ogrožene družine svojih sosedov. Nagrajena je bila tudi otroška zdravnica iz Radovljice dr. Majda Medvešček, ki se razdaja bolnim otrokom in njihovim staršem. Človek odprtih rok je tudi upokojeni aranžer Janez Koš-nik iz Kranja, ki s svojim strokovnim znanjem nesebično sodeluje v programih "Sončka" - Zveze društev za cerebralno paralizo. Gorenjske dobrotnike iz akcije Ljudje odprtih rok bomo pobliže predstavili v prihodnji številki Gorenjskega i^lasa. D.Z.Žlebir Center "Sonček" v Kranju je lepo zaživel Izdelki invalidov imajo posebno sporočilno vrednost Ne prodajamo invalidnosti, temveč z izdelki dokazujemo, da so ljudje s cerebralno paralizo lahko zelo sposobni in ustvarjalni, pravi MARIJA BOŽIČ, vodja centra "Sonček" v Kranju. V ustvarjalnih delavnicah kranjskega Sončka že nastajajo koledarji in voščilnice za leto 1998. Kranj, 14. novembra - Za mlade ljudi, od rojstva zaznamovane s cerebralno paralizo, je do konca šolanja še kar dobro poskrbljeno, zaposlijo pa se zelo težko. Da bi tudi oni hodili v službo, so začeli pred leti v Sloveniji nastajati centri, kjer zaposlujejo te mlade ljudi. V Sloveniji je že šest centrov "Sonček", zadnji je spomladi nastal v Kranju. Njegovo delo sta predstavili Marija Božič, ki pri Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije skrbi za izobraževanje in marketing in Tatjana Stular iz Gorenjskega društva za cerebralno paralizo. Sončkove delavnice je ustanovila Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, od letošnje pomladi ena takih obstaja tudi v Kranju. V njej dela deset mladih s cerebralno paralizo, ki bi se zaradi svoje invalidnosti ne mogli zaposliti drugje, tu pa način dela prilagajajo njihovi drugačnosti. Kot pravita sogovornici, je za te mlade ljudi sicer dobro poskrbljeno v vrtcu in kasneje med šolanjem (med drugim se integrirajo tudi v običajne šole), slabše pa potem, ko naj bi zaživeli kolikor toliko samostojno življenje in sami skrbeli za svojo eksistenco. V kranjskem Sončku ni nihče od mladih s cerebralno paralizo redno zaposlen, temveč so vsi na delu pod posebnimi pogoji, na kakršno centri za socialno delo napotijo ljudi, ki zaradi invalidnosti za redno delo niso zmožni. Toda občutek, da hodijo v službo in ustvarjajo nekaj lepega in koristnega, je za samopodobo teh ljudi zelo dragocen. V Sončkovih delavnicah, kjer nastajajo izdelki iz poslikane svile, unikatne voščilnice, slike, koledarji, sveče, darilne vrečke, škatlice in drugi estetsko dognani izdelki, pa na ta način skrbijo tudi za nekakšno promocijo dela Zveze društev za cerebralno paralizo in za ozaveščanje ljudi, da med njimi živijo tudi drugačni ljudje. Z izdelki ne prodajamo invalidnosti, pač pa ti sami zase prinašajo ljudem veliko sporčilno vrednost, pravi Marija Božič. Ljudje s cerebralno paralizo, ki jih izdelujejo, niso nikakršni "ubogi otroci", temveč ljudje, ki imajo drugačnosti navkljub določene sposobnosti in so zmožni velike ustvarjalnosti. V ustvarjalnih delavnicah, iz katerih prihajajo ti izdelki, sodelujejo tudi profesionalni oblikovalci, tako da so predmeti estetsko res dognani. Najbolj primerni so za razna poslovna darila. Veliko firm jih ob prazničnih in različnih priložnostih že naroča, medtem ko imajo na Gorenjskem v tem pogledu nekaj manj uspeha. Ne zavedajo se še namreč dovolj, da s podpiranjem humanitarnih dejavnosti gradijo tudi svoje dobro ime. Kranjski Sonček, ki ima svoje prostore v varstvenem oddelku Mavrica na Tomšičevi ulici (le nekaj stavb naprej pa tudi trgovinico z izložbo), med Kranjčani še ni postal znan. Kdove ali je premalo dostopen, da bi ga ljudje pobliže spoznali! OBČINA RADOVLJICA ŽUPAN Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel. 386(0)64 715 127, 714 222, fax 714 684 Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Radovljica (Uradni list RS, št. 4/91) in sklepa Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ponovno objavlja župan Občine Radovljica RAZPIS ZA PODELITEV VELIKE PLAKETE, PLAKET OBČINE RADOVLJICA IN PLAKET ANTONA TOMAŽA LINHARTA Velika plaketa se podeljuje posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim ter društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih življenja in dela, s katerimi so pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine, posameznikom za življenjsko delo oziroma ob visokih jubilejih. Plakete občine Radovljica se podeljujejo posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim ter društvom za dolgoletno izredno uspešno delo na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti v občini, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine, za enkratne izjemne dosežke na posameznih področjih življenja in dela ter za aktivno udeležbo v humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju življenj ali preprečevanju škode na premoženju. Plakete Antona Tomaža Linharta se podeljujeo posameznikom, kulturnim skupinam in organizacijam za izredne dosežke pri spodbujanju, organiziranju in širjenju kulturne dejavnosti med prebivalstvom, v organizacijah, v občini in v širšem družbenem prostoru, za posamezne uspehe pri kulturni in umetniški vzgoji mladine, za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo na kulturnem in umetniškem področju ter za dolgoletno delo in izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja dosežene z delom v vzgojnoizobraže-valnih in drugih organizacijah, z organiziranjem vzgojnoizobra-ževalne dejavnosti, s strokovnimi in raziskovalnimi deli in pri oblikovanju učnih sredstev. Predlogi za podelitev priznanj občine Radovljica s podatki o kandidatih in z obrazložitvami morajo biti predloženi najkasneje do 24. novembra 1997 na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, s pripisom "PRIZNANJA". Nepopolnih in tistih predlogov, ki bodo prispeli po izteku roka, komisija ne bo obravnavala. Župan Občine Radovljica Vladimir Černe, dipl. ing. BELA KNJIGA pokojninske reforme fi CiORENISKA h |^MIi£] ■«> ' ffiMrSE SANJE URESNIČIJO Letvena mreža omogoča, da se vzmetnica zrači in s tem maksimalno odvaja vlaga. V ledvenem delu je mogoča nastavitev trdote glede na težo ležečega. Možna regulacija višine vzglavja in vznožja (tudi na motorni pogon, z avtomatsko nastavitvijo položaja ležanja). Dimenzije po želji. Pri izboru naravnih materialov smo izbrali le najboljše. Z materiali, kot so: kokos, lateks, sisal, žima, volna in bombaž, lahko ustvarimo idealne pogoje za pravilno zračenje in uravnavanje telesne temperature med spanjem. Bombažna prevleka nas ščiti pred bakterijami, pršicami. Modeli: • ortopedska vzmetnica iz šlarafije jedra • točkovno se prilegajoča vzmetnica iz samonosnih vzmeti - TFK jedro (omogoča pravilen položaj hrbtenice med ležanjem) • vzmetnica iz samega latexa (3 modeli -po trdotah) PO MERI • BREZPLAČNA DOSTAVA GARANCIJA 10 LET Pokličite in zahtevajte brezplačen prospekt ali nas obiščite v naših razstavno-prodajnih salonih: • Peričeva ul. 21, v Ljubljani, Bežigrajski dvor, telefon: 061/136-10-81 • Tvrševa ul. 3 v Mariboru, tel.: 062/224-394 Od ponedeljka do petka, med 9.00 in 13.00 uro ter med 15.00 in 19.00 uro, ob sobotah pa med 9.00 in 12.00 uro. SI.AUAMJA ŠLARAFIJA d.o.o. Proizvodnja vzmetnic, postelj in oblazinjenega pohištva LIP RADOMLJE Pelechova 15, 1235 Radomlje, SLOVENIJA Tel.: +386 61 727 122, fax: +386 61 721 032 , d.d. Spoštovani, Podjetje LIP RADOMLJE je ena najstarejših stolarn v Sloveniji, saj se je obdelava lesa na tej lokaciji začela že pred 103 leti, ko je Kolovški graščak Feliks Stare postavil lesno tovarno na sedanjem prostoru podjetja, že 35 let pa so stoli nosilni program podjetja. Smo izvozno usmerjeno podjetje, saj včečino prihodka ustvarimo na bolj zahtevnih svetovnih trgih. Najpomembnejši izdelek podjetja je stol, ki ga dopolnjujejo mize, omare, stopniščne plošče, žagan in decimiran les ter rezila. Nosilna lesna vrsta je hrast in v manjši meri bukev ter bor. V podjetju Lip Radomlje smo se usmerili na hrastov les, ker je v primerjavi z drugimi lesovi nekaj posebnega, saj so iz hrastovega lesa narejeni najboljši sodi, kot tudi železniški pragovi, mostovi in nazadnje cele Benetke stojijo na hrastovih pilotih. Les stoletnih hrastov, ki ga vgrajujemo v naše proizvode, je topel in preprost, pa vendar razkošen, naraven in domač. S svojim bogatim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami v obdelavi lesa dodamo lesu tisto toplino, ki je potrebna, da naš stol ali miza postane sestavni del vašega doma, hotela, restavracije ali delovnega mesta. Prednost izdelkov Lip Radomlje je predvsem njihova visoka kakovost, udobnost in trajnost. Naši izdelki imajo certifikat kakovosti. Svoje izdelke na domačem trgu tržimo preko lastnega salona in distribucijske mreže po pohiš-tevnih salonih celotne Slovenije. Prednosti tovarniške trgovine, ki se nahaja ob tovarni na Pelechovi 15 v Radomljah, so: da je stalno v zalogi celoten prodajni program - kupec lahko kupljeno blago takoj odpelje, stalna akcijska prodaja ostankov od izvoza in proizvodov druge kakovosti po znižani ceni in velik parkirni prostor. Letošnja novost - Novi modeli stolov, ki dosedaj še niso bili na slovenskem tržišču in mize, ki imajo plošče iz masivnega, dolžinsko in širinsko spojenega hrastovega lesa To leto na pohištvenem sejmu predstavljamo kup novosti, ki so rezultat našega stalnega razvoja in stalnega iskanja, kako se približati kupcu. Proizvodni program smo dopolnili z mizami, ki imajo plošče iz dolžinsko in širinsko spojenega hrastovega lesa. V novih izdelkih se zrcalijo vse prednosti vrhunske obdelave masivnega hrasta, s katerimi bomo zadovoljili tudi najzahtevnejšega kupca. Že bežen pogled na nove mize vam bo zbudil željo, da bi tako mizo imeli tudi v vašem stanovanju. Miza je tako lepa, da je zanjo namizni prt popolnoma odveč. Letos smo želeli predstaviti tudi, kako široko paleto stolov smo sposobni izdelovati, zato boste na našem razstavnem prostoru našli tri nove stole, ki dosedaj na slovenskem tržišču še niso bili predstavljeni: Stol "Kaj" - moderno oblikovan stol iz krivljenega masivnega hrastovega lesa. Odlikuje ga čista forma, lahkotnost konstrukcije in seveda kakovostna izdelava. Stol "535" - stol za ljudi, ki ljubijo tradicijo in iščejo klasično oblikovan kakovosten stol iz hrastovega lesa, da si z njim dodatno polepšajo svoje stanovanje. Stol "47-655" - stol, ki v sebi združuje vse odlike vrhunske mizarske obdelave hrasta. Eden naših najodličnejših izdelkov, ki ga bodo cenili vsi poznavalci in tisti, ki hočejo nekaj razkošnejšega in drugačnega. I ETU W J Seveda vas vabimo, da si naš program ogledate na sejemskem prostoru v hali A Proizvodnja, veleprodaja in razstavni salon senčil: Lesce, Alpska 68, tel.: 064/718-118 Prodajalna in razstavni salon: Radovljica, Kranjska 2 iz roda v rod neprekinjeno od leta 1897 Del. čas: od 9. do 19., sobota: od 8. do 12. Predstavljamo novo specializirano trgovino senčil in hišnega tekstila Vrhunska senčila - zaščita pred soncem in dežjem Trgovina v Radovljici je pravi prostor hišnega tekstila, saj je poleg senčil in zaves ter dekorativnega blaga mogoče dobiti tudi namizno perilo, posteljnino in brisače. Izdelki domačih proizvajalcev so na voljo po tovarniških cenah. Podjetje Mencinger je danes sodobno proizvodno in trgovsko podjetje. Njihova glavna dejavnost je razvijanje lastne proizvodnje z uporabo domačih in tujih sestavin. Imajo popolnoma lasten razvoj markiz ter samostojno proizvodnjo, nad kakovostjo in razvojem blagovne znamke markilux pa bedi vodilni evropski partner. V podjetju Mencinger pa skrbijo tudi za hišni tekstil. Marca letos so odprli novo prodajno mesto v centru Radovljice, s čimer se je delo v proizvodnih obratih v Lescah razbremenilo, ohranili so le še svetovanje in salon - razstavni prostor senčil ter veleprodajo. V trgovini je mogoče dobiti vse za dom, od namiznega perila do posteljnine in brisač. K sodelovanju so pritegnili slovenske proizvajalce hišnega tekstila, katerih izdelke je mogoče kupiti po tovarniških cenah. V lastni proizvodnji imajo Poleg markiz tudi druge Vrste senčil, markizo-lete, lamele in roloje. I^ajo svojo generacijo Patentiranih rolojev, ki so plod domačega 2nanja. Roloji, ki so Povsem enostavni, zanesljivi in izredno dekorativni, so med kupci izredno lepo sprejeti. Trenutno lrnajo v zalogi več kot sto različnih vzorcev v treh osnovnih kvalitetah: delno prosojni, zatemnitveni ali pralni verziji. Vzdrževanje teh rolojev je zelo enostavno. Imajo bogato ponudbo zaves (več kot dva tisoč vzorcev), stranke pa lahko izbirajo med najrazličnejšimi načini izdelave, imajo pa tudi možnost kombinacije z drugim hišnim tekstilom. Pri nakupu vam svetujejo in želeno sešijejo. Nudijo tudi vse vrste karnis, trakov za zavese, drsnikov (ne gre spregledati klik drsnikov za enostavno obešanje zaves), kakovostnih sukancev in drugega. Podjetje Mencinger ima ekskluzivo pri drapilux materialih, ki jih dobavlja po vsej državi. AVTOSALON VRTAČ VISOKO, tel: 431-148, 431-019 Ugodna ponudba GOLF RABBITIII Novi VWPOLO VARIANT že od 22.487 DEM V ZALOGI: Nova osebna vozila: VW POLO, POLO LIMUZINA, POLO VARIANT, GOLF, GOLF VARIANT, VENTO; Nova gospodarska vozila: WV CADDY KOMBI IN FURGON, KOMBI FAMILY, KRPAN, NOVI LT Možnost nakupa na kredit ali leasing pri Porsche Leasing. Rabljena vozila: GOLF VARIANT CL 1,9 TD 94 letnik, cena: 21.000 DEM PASSAT VARIANT GL 2,0 93 letnik, cena: 18.900 DEM GOLF JXD 89 letnik, cena: 8.400 DEM Na pohištvenem sejmu podelili priznanja in nagrade Brest9 Lipa in Maklen z zlatimi diplomami Za najboljše so izbrali sestavljivo pohištvo Idea, kuhinjo Biffi in regalni sistem ter profitno steno V okviru Ljubljanskega pohištvenega sejma so že podelili priznanja in nagrade najboljšim. Združenje lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije ter Ljubljanski sejem sta podelila tri Zlate diplome za nove izdelke. Prejeli so jih Brest Pohištvo Cerknica za sestavljivo pohištvo Idea (avtorja Klavdia Varljena in konstruktorja Janeza Korošca), tovarna pohištva Lipa Ajdovščina za kuhinjo Biffi v dveh izvedbah (avtor Adriano Balutto) ter podjetje Maklen iz Ljubljane za regalna sistema Konstr-akt in Reg-al ter pro-filno steno W-all (avtorja Rafko Napast in Marko Man-delj). Društvo oblikovalcev Slovenije je izbiralo najboljši design pohištva in z Zlato kocko nagradilo oblikovalca Rafka Napasta in Marka Mandlja za že omenjene regalne sisteme in profilno steno. Revija Naš dom je podelila Zlato plaketo najboljšemu slovenskemu proizvajalcu; letos je to Ergoles iz Ljubljane s pohištvom Evolution avtorja Toneta Pogačnika. Revija Les pa je tudi letos nagradila srednje šole za najboljšo predstavitev; priznanje si je prislužila Srednja lesarska šola Ljubljana za udeležbo pri akciji Makete Slovenskih Čebelnjakov. IMAN MIZARSTVO i* OKNA vseh oblik in velikosti v treh kvalitetah brez ali z montažo tel. 064 691 115 tel. 064 691 310 fax. 064 691 778 Nudimo menjavo STARO . NOVO !!!!!! RAZSTAVLJAMO V HALI G-1 parketi BO J le s trgovina, inženiring, storitve sedež: Liskur 6, 5000 Nova Gorica tel./fax: +386 (0)65 22 989 salon: Tbilisijska 81, 1000 Ljubljana tel./fax: +386 (0)61 12 34 860 Nudimo vam vse vrste domačih in eksotičnih parketov z možnostjo izvajanja del. Razstavno-prodajni atelje Celovška 317, 1210 Ljubljana teUfaks 061/159 00 65, 572 107 HALA C __-—«» H e dekorativne tkanine Jprogram in izdelava po naročilu) e pisarniški stoli W e obnova starih garnitur • lahke in dekorativne zavese različnih oblik .jiš ■ klasični in gubani roloji 0 lamelne in plise zavese B ......___w e ialuzije IHH| e namizno perilo I • posteljna pregrinjala '$:$ e karnise različnih oblik III e pohištvo iz ratana Dober glas seže v deveto vas. Rumene strani pa povsod. Rumene strani Telefonskega imenika Slovenije so se v zadnjih letih uveljavile kot najbolj popoln seznam ponudnikov vseh vrst blaga in storitev. Ker uporabniki posežejo po Rumenih straneh natanko v trenutku, ko potrebujejo nekaj čisto določenega, je oglaševanje na Rumenih straneh 100 % natančno usmerjeno. Gotovo tudi sami posegate po Rumenih straneh, kadar potrebujete hitro in zanesljivo informacijo. Zato gotovo veste, da Rumene strani lahko ponudijo precej več kot samo navedbo dejavnosti in vašega naslova ter telefonske/faks številke. Če želite na Rumenih straneh objaviti bolj obsežno predstavitev svoje ponudbe, pokličite telefonsko številko (061) 159 20 88 in naš zastopnik vam bo podrobno razložil ugodne pogoje oglaševanja v Telefonskem imeniku Slovenije. Telefonski imenik Slovenije bo izšel tudi na CD-ROM-u, najdete pa ga še na Internetu, na naslovu http://tis.telekom.si. Če se odločite za predstavitev tako v tiskanem kot elektronskem mediju, je cena še posebej ugodna. Telekom V5 Slovenije kočij SUZUKI ĐALENO sedan 4x4 ali KLIMA - BREZ DOPLAČILA: 26.990 ZMOGLJIVOST 1.6 ccm, 97 KM, 175 km/rt > volan, dvojni airbag, bočne ojačitve, elektronska zaščito motorja udobnost električni pomik stekel i ogledal, centralno zaklepanje, antena i 8020 isimi -Kbiei1. irrTi v vrednos 500 litrov 5 Odar deljiva zadnja klop VARČNOST povprečna poraba 7,8 I /100 km NAKUPU VOZILA SUZUKI KORISTIJO DO 500.000 SIT KREDITNEGA UMITA Ljubljana, Jana Husa la SLOVENIJA 3 letna garancija Izjemno ugodni krediti do 5 let TOM + 6% Pooblaščena prodajno servisna mreža: Kamnik, MIŠA, 061/815 057, Kranj, KALCIT, 064/331 013, Kranj, AVTOSERVIS JERŠIN, 064/242 779, Lesce, KALCIT, 064/718 585, Tržič, AVTOSERVIS BOGATAJ, 064/58 850, Škofja loka, AVTOMEHANIKA LUŠINA, 064/632 286 PREDSEDNIK IE STVAR OKU S A. Kava Julius Meinl PRESIDENT je vrhunska mešanica za pripravo turške kave, ki je posebej prirejena slovenskemu okusu. Mešanico so oblikovali vrhunski strokovnjaki podjetja Julius Meinl, ki so pred tem natančno raziskali, kaj imamo Slovenci pri kavi najraje. Slepa testiranja, ki jih je izvedlo podjetje Gral Marketing, so dokazala, da so v tem popolnoma uspeli. n Kava PRESIDENT evropska znamka slovenskega okusa Julius IVleinl AVTOHISA MAGISTER dao. f® Radovljica Prešernova 21, 4240 Radovljica tol.:064/715-256, fax:0f>4/715-190, AVT0SAL0N: tel.:064/7l5-015, fax:064/715-015 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CITROEN ""VdŽitA'NA UGODNOSTI V MESECU NOVEMBRU! TUTNE, VOŽNJE, SKSAftOf Č3CITROEN - AVTO, KI VAM ZLEZE POD KOŽO PEUGEOT AVTOHISA KAVČIČ UGODNE AKCIJSKE CENE! Peugeot 1 06 od Peugeot 306 od Peugeot 306 BREAK 1,6 Peugeot 406 od Peugeot BOXER 1 2m2 T .416,000 SIT Z.1 29,000 SIT 2.575,000 SIT 2.876,000 SIT 3.089,310 SIT NUDIMO KOMPLETNO SERVISIRANJE MIUE 45 PRI KRANJU, tel., fax:064/431-1J2 4 V TO KADIVMC SUBARU p.p. 30, ŠENČUR Tel.: 064/418-000 JJOVO - AVTOMATSKA AVTOPRALNICA J!2X2 - UPORABA SESALCA NA ŽETONE NOVO - MENJAVA GUM NOVO - avtooptika Pri nakupu Lantre vam podarimo gorsko kolo ali 1000 DEM UGODNO - SONATA S PODARJENIM ABS-om 2000 DEM CENEJE M D 97 1.500 DEM popusta NOV MD 98 že v prodaji s promocijskim popustom P" n^uPu_?°^PeJa' Kombija ali Galljopg^Jg' ŽIBERT Servis i n__prodaja V-S^U ■: ' š;^,.,,.......i^lfil |i[c^o]»31kJ k HONDA CMC 3V za 21.990 DfM £| HONDA CIVIC 5V m t a 550 DfM NOVO . že za 26.550 KREPITI do $ let T*** IMliUO) ui< i l" *....... I I " ''' 1 BRIT0F 173, 4000 Kranj Te 23.10. : 23.12. = 3:1 Bo novi občinski praznik privlečen za lase? Ste že kdaj slišali za 23. december?Ne. In če bi v nedavno minulih dneh in tednih po ulicah "mesta" Žiri ustavljali naključno izbrane mimoidoče in jih spraševali, kaj jim pomeni 23. december, bi vas večina samo debelo pogledala in zmajala z glavo. Vsakdo ve, da je to datum, kije dva dni pred božičem. Da bi Žirovcem pomenil še kaj več, sami ne vedo. Kaj se je zgodilo 23. oktobra 1943, pa ve vsak, naj mu je pri srcu ali ne, če s tem soglaša ali ne. In prav v tem soglašanju je težava: da v Žireh ne zmoremo ubrati glasov v iskanju odgovora na vprašanje, kdaj naj bo po novem občinski praznik. Zato je večina v občinskem svetu sklenila, da postavi to vprašanje na referendum. Da ne bo nesporazumov, ga povzemamo. Občinski svet nas sprašuje, ali smo za to, da se za praznik občine Žiri določi 23. december (v spomin na 23. december 1981, ko je Skupščina občine Škofja Loka na seji zbora krajevnih skupnosti sprejela odlok o združitvi naselij Dobračeva, Nova vas, Stara vas in Žiri v eno naselje z imenom Žiri) za sopraznika pa dva "spominska dneva" in sicer 23. oktober ("v spomin na 23. oktober 1943 - dan, ko so bile Žiri osvobojene izpod nacizma") in Martinovo nedeljo ("ko je farno žegnanje - god zavetnika žirovske farne cerkve"). Oglejmo si jih zdaj lepo po vrsti. Predstavljajte si, da bi nam v glasovanje ponudili samo 23. december, brez obeh dodatkov, torej popolnoma nepoznan datum brez obeh splošno znanih - kakšna revščina bi to bila! Tako pa je treba tvorcem vprašanja priznati, da so pravi mali mojstri v veščini, ki ji ljudje Pravijo "pregnanost". Ponudili so datum, ki sam po sebi nič ne pomeni, a je sodoben in ideološko dokaj neobremenjen (čeprav ga je, gospodje pomladniki, zakoličil zbor delegatov v času, ko je bila rdeča oblast še trdno v sedlu); da bi mu dodali manjkajočo težo, so ga obtežili z dnevoma, v katerih se prepoznavata obe polovici volivcev, leva v 23. oktob ru, desna v Martinovi nedelji. Za vsakogar nekaj, so si mislili v svoji politični kuhinji, za vse pa nekaj novega. Kaj pa se je tega 23. decembra zgodilo novega ali vsaj pomembnega? Novega nič, saj so z mehanskim dviganjem rok, značilnim za tista leta, glasovali za nekaj, kar je bilo "na terenu" že odločeno; požegnali so torej obstoječe stanje. Dobračevcem, Novovašča-nom in Starovaščanom so odvzeli njihovo starodavno vaško razpozavnost (ne pozabijo: vse te vasi so imenovane že v Loškem urbarju leta 1291!) in jih naredili za Žirovce. Dobro, boste porekli, saj smo, če smo šli po svetu, to že bili. In vrh tega, dodajajo nekateri, so tistega dne nastale "velike Žiri". Se več: Žiri naj bi tistega dne postale mesto! -Ne, niso, jim odgovorimo, postale so zgolj 'naselje mestnega značaja", "naselje z ulič-nirn sistemom". Za mesto je treba še veliko Več: mestne duše. To pa lahko svojemu naselju vdihnejo šelenjegovi prebivalci, ko Postanejo meščani, ko začno živeti mestno. yepričan sem, da boste soglašali, če zapišem, da s(m)o Žirovci povečini še vedno vaščani, da kljub ulicam še naprej živimo pretežno vaški ali kvečjemu predmestni način življenja. Dalje: 23. oktober. Tiste, ki so bili med v°jno na domobransko-klerikalni strani (za *ar so imeli, resnici na ljubo, kar nekaj razlogov) in njih potomce skušam razumeti: lzrazito partizanski datum, kakršen je ta, jim Pac ne more biti pri srcu. Po drugi strani je °eitno, da v teh sedmih oziroma treh letih, ar so v Žireh spet na oblasti, niso uspeli na]ti datuma, ki hi bil temu vsaj enakovre- en, če že ne močnejši. Ga ni. 23. oktober Hlma pravega para. To ni kaka rdeča lrnišljotina. Tega dne so morali Nemci zapustiti Žiri. Polemika o tem ali so bili lZgnani" ali so odšli sami od sebe, je v tem °Zlru nebistvena. Iz našega kraja so morali i *' ^° so bili vse naokoli še trdno na P°loŽajih. Tudi trditev predlagateljev refer-endunia, da je to "dan, ko so bile Žiri °svobojene izpod nacizma", ni točna, drži e delno. Nemci so namreč tudi po 23. Oktobru 1943 večkrat vpadli v Žiri, ki so v lstem obdobju preživljale hude reči. Po °kupaciji jih je doletel še bratomor. "Izpod acizma" pa so bile dokončno osvobojene eU-takrat kot ostala Slovenija: 9. maja 1945. Kolikšno težo jesensko demokratični Za- °d pripisuje temu datumu, se je jasno P°kazalo pred dvema letoma, ob silnem Proslavljanju 50. obletnice osvoboditve iz-P°d nacifašizma. V tej luči se izkaže, kako težak in aktualen datum je 23. oktober. Žirovci so, čeprav le delno, že tistega dne dosegli, kar je "ostala Evropa" šele poldrugo leto pozneje: spet so bili gospodarji na svoji zemlji. Že naslednjega dne, 24. oktobra (bila je nedelja, dejanju je botroval "tovariš Džuro", bolj znan kot Stane Kavčič), so v svojem kraju prevzeli vso oblast, ustanovili so 1. narodnoosvobodilni odbor (NOO) na Gorenjskem. Tudi če damo na vago "negativne" posledice tega komunistično navdahnjenega početja - negativne za tiste, ki so sodelovali z nasprotno stranjo - "pozitivno" prevaga. Ko si okupiran, si prizadevaš za osvoboditev - tako je bilo v zgodovini zmeraj in edino to šteje; sodelovanje z okupatorjem pač ni bilo še nikomur v čast. Danes moramo, če si res prizadevamo za "narodno spravo", pripoznati, kaj je kdo bil, tako v dobrem kot v slabem. In ko vse to pretehtamo, se Žirovcem 23. oktobra 1943 pač ni treba sramovati: je specifično žirovski datum, ki ima hkrati evropsko razsežnost in težo; vrh tega je v njem naboj tragičnega, značilnega za vse velike evropske zgodbe, od Ojdipove in Antigonine prek Kristusove do današnjih. V tem smislu se je na srečanju ob letošnjem 23. oktobru zanj postavil tudi slovenski politik Viktor Žakelj. Žirovskih "politikov", ki bi se lahko upravičeno izrekli drugače, ni bilo. V svoji "pregnanosti" so se zagledali v 23. december, ki je zgolj žirovski in čisto banalni datum, brez evropske in tragične razsežnosti. Če bi v naši primerjavi oba "praznika" ocenjevali tako kot v športu, bi bilkončni rezultat 3 : 1 za 23. oktober. Gremo naprej: god sv. Martina. To je star ljudski in verski praznik. Žirovci ga praznujejo že stoletja in ga bodo še, pa naj bo to zapisano v občinskem statutu ali ne. Navsezadnje so ga praznovali tudi v "svinčenih letih", ko jim tega ni nihče posebej prepovedoval. To je praznik žirovske župnije in ni treba, da bi bil še občinski, ker s tem nič ne pridobi. Tu je treba biti nekoliko formalista: tako kot je Cerkev ustavno ločena od države, naj bo tudi župnija od občine. Tega ne kaže mešati, posebno zdaj ne, ko postaja pod novim nadškofom vse bolj očitna in napadalna težnja, da bi kler in njegovi politični podaniki spet vladali tudi civilni družbi (katere del je vsaka občina) in državi. Sv. Martinu ni po mojem čisto nič do tega, da bi bil še žirovski občinski patron, saj ga Žirovci že itak dovolj častijo. Če pa bo treba obvarovati Alpino, se bo treba obrniti na drug naslov: na sv. Krišpina. Tudi v nebesih je red in se ve, kdo je za kaj odgovoren. In ne nazadnje: če hočemo, da bo nek praznik, ki je samo krajevni, prišel do izraza, ne sme biti preblizu drugih, "težjih" praznikov. 23. decembra se ljudje pripravljajo na božič, polno je stvari, ki jih je treba še postoriti, preden se človek duhovno umiri in umakne v krog svojih najbližnjih, da bi praznoval tisto, kar je na tem svetu najbolj dragoceno in ga ohranja: novo rojstvo. Namišljeno rojstvo "mesta" Žiri se bi v tej bližini povsem izgubilo ... Sicer pa velja za žirovski občinski praznik enako kot za vse drugo: imeli bomo takšnega, kakršnega si bomo izbrali. Če bomo glasovali za obravnavani predlog, temu pač ne bo mogoče oporekati. Čeprav to ne bo "tisto pravo". Praznik občine bi moral biti tak, da bi ustrezal vsaj trem četrtinam občanov in ne le "navadni večini" (50,01 odstotka). Kako bodo izgledale proslave, na katerih bo spet samo polovica občanov? To ne bo občinski praznik. To bo - glede na poreklo obeh predlogov, za grb in za praznik - zgolj Erženov dan. Zato dobro premislimo. Po mojem je boljše, da občinskega praznika - če bi imel biti samo polovični in za lase privlečen - sploh ni. Dobili ga bomo, ko bo za to dozorel čas. In mi z njim. • Miha Naglic Pred referendumom o simbolih in občinskem prazniku v Zireh Vzemi ali pusti Odločitev žirovskega občinskega sveta, da razpiše referendum, ki ne omogoča izbire, sproža vprašanje, ali je res demokratičen. Žiri, 12. novembra - Odločitev občinskega sveta občine Žiri v oktobru, da izvede ob bližnjih volitvah za predsednika države tudi referendum o simbolih in občinskem prazniku je sama po sebi zagotovo zelo demokratična odločitev. Če pa upoštevamo, kako je do tega prišlo, kako je bilo pripravljeno, zlasti pa način, kako naj bi to izvedli, pa po mnenju mnogih blišč demokratičnosti močno potemni. Ponujena referendumska vprašanja namreč ne ponujajo izbire. Da z izbiranjem simbolov občine - grba in zastave, ter občinskega praznika v Žireh resnično nimajo srečne roke potrjuje že dejstvo, da se s tem ukvarjajo v občinskem svetu občine Žiri že tretje leto. simbol, ki bo predstavljal te kraje predvsem navzven. Kako zahtevna naloga je to, se je nadvse nazorno pokazalo letos v Škofji Loki, za katero bi na prvi pogled lahko rekli, da naj bi edina od novih občin ne imela tovrstnih težav, pa se je po zaslugi Muzejskega društva in zlasti nekdanjega župana Petra Hawline pokazalo, da temu še zdaleč ni tako. Z občudovanja vrednim trudom in znanjem je razkril mnoge razsežnosti vprašanja občinskih simbolov, pravil in izredno bogastvo zgodovine in od tam izvirajočih utemeljitev, ki Škofjo Loko postavljajo na povsem drugo mesto in raven, v evropski prostor, predvsem pa zagotavlja, da njenih prebivalcev za grb in zastavo ne bo nikoli sram. Ali ni pravza- Vprašanja zakonodajnega referenduma • Ali ste za to, da se v odloku o določitvi praznika in simbolov občine Žiri, ki ga bo sprejel svet občine Žiri, določi: Praznik občine Žirije 23. december (v spomin na 23. 12. 1981, ko je Skupščina občine Škofja Loka na seji zbora krajevnih skupnosti sprejela odlok o združitvi naselij (Žiri, Dobračeva, Nova vas. Stara vas) na ožjem območju Zirov v naselje z imenom Žiri in da ima občina Žiri dva spominska dneva in sicer 1. spominski dan 23. oktober (v spomin na 23. 10. 1943 - dan ko so bile Žiri osvobojene izpod nacizma) in 2. spominski dan na Martinovo nedeljo (ko je farno žegnanje - god zavetnika žirovske farne cerkve). • Ali ste za to, da se v odloku o določitvi praznika in simbolov občine Žiri, ki ga bo sprejel svet občine Žiri, določi: Grb občine Žirije moder lintvern na srebrni podlagi, ki drži v krempljih bukovo vejo z bukovim žirom in dvema bukovima listoma. Volivci bodo odgovarjali z obkroževanjem za ali proti. Vzroki za to so različni: da niso uspeli izbrati simbolov je gotovo vzrok tudi v tem, da niso bila razčiščena že sama izhodišča, na primer dilema: grb ali znak, pri čemer odgovorni niso našli niti pravih svetovalcev, niti sodelavcev, ki bi jim lahko pomagali pri tem, da se želje in pričakovanja izkristalizirajo. Že prislovič-no delovanje bolj "po domače", nedosledno, površno, včasih celo malomarno, je tako odprlo prostor postopku, za katerega se je pokazalo, da je dvomljiv, na katerega je padel sum zlorabe, pokrila ga je temna senca nekorektnosti, ki je izničila rezultate razpisa. Ali je sedaj res rešitev v referendumskem odločanju o takšnem ali drugačnem lint-vernu, ob vsem tveganju, da se te zadeve okrog razveljavljenega razpisa tudi pravno zapletejo, če se oglasijo "prizadeti" drugi avtorji, ki so na razpisu sodelovali, je težko napovedovati, zelo verjetno pa je, da je bil tak vidik podcenjen in premalo premišljen. Tudi najvišja oblika demokratičnega odločanja, kot referendum nedvomno je, še ni opravičilo za kršenje pravnih norm in uzanc, pri postopkih, kakršen je javni razpis. Povsem neformalno in bolj vsebinsko vprašanje o izbiranju grba pa je vsebina predlagane rešitve in način njene uresničitve. Vprašanje je namreč, kako je simbol zgodovinsko in krajevno utemeljen, do kod izbrani simbol seže. Je to znak ali grb, ki bo pač samo zadostil lastnim žirovskim predstavam o tem, da si je pač potrebno izbrati neko simbolno rešitev, ali pa bo tudi prav škoda, da si Žirovci, kljub izgubljenim letom doslej, ne vzamejo časa za to, da bi te izkušnje (in morda tudi ideje?) proučili, uporabili. Namesto tega jih bližnji referendum postavlja v izsiljen položaj: "Ali - ali" (Angleži imajo za to še bolj natančno frazo: "Out - out"). Ali Žirovci ne tvegajo, da jih bo ob takih "volonterskih" rešitvah nekoč sram, da bodo doživljali posmeh, kot v preteklosti Ločani, pa čeprav je bil njihov grb - vsaj tako so mislili, da ga imajo, kar precejšnja tradicija. Izbira občinskega praznika je še zahtevnejša tema, saj ima močno politično obremenjenost: z nastankom nove občine in zamenjavo oblasti je bil ukinjen nekdanji krajevni praznik 23. oktober v spomin na ta dan v letu 1943, ko so nemški okupatorji zapustili Žiri. O izbiranju občinskega praznika Žirov nam je znani profesor Rado Jan dejal: "Občinski praznik, ki naj ljudi ne bi razdvajal, pač pa združeval, mora imeti neko skupno vrednoto. Žirovci smo tak praznik imeli in ob razpisu za občinske simbole in praznik je bil na osnovi 1562 podpisov polnoletnih prebivalcev, ki jih je zbral odbor civilne iniciative v Žireh, predlagano, da naj bo to še naprej 23. oktober. Žal niti komisija, niti občinski svet tega predloga nista upoštevala, pač pa predlagata povsem prazen praznik, ob neprimernem času, brez možnosti, da ljudje izbirajo. Z dnevom osvoboditve bi se lahko Žirovci ponašali s svojo evropsko izjemnostjo, s trajno vred- noto in sporočilom boja za svoje na svojem. Očitno je, da dokazanega javnega mnenja v občinskem svetu ne spoštujejo, pač pa lahko pet svetnikov odtehta več kot 1500 mnenj volivcev. Sam bom seveda sprejel vsako izbiro prepričljive večine ljudi, vendar naj bo ljudem omogočena izbira. Tak predlog, kot je ponujen sedaj, pa bi bilo potrebno preveriti na Ustavnem sodišču." Ob tem vsebinskem razmisleku pa je mogoče tistemu, ki je spremljal odločanje na občinskem svetu in prebral pripravljene materiale, ugotoviti še najmanj naslednje: prvi predlog za razpis referenduma je bil svetu dan že decembra lani, vendar nato umaknjen. Po besedah prvopodpisanega predlagatelja Rudolfa Poljanska so tedaj želeli raziskati neko listino v nemškem jeziku, ker se je izkazalo, da ne gre za kakšen za Žiri pomemben datum. Predlagatelji -poleg imenovanega, so to še Slobodan Poljanšek, Jože Pivk, Ljubomir Cankar in Silvester Mlinar, so predlog obnovili, ne da bi se potrudili napisati novo pobudo pa tudi nov predlog odloka o razpisu referenduma, kljub temu da je bila opazna zmešnjava z datumi in celo sum njihovega ponarejanja, da jezikovnih (celo vsebinskih) napak v dopisu niti ne omenjamo. Kar precej prepira je na občinskem svetu bito u (cm, ali se lahko tak material, v katerem je predlagan referendumski dan eno leto nazaj, sploh lahko obravnava, in ali resnično ni eno leto dovolj za to, da bi svetniki z gradivom za sejo dobili tudi seznam podpisnikov s kopijami podpisov. Seveda so to formalne podrobnosti, ki bi težko služile kot argument za to, da zakonsko utemeljena pobuda ne bi bila sprejeta, potrjujejo pa že omenjeno v tem primeru skrajno malomarnost tistih, ki gradiva za občinski svet pripravljajo, z očitnim preziranjem, omaloževanjem ter podcenjevanjem tistih svetnikov, ki drugače mislijo. Pač po načelu: v svetu imamo zadostno večino, kaj nam pa morejo. Razprave o tem, ali je res demokratično ljudem ponuditi le eno rešitev po tistem znanem pogajalskem in trgovskem načelu: "Vzemi (ponujeno), ali pusti!", je bilo manj, argument, da preko več kot 1500 zbranih podpisov tudi nekaj velja, pa je bil zavrnjen z ugotovitvijo, da niso bili pravilno registrirani. Predvsem pa je bilo slišati ugotovitev, da so bila skoraj tri leta več kot dovolj za to, da bi našli rešitev, če bi bil mogoč dogovor, in da je sedaj z referendumom to preprosto potrebno presekati. Vprašanje pri takem motivu pa je, ali ni to vsiljevanje določenih rešitev potihem računujoč na to, da bodo tudi ljudje rekli: "Tega pa je bilo že dovolj, pa naj bo temu tako, kot se predlaga, samo da bo!", saj lahko izbirajo samo da bo, ali pa se vse skupaj vrača na začetek. Da pri tem ni demokratične izbire, je menil tudi žirovski župan Bojan Starman, ki na seji ni bil prisoten. Žirovci se bodo verjetno težko odločali. • Š. Žargi Jože Sodja, amaterski gledališki igralec Ti s9 še za sonce prenaroden "Prvič sem igral v osnovni šoli. To je bila seveda otroška igrica, mi pa smo bili marjetice, vijolice... Ko nam je učiteljica delila vloge, mi je rekla, ti si največji, boš pa sonce. Vem samo to, da mi je na koncu igrice rekla, da sem še za sonce preneroden. No, saj je bilo res tako." "Hja, ko ko s'm se rodil, na vem, devet mescov s'm bil v mater'nmo teles' pa to pa gun. Devetsto tretjega s'm se rodil. Takrat so imel pare zame Že naštimane pravjo, ampak sm preživa, to vem. Pr' hiš' je bvo tok otrok, da smo taprvo k'r po vadlch spal, tako, da s'm taprva dva, tri leta prespal k V u vadlcu, pr peth pa u Ustju, m' je mama posvetiva, da s'm se vsak večer žarov van, pa tok zaspal. Ja, ja, s'm cevo zimo prespav u hlev' u listju. Drgač pa, kok'r je nanesvo, k' je pa pršva ta šesta pomvad, s'm pa en jutro sedev na pragu, pa gledov ene podobe v en star' knig, pa lud' tiste krače zrav'n, ampak nis'm n'č vedu zakva se gre. Čeprav s'm že znal splezat na ta v'soko hruško, k' je rasla pred hišo. Enkr't pa, na vem koga me j' bo, začnem okoT skakat, pa neke j pojem, kar nankr't pa uzamem v roče eno sčirco, pa v's lubje omaj'm, s hrušče, k' je rasva pred hišo, hi, hi... Jej, m' je b'la potlej ušeč, k'r nagledat se jo nis'm mogu, me pa zagrab ena močna roka, pa začne po rit', pa po hrbt', pa po gval'. O neeee, ataaaa..." Tako Jože Sodja začne v monodrami Živelo življenje Luka De, z rojstvom in otroškimi leti pač. Monodramo je po pripovedi treh starčkov v domu ostarelih zapisal Pavel Lužan, Jože pa jo je priredil v domače, češnjansko narečje, ki je eno izmed štirih bohinjskih narečij. Zgodba govori o Lukovem življenju od rojstva do dne, ko se sicer dobrovoljnemu možaku od vsega hudega in tegob, ki mu jih je prineslo življenje, zmeša. 'TJmrla mu je žena, predal seje pijači, namesto k maši je hodil v gostilno..., pa ga je zlomilo," pravi Jože, ki na vpašanje, ali je slabo uro dolga monodrama najtežja stvar, ki se je do sedaj na odru lotil pravi: "Ja, to je pa res. Matija Milčinski me je že dve leti nagovarjal, imamo eno fajn zadevo zate, daj, ti boš tole monodramo lahko odigral... Ampak, takoj, ko je rekel monodramo, me je kar streslo. Čeprav me je skrbelo, kako bom izpeljal, sem vseeno privolil. Pripravila sva jo skupaj in pred tremi leti sem jo prvič zaigral, do danes nekaj manj kot dvajsetkrat." Prvič sem ga videl konec letošnjega poletja na Glasovi prireditvi v Bohinju, koje na oder prišel v coklah, kratkih hlačah, niti "hozentregarji" pa niso uspeli preprečiti, da srajca ne bi razpuščeno visela iz hlač. Jože Sodja, po domače Zapoljarjev iz Bohinjske Češnjice je bil, zbranemu občinstvu pa je predstavil odlomek iz monodrame Živelo življenje Luka De. V pravi bohinjščini, natančneje v češnjanskem narečju. Le odlomek smo slišali, monodrama je sicer dolga 50 minut, in meni, pa še mnogim, se je zdel odličen. Nekaj čez petdeset jih ima in kot sem slišal o njem, da je tisti, ki v Češnjici gledališče gor drži. Skromno pove, da je v zadnjih letih res veliko v dvorani, sicer pa je v vasi že od nekdaj bila igralska tradicija. Po poklicu je elektrotehnik inje kot vzdrževalec zaposlen v dežurni službi v elektrarni Sava, amatersko gledališče, dramska skupina, oder... "To je moj oddušek," pravi Jože Sodja. prometne zveze, sem se vrnil šele naslednji dan. Ker sem moral v šolo, sem vlogo že prej oddal drugemu. Bomo pa imeli "suflerja", je rekel naš režiser Branc'k, ko sem se vrnil v Češnjico, boš pa "sufliral"." Branc'k, kot so mu domačini rekli po domače, je bil Jožetov vzornik. Pred skoraj štiridesetimi leti so se zbrali mladi v vasi, da bi naredili svojo igro. V Bohinjski Češnjici, kjer je tradicija igralstva stara že več kot sedemdeset let, so starejši sicer imeli svojo dramsko skupino, a v svoje vrste niso vključevali mladih. Tako naprimer kot danes skupaj z mladimi igre pripravlja Jože. Skratka, mladi so se odločili za dramo Scapinove zvijače in prav, Branc'k je bil tisti, ki je prevzel režijo. "Spomnim se, ko smo prišli k njemu, bil je fest možakar, dobrovoljen, žal že dolgo pokojni. Ha, ha, ha, ha se je zasmejal, a da b' še uči v, je rekel, igral sem veliko, bom pa še nauču. A sami mladi? Prav, pa sami mladi." In jih je naučil, čeprav je bil na premieri precej na trnih, kako bo, ker so bili vsi igralci brez izkušenj. Saj, če je na odru kdo z izkušnjami, se vedno da zanesti nanj, če kaj "zašteka". Predstava je uspela in tudi sufler je bil očitno pravi. Čelo igro se je naučil na pamet. "Točno sem vedel, kje kateremu "zaškriplje", takrat sem jaz vskočil s podajo. Včasih je bil šepetalec na sredini pod odrom. Vsi so hodili na sredino k tisti kupoli, /daj pa hodijo h kraju, šepetalec je sedaj za zaveso. No za šepetalca potem nisem bil več, raje sem igral na odru." Začel je z majhnimi vlogami, z leti pa je dobival tudi pomembnejše vloge. Saj, človek se z leti navadi, "strenira", pravi Jože, in potem ni več težko igrati nobenega značaja, naj bo ta dober ali slab, naj bo oseba v igri dobrovoljček ali sitnež. Tudi trema, ki je je bilo na začetku vedno dovolj, je z leti minila, zato pa je včasih nekaj strahu, da ne bi kaj teksta pozabil. "Zanimivo pa, da nikoli nisem imel problema z naglaševanjem." Tega se je Jože naučil že v ranem otroštvu. Doma so imeli "šuštarijo", oče je bil čevljar, zaposlena pa je imel še dva pomočnika. Delali so čevlje od osme zjutraj pa do devete, desete zvečer. 'Gasilska slika" po predstavi "Edinka" leta 1972 "A sami mladi? Prav, pa sami mladi." "Kako je bilo z mojo prvo igro na pravem odru? Imel sem vlogo, potem pa sem dobil pošto, da moram v Cerkno na tečaj, bilo je leta 1959, 1960, takrat sem se učil za elektrikar-ja. Tam sem izvedel, da tečaj odpade, ampak, ker so bile s Cerknim slabe Radia ni bilo, pa jim je Jože na glas bral romane, ki jih je v šoli imel za domače čtivo: Pod svobodnim soncem, Deseti brat.... "Tisto, kar je bilo v narekovajih, kar je kdo govoril, sem poskušal prebrati čim bolj tako, kot se mi je zdelo, da bi govoril junak v tisti zgodbi. Prav radi so me imeli, ker sem jim bral. S tem sem verjetno dobil tudi nekaj veselja za igranje in Jože Sodja med pogovorom... nastopanje. Mama ni igrala, tudi brat in sestra nista bila navdušena na to, je pa v nekaj igrah nastopil oče." Od šestdesetega leta naprej je Jože tako rekoč igral v vseh igrah, tam kjer ni, pa je bil zadolžen za luči, saj je izučen elektrikar. "Včasih ni bilo reostatov in ko je bilo počasi treba narediti mrak ali nasprotno dodati svetlobo, sem zato skrbel jaz. Za odrom smo imeli škafe, v njih osoljeno vodo, na dnu je bila elektroda, za utež pa je bil svinec, s katerega je bila preko kontakta speljana žica. Svinec sem na vrvi spuščal noter in bližje je bil elektrodi v škafu, bolj je svetilo, bolj si ga odmaknil, manj je svetilo... Kadar je lesen škaf puščal, te je lahko kar fino streslo. J a, včasih sem delal oboje igral in bil elektrikar. Smo našli tako vlogo, da sem lahko delal oboje." "Veliko nas je naučila Alenka" V Bohinjski Češnjici so vsako leto imeli vsaj eno ali dve igri, vsaka skupina je pripravila najmanj eno, leta ]957 je bilo celo sedem premier. "V Češnjici sta bila dva radia, televizije sploh ni bilo. Kam boš šel, po gostilnah? Mladi smo se zbirali po skednjih, pozimi po hišah, igralo se je harmoniko in enkrat je tako prišla tudi ideja za prvo igro... To je bilo pravo življenje na vasi," je o starih časih govoril Jože. Včasih, da je bila dvorana bolj polna, vedno do zadnjega kotička, če je danes polna do treh četrtin, je kar dobro. "Pred nekaj leti, ko smo neko nedeljo, pri nas je to dan za igre, igrali Poročil se bom s svojo ženo, je snežilo. Gledam v dvorano, pol jih je bilo že notri, pa si mislim, saj nekaj pa bo. Mlajši igralci so se kdaj pohecali z mano, pa eden reče, ti, a veš, da je vrsta od vhoda do ceste. Sem rekel, naj se nikar ne heca. Res no... Grem gledat, pridem nazaj, pa res... Nakar gredo še drugi gledat' Hitro smo se organizirali, spraznili galerijo, ki je sicer služila skladišču in še tja postavili nekaj stolov. Toliko gledalcev je prišlo, tudi iz Srednje vasi in Jereke, da vsi niso mogli noter, zato smo takoj naslednjo nedeljo igro ponovili." Kakšne igre so največ igrali, sem vprašal Jožeta, burke, veseloigre ali drame. Da vsakega nekaj, v zadnjem času pa bolj veseloigre, jih imajo ljudje rajši. Baje pa so se še pred vojno držali pravila, da so veseloigre igrali do pusta, od pusta naprej v dnevih posta do velike noči pa so v poštev prišle le drame. Igre so pripravljali kar sami. Starejši so učili mlajše. Vedno so se ...in pri obnavljanju dvorane ravnali po demokratičnem načelu, če je eden nekaj predlagal, so ostali izkušenejši temu pritrdili ali pa predlagali drugače... Kasneje so veliko sodelovali z "radolškimi kulturnimi pospeševalci", kot Jože hudomušno imenuje ljudi, ki so k njim prihajali z združenja Gledaliških skupin Gorenjske. "Tu moram reči, da nas je prav gospa Alenka Bole Vrabec naučila največ. Ona nam je recimo iz teksta črtala nedoločnike in pol-glasnike. Mi smo vedno govorili, moram povedati namesto moram povedat", poudarjali smo nedoločnike, sem ali nisem, namesto s'm al' nis'm... Bila je naša mentorica pri režiji, vedno je prihajala k nam na vaje gledat, kako delamo, postavila je prvo dejanje in smo ga pilili toliko časa, da smo ga znali. Ko sem delal z njo, sem pri sebi odkril tudi dar, da opazujem ljudi in se o njih zapom-nem, kako kateri hodi, kako izgovarja, kako se kateri obnaša... Ko sem dobil vlogo, sem šel v mislih po vasi in uporabljal, tisto kar je bilo značilno za vlogo, hojo kot ta, govor kot oni, obnašanje kot spet tretji. Tako tudi jaz učim mlade, ko jim rečem, no za to in to vlogo in to in to dejanje pa govori kot ta in ta... Vedno uspe." Sedaj, da se z njimi ukvarja Matija Milčinski, ki nastopa kot njihov mentor. Nanj pa se po pomoč in nasvet obrne tudi Jože, kadar ne ve, kako bi rešil kakšno zadevo v predstavi. V zadnjem času se največkrat za režijo odloča kar on, saj so nekateri starejši igralci prenehali z delovanjem, bodisi zaradi družin, otrok, službe... Pet iger je že pripravil v zadnjih letih, pred tremi leti pa se je udeležil tudi seminarja za režijo v Tolminu. Skupaj z gasilci tako kot se "zagre" Dramska sekcija že od ustanovitve deluje v okviru gasilskega društva Bohinjska Češnjica in Jože meni, da je tako tudi najboljše. Vas ima kakih 100 hiš, med 300 in 400 prebivalcev, od tega jih je kar 120 v gasilskem društvu. Nekateri so hkrati vključeni tudi v dramsko sekcijo. V mnogih vaseh so se dramske sekcije ločile od gasilcev in postale samostojna kulturna društva, v Češnjici ostaja tako kot je bilo. Če bi bili ločeni bi imeli samo težave, tako pa jo kar dobro vozimo skupaj, pravi Jože. "Včasih smo na plakate za igre pisali gasilsko društvo z velikimi črkami, spodaj pa dramska sekcija. Pa sem rekel, zakaj ne bi za predstave pisali obratno, dramska skupina z veliko in GD Bohinjska Češnjica z malo, saj je GD ponavadi bolj poudarjeno pri veselicah." Kadar potrebujejo gasilci za gasilski avto, denar dobijo oni, ko je treba obnoviti dvorano, gre nekaj več kulturnikom. V dvorani se vseskozi kaj dela. Letos so kupili cisterno za olje, napeljal1 centralno kurjavo, prenovili bodo stene. Pri obnovi dvorane jim je na pomoč priskočila tudi občina, saj p° Jožetovih besedah dobro sodelujejo z županom. Kar jezi ga, da nekateri pišejo v časopis, da občina nič ne da. Nekaj denarja je tudi od vstopnin, porabijo pa ga, kot rečeno, za obnovo dvorane, oziroma za stroške, ki jm imajo za pripravo igre, za plakate.-, po vsaki igri si ponavadi privoščijo zakusko, igrajo pa seveda iz veselja m ne zaradi zaslužka. "Tja do volitev mora biti dvorana gotova, 21. decembra pa bomo imeli premiero igre, ki jo pripravljamo. Trenutno nas devet, šest moških m tri ženske, vadi za veseloigro Jezični doktor Petelin. Igra sega v 15« stoletje, napisal jo je neznani fra"" coski avtor, prevedel pa Fran Žižek. Z njo bomo po božiču nastopili tudi na vsekulturni prireditvi v Bohinjsk' Bistrici, praznovali bomo namreč 140 let kulturnega delovanja v B©' hinju. Posebnost igre je, da bo glavno vlogo advokata doktorja Petelina igral oscminsedemdesetletni Stanko Langus, ki je to vlogo odigral že leta 1973." Lani so praznovali 70 'et delovanja dramske sekcije, našli so zapisano, da so takrat zaigrali prvo igro. Najbrž še v skednju ali na kakšnem drugem mestu, saj dvorane takrat še niso imeli. In poslej se je v Bohinjski Češnjici vsako leto igralo. V skoraj štiridesetih letih je več ko petdesetkrat stopil na oder, ali pa bi' za njim. tudi Jože Sodja - Zapoljarjev. Na odru so se zvrstili mnogi igralci, mladi in stari. Veliko jih je odnehalo zaradi šole, študija, otrok, družine, mnogi so prišli nazaj na češnj<"is£j oder. Tudi Jože bo v sinu Greg0 J bržkone imel naslednika. Tudi on se je v zadnjih dveh letih že posVcu^1^ "Jaz ga imam na očeh, pa še don' družba je, saj smo v dramski skup' res sami tapravi." V "Rokovnjačih" (1995) "So pa k nama hodile krnelo**, punce to kole zvečer, d' smo l petrolejk' mav poklepetal. Se z«f mo kuj toko gledat'. En večer■ rea ' naša koza pa tokle bca, sevede, z<* ' da sem jo vohka mav s komova dregnu. Je rekva hooo, naša pa to > me sune s komovcam, s tadrugo ^ pa po petrolejk', da pade po tj n. u tist'm se razbije, Uh u tist m not'r gospodar, jo nalet* ^ majst'r ga pa koj podraze, oo* < de t' bo tale Luka zlezujc tvoj P* u kamro. Kogaaa prav', pr n . $t t'ga ni, pr' nas pa kav sav a san ), pa petel'n. Ho, ho, ho, s majst'r, lih u tist'm se zalsis n ^ hleva, muuuuu, muuuu. Kdo. (i tole, a ti, al' petel'n. O ti hudič prav' jez'n kmet.' Igor Marjan Dolinšek, tisti, ki je zgradil Jesenice, Kropo. 0, včasih me je tudi kaj "zjezov" "Žilico sem dobil po očetu, on nam je otrokom skrivaj delal igrače, ampak jih ni mogel skriti, da jih mi ne bi našli. Že v osnovni šoli sem rezal z nožičem pod klopjo, doma je bila vsa miza zrezana. Pa hiške smo delali in ladjice, da smo jih potem spuščali po Savi in jih potem z brega s kamni bombardirali." Ja, prav ste prebrali v nadnaslovu, Marjan Dolinšek s Podmežakle je res ogradil Kropo in Jesenice, te celo dvakrat, pa železarno, pa Pivovarno Union... Da ne bo pomote, gre za makete, dvestokrat, dvesto Petdesetkrat, dvatisočpetstokrat... manjše, kot so Jesenice, Kropa... v resnici. Skoraj štirideset let je posvetil izdelovanju maket, tistih zadev, ki so nam bile otrokom najbolj zanimive, kadar smo s šolo šli na ekskurzijo v kakšen muzej. Marjan, ki gre počasi v sedemdesete, je sploh lep primer, kaj pomeni biti ročno spreten, saj mu tudi rezbarjenje, tolčenje pločevine, žganje v les... ni bilo tuje. Izdelovanje maket res ni le bobi, ampak "ornk dev", to sem se prepričal na obisku pri Marjanu Dolinšku. Vedno sem mislil, da je maketarst-vo hobi tistega, ki se s tem ukvarja. Nekaj tako, za zraven. Vam je bilo ^delovanje maket pravzaprav poklic. V začetku so mi makete res bile bobi. To je bilo, še preden sem začel delati za Tehniški muzej Jesenice, Potem pa je izdelovanje maket postno tudi moj poklic. V petdesetih letih sem tako izdelal nekaj maket za "laninsko društvo Jesenice. Načrtovano je bilo, da bi naredil makete za Vse koče, ki so bile med okupacijo Požgane.Takih koč je bilo kakih 40, a v planinskem društvu so si prišli "avzkriž, tako da sem jih naredil 6. Izdelal sem Kadilnikovo kočo na polici, pa Nemško kočo, ob 40-'etnici društva Skala so me prosili, da bi naredil maketo koče na Rožci mizarje že zasedeno, sem se potem učil, kot gradbeni mizar. Ampak glede na to, da sem vedno kaj drobnega delal, rezal in žagal kakšne male zadeve, sem več ali manj tudi kasneje v službi imel na skrbi bolj "murkslarijo" kot pa mizarstvo." V okviru železarne ste kasneje dobili tudi zaposlitev? "Ko sem leta '49 prišel iz vojske, sem se zopet zaposlil v železarni, v istem obratu, kjer sem se med vojno izučil. Leto zatem se je,sestal odbor teh ljubiteljev starine in so ustanovili tako imenovani Zbirni urad železarne Jesenice. Za zbiranje zgodovinskih virov, materiala, eksponatov... Vedeli so, kaj delam, prišli so k meni, če bi bil pripravljen kot izdelovalec maket |er obeh tamkajšnjih bivakov, pa tudi sodelovati v muzeju. Dobil sem malo k.°če na Voglu, ki je bila pravtako delavnico v. ^ajaška. Makete so bile že takrat tudi razstavljene." ^ letih po vojni torej, ko ste se tudi Zaposlilif kje pa ste se pravzaprav naučili izdelovanja maket? 'Med vojno sem bil sprejet v Vajeniško šolo, da bi se izučil za ■Modelnega mizarja. Nakar so me dlvrektor in mojster v šoli, pa tudi 0Ce, angažirali, da bi šel v šolo za Urrletno obrt v Celovec. Meseca pktobra leta '43 sem šel na sprejemni lzPit. Dobili smo polo šeleshamra in svinčnik, zraven nobene radirke, fakar smo morali nekaj narisati. Če Je bilo to v redu, si bil sprejet, sicer ne- Sprejet sem bil za takrat novo |mer bakrokovaštvo, tolčenje V'plb-Cevino... Šolo je financirala država, tako da smo dijaki plačali le po 6 mark na mesec. Dopoldne sem se pri Profesorju učil tega, popoldne pa sem *j v drugo šolo hodil učit' za kovača. profesor je hotel, da se izučim udi za umetnega kovača. Poznal je £r°po in si je želel, da bi se ta obrt'v ^roPi nadaljevala. Eno leto sem živel internatu, preživel vsa bombardirala, potem pa se je šola preselila v ^aizburg. Zato sem leta '44 šolo v .ovcu zapustil in se vrnil nazaj v vaJeniško šolo. Ker je bilo za modelne in najprej..., najprej sem izdelal maketo javorniškega gradu, ki je že takrat bil predviden za rušenje. Aha... še prej sem izdelal tovornike in z njimi prikaz, kako so tovorih železo in žeblje skozi Baško grapo naprej v Italijo, pripravil pa sem tudi maketo, ki je prikazovala oglarjenje. Vse to je bilo razstavljeno na razstavi, ki je bila leta 1951 v telovadnici nekdanje meščanske šole, tam, kjer je danes čistilnica." Iz železarne ste šli v muzej? "Najprej sem delal na letne nakaznice, potem pa so me "prekvalificirali" za muzej. Tam sem potem leta 1957, po drugi adaptaciji levega trakta muzeja, sem dobil delavnico spodaj v muzeju, majhen prostor, 3x2 metra... Sicer pa je Tehniški muzej vseskozi spadal pod železarno, vse do zadnjih let, ko je prešel v Muzej Jesenice. V mizami pa sem poleg maket moral delati še druge stvari, prva leta sem bil namreč še podrejen gradbenemu oddelku. Pripravljal sem razne tehniške razstave, veliko jih je bilo na temo NOB. Maketar restavrator je bil naziv mojega delovnega mesta. Plača je bila mizarska, čeprav so restavratorji po muzejih plačani drugače. Maketarji pa so bili sploh redki." Uacija Krope, 4,20 x 1,40 metra, razstavljena v muzeju v Kropi Marjan Dolinšek ob maketi Kolumbove Santa Marie. In potem ste v makete pomanjšali železarno, Jesenice... "V prvih letih ja. Izdelal sem Javorniški grad, objekt na Stari Savi, situacijo Javornika, situacijo Ra-dovne, prvo situacijo Jesenic sem izdelal leta 1953 v merilu 1: 500. Jesenice v takem obsegu, da je bila zraven zajeta cela železarna. Dolga je bila 6 metrov in široka 1,5 metra. Bila je izdelana za Zagrebški velesejem in se kasneje ni ohranila. Situacijsko maketo Jesenic sem ponovno naredil, ko so bili zgrajeni novi bloki na Plavžu. Izdelal sem maketo projekta mrliških vežic, ki naj bi jih zgradili na pokopališču na Blejski Dobravi, ki pa v taki obliki niso bile nikoli zgrajene." Vendar pa niste izdelovali le za železarno in jeseniški konec, en izmed vaših najlepših maket je zagotovo situacija Krope: "V Kropi sem že prej imel stalne kontakte, sodeloval sem pri postavitvi kroparskega muzeja, sodeloval sem s čebelarskim muzejem oz. muzejem radovljiške občine, delal sem industrijsko reklamo za Elan, čolne in male snežake, pa ploščice, ki so prikazovale smučko skozi profil, kakšna je njena notranjost... Po eni strani sem izdeloval makete za muzeje, vezane 'za zgodovino, po drugi pa projekte za prihodnost, kot recimo maketo za železarno, ki jo je Smelt gradil v Libiji, izdelal sem maketo nove povečane stavbe Opere v Ljubljani, ki potem ni bila nikoli povečana, saj so zgradili Cankarjev dom. Pravtako ni bil realiziran spomenik padlim na Goreljku na Pokljuki. Smo ravno prehajali v novo dobo. Izdeloval sem razne spominske plošče, napise za padle po Gorenjskem. Jaz sem naredil figuro, v železarni pa so vlili. Za Pivovarski muzej v Pivovarni Union v Ljubljani sem izdelal maketo tovarne, kot je bila nekoč." Je bilo, oziroma ali je v Sloveniji ljudi, ki so se oziroma se ukvarjajo s tovrstnim maketarstvom? "V takem smislu, kot sem makete delal jaz ne. Izdelujejo pa maketa v raznih projektivnih birojih, vendar so te bolj enostavne, izdelane bolj na hitro." Kje so vaše makete? "Največ jih je v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, veliko jih je na Jesenicah, potem v Pivovarskem muzeju v Ljubljani, v Poštnem muzeju v Škofji Loki, v Kroparskem muzeju... Mnoge so tudi že uničene kot prva situacija Jesenic, pa velike makete, pri katerih nas je sodelovalo kar po 30. Te so bile razstavljene na sejmih po bivši Jugoslaviji, Zagreb, Beograd, Skopje... Sodeloval sem pri izdelavi ogromne makete, ki je bila posnetek obratov železarne v Zenici." Katera je najstarješa pa še obstaja? "Moje koče so vse v planinskem muzeju v Mojstrani." Makete ste seveda izdelovali predvsem po naročilu? "To pa ja, samo po naročilu. Je preveč dela z njimi, da bi jih delal kar tako." Kako ste se ponavadi lotili dela, dobili ste fotografije, načrte...? "Najprej smo se dogovorili, kako in kaj, v kakšnem obsegu naj bi bila maketa, potem smo določili merilo, ki se mu je potem pri "presnemavanju" iz narave na maketo potrebno vseskozi prilagajati. Merila so ponavadi od 1:10 do 1:250. Le jeseniška situacija je bila večja, namreč 1:2500, enaka je bila tudi maketa Cerkniško jezero." Ko ste določili merilo, kako ste se potem lotili... recimo Krope, ste imeli fotografijo s točke, s hriba, od koder se vidi čimveč Krope? "Najprej je potrebno poiskati vse načrte, najprej katastre iz tistega obdobja, v katero naj bi postavili stanje na maketi. Tako dobiš seveda kompleten tloris objektov, kraja... Na katastru so ponavadi z rdečo označeni objekti, ki i>o zidani, kar je rumenega ali pa oker, to je leseno. Pri starejših objektih je bilo veliko kontakta s starejšimi še živečimi petindvajset, tudi na meter, če je merilo tako. Izohipse je mogoče "pobrati" s kart posameznih občin, katastri jih nimajo. Pri Kropi recimo, so obstajale izohipse za okoliške hribe, kar je poseljenega, pa so dodatno izmerili geometri iz Radovljice. Potem pa materiali. Za izohipse in naguban teren sem ponavadi uporabljal vezane plošče, za ravnino pa panelko. Glavni materiali so poleg lesa še papir, kovina, plastika... Najboljši les za objekte je lipov les, ker je mehak in se lepo se obdeluje. Kadar ni bilo treba lotat' sem uporabljal kar aluminij, ki se lepo krivi, sicer pa je najbolj primeren cink in pločevina, ki se da lotati. Zelo pomembna v različnih kombinacijah pa so tudi lepila." Kaj pa drevesa oziroma tisto, kar na maketi predstavlja naravo? "Šoto za njive mi je ponavadi prinsel znanec iz Ljubljane. Po mah za smrekce, ko se jih še ni dalo kupiti, sem hodil na Jezersko in na Vogel. Kasneje pa sem določene stvari, kupoval v specializirani trgovini v Beljaku." Največ ste se zamudili pri maketi... "... Krope. Časa je bilo samo eno leto, zato sem moral delati zelo intenzivno, ob rednem delu dopoldne, še vsak dan popoldne, pa nedelje in sobote, ves dopust v tistem letu je šel... Kakih deset let od leta 1953 naprej nismo skoraj nič hodili na dopuste, v tistih časih sem največ delal za velesejme... Sicer pa je bila situacija Krope tudi precej velika maketa, dimenzij 4,20 x 1,40 metra. Preden smo določili mere, sem naredil okvir \j. letev, da smo Uali> nesli po stopnicah v muzej in s tem preverili, če bomo maketo sploh lahko spravili noter." Nikoli realizirani projekt mrliških vežic za pokopališče Blejska Dobrava. ljudmi, ki so objekt videli, še preden je bil recimo spremenjen ali celo podrt. Pomagajo stare fotografije... Ko sem delal Staro Savo, so vsi objekti še stali, tako da sem jih lahko vse premeril." Kako ste v Kropi naprimer izmerili cerkveni zvonik? "Ena možnost je, da vzameš svinčnik in meriš na oko kot slikar in potem preneseš na papir. Če imaš možnost, pa objekt lahko izmeriš "od blizu". V Kropi sem iz tamkajšnje kapelice iz line v zvoniku spustil meter, nekdo pa je spodaj gledal, koliko je od mene oddaljen kateri rob, stopnic, vrat... Ker načrtov cerkva v glavnem ni, je to edini način..." Dela na terenu je bilo torej veliko? "Saj pravim, 200 objektov sem moral zrisati in jih potem tudi izdelati. Po količini objektov je sicer največja situacija Jesenic, po zahtevnosti pa je bila Kropa zagotovo najbolj zahtevna." Ko ste imeli zbrano vso dokumentacijo, zrisano vezano ploščo..., potem greste v lov za materiali? "Določiti je treba izohipse, te so lahko na pet metrov, na deset, na "Fino" delo, kot je izdelovanje maket vsekakor zahteva precej potrpežljivosti. Vam je kdaj ob delu kakšna stvar pokravžljala živce, ko ni več šlo? "O tudi. V tla ravno nisem metal, "zjezov" me pa je. Posebno, če sem mogel ne po lastni krivdi kakšno stvar dvakrat delati. Kot pri jeklarni, ko sem na plošči naredil izrez za iztek potoka Bele... Pa pride odgovorni za jeklarno in reče, saj tole pa mi zdaj zasipamo. In sem naredil zastonj. Podobno je bilo s progo med objekti v železarni, enkrat je bila tu, drugič spet tam... Nazadnje sem vprašal direktorja Šteblaja, ta pa je dejal, tam kjer jo boš položil tam naj bo." V "penzijo" ste šli leta 1989, je kdo za vami prevzel delo maketarja? "Ne, nobeden se ni lotil tega. Bila sta dva, pa sta šla vsak v drugo delo." Ali še dobite kakšno naročilo? "Orodje bolj sameva, naredim pa še kaj, če me kdo "naštima". Kot me je oni iz Cerknice, da sem za njegovo maketo naredil za osem vasi hišic. Sicer pa raje še doma kaj postorim, na vrtu in okoli hiše. Penzijon je penzi-jon, ane." • Igor K. Fuj, spet november, boste rekli Sivina, puščoba, hlad, v šoli pa stalni pritiski, da te od vsega kar boli glava. Kako pesimističen uvod, kajne? Ampak samo zato, da ga Jul sesujemo! Kje pa piše, da moramo Živijo i razpoloženje: kako se obleči, negovati, gibati, česati, da se bomo počutili bolj gotovi vase, vse to si spet lahko preberete na straneh, namenjenih NAJSTnikom. Upamo, da vam bo koristil tudi kateri naših (dobronamernih) nasvetov. O tem, kakšnih oblečeni v sivo in dolgih fac tavati po svetu in se sekirati za vse? Raje vsebin si želite, da boste te strani še raje brali, pa nam lahko pišete. se programirajmo, da bomo vedri in veseli ali pa (zakaj ne) celo Naš naslov poznate (Gorenjski glas, rubrika NAJST, Zoisova 1, 4000 Kranj), zaljubljeni! Tudi naše vedre strani naj vam preženejo slabo mi pa nestrpno pričakujemo vašo pošto. Uživajte! V fitness centru Monilca sport na Brdu Spoznajmo ameriško aerobiko!!! V fitness centru Monika sport na Brdu bodo čez dober teden gostili Američana Christopherja Kilcsa, vrhunskega tekmovalca v aerobiki. Pripeljal ga je TOMO VRHOVNIK, inštruktor aerobike, ki ga predvsem obiskovalke centra Monika na Brdu dobro poznajo. Svojo priljubljenost Tomo pripisuje zlasti temu, ker pri urah aerobike ustvarja pravi show, kar je denimo ena od značilnosti ameriške aerobike. Letošnje poletje jo je pobliže spoznal, ko je v ZDA obiskal tako imenovano Idea Convention, največjo konvencijo za aerobiko v svetu. Mesec dni je delal v fitness studiih Los Angelesa in v Santa Barbare ter se učil njihovega načina aerobike. Pri nas se z aerobiko ukvarja pretežno mlajša ženska populacija, v Ameriki pa se na ta način rekreirajo mladi od 18. pa tja do 70. leta in več. Med ljubitelji je tudi tam večina žensk, vendar je med privrženci tudi skoraj tretjina moških. O tem, da se nekod odloči za takšen način vadbe, pri Američanih navadno ne odločajo leta, temveč kondicija. Zavedajo se, da si je moč z aerobiko lepo oblikovati telo, skupaj z dieto pa tudi zmanjšati telesno težo. kar bo verjetno naredilo vtis tudi na naše obiskovalke. Gospod Riles bo v Sloveniji gost Fakultete za šport, kjer bo prihodnji teden potekalo izobraževanje za trenerje, sodnike in tekmovalce športne aerobike, ob koncu pa tudi "aerobic vveekend workshop". V tem času pa bo tudi gost v fitness studiu Monika na Brdu, kamor prisrčno vabimo vse ljubitelje aerobike," pravi Tomo Vrhovnik. "Ker je število sodelujočih omejeno, si mesto zagotovite s predhodno prijavo, in sicer na telefon fitness studia Monika na Brdu 064/221-133. Christopher bo naš gost v nedeljo, 23. novembra, ter v torek, sredo in četrtek, od 25. do 27. novembra, v večernih urah." SPOZNAJTE AMBtSKO CHRISTOPHER RILES mednarodno priznani trener aerobike in fitnesa AEROBIK DAY od 23.1 1 do 27.1 1 OMEJENO ŠTEVILO UDELEŽENCEV PREDNAROČILA na tel.:221133 "Christopher Riles je priznani mednarodni inštuktor aerobike in fitnessa, trener ter bivši tekmovalec v športni aerobiki. Ne le da sijajno obvlada koreografijo, temveč je tudi izjemen shovv-maker, Dost' mam, mozolj, ta velika rdeča pika, ki me tako pogosto mika ZRCALCE, ZRCALCE NA STENI POVEJ Zrcalce, zrcalce, na steni povej: sva še kaj prijatelja? si še moj zaščitnik? AP ves namrgođen vame bolščiš, do jutra do mraka povsod mi težiš; "Glavo pokonci, veselo naprej mladenka najlepša v deželi si tej!" Očala dobre volje in veselih misli, s katerimi bi se gledali v ogledalo na steni in v svoji duši, je naletelo na zelo lep odziv med vami. Zato bom nekaj odgovorov naših NAJ MLADENK kar napisala: Danica K. Lepa si, sposobna si, predvsem pa znaš! In izpit je bil narejen, kajti samozavest pomeni veliko, mogoče celo več, kot če se vse naučiš. Marija K. V ogledalu se glej z veliko optimizma in polnim košem dobre volje. Moni C. je napisala daljše pismo, zato le nekaj misli iz vsebine: Tvojega nasveta doslej še nisem uporabila, ker nisem vedela, da mi "očala dobrih misli" lahko pričarajo novo Moni. Iz radovednosti sem poizkusila in rečem ti, deluje. Nekaj časa sem premišljevala o podobi v ogledalu (ki sem v resnici jaz) in prišla do sklepa, da me imajo prijatelji vendarle radi, zaradi tega, kar sem in ne zaradi obraza. Verjetno se ne bo najboljša prijateljica skregala z mano zaradi mozoljev, kajne?! Sedaj sem si obljubila, da bom vedno poskusila nase gledati skozi svetle misli, vendar pa bom za kožo še vedno skrbela kot prej. (Hvala za tvoje nasvete, ki jih pri negi pridno upoštevam). Nagrado za NAJ nahrbtnik si zaslužite prav vsi, žreb pa je določil MARIJO KORDEŽ, RAKOVICA 12, 4201 ZG. RESNICA. Nahrbtnik, ki ni več za planinarjenje, ampak za fine deklice za robček in denarnico in seveda za "šminko", že komaj čaka, da ga dvigneš v STUDIU MA, V KRANJSKEM NEBOTIČNIKU, IV. NADSTROPJE. Ogledalo je res Čudovita stvar, milijon misli nas prešine, ko se gledamo vanj in marsikatero estetsko napako si storimo, če se obupano lotimo obraza, ki ima morda samo en mozoljček. "Tole moram takoj odstraniti, le kako se je moral kar čez noč pojaviti, uf, že spet ta menstruacija, pa malo sem živčna, in ravno da-nes, ko imam zmenek!" Puf, pa ga sti-snemo. Ogledalo je dobilo svojo pošiljko, koža pa veliko rano in še več slabe volje. Kaj pa zdaj, vse je padlo v vodo? Dragi moji NAJČki. To je le kratka zgodba izpred ogledala. Napišite še vi kakšno, objavili jo bomo, in pripisali " nauk." Nikoli ni tako slabo, da ne bi bilo lahko še slabše, saj veste, nadaljevanje na mestu iztisnjenega mozolja nastanega dva in ... Torej: tokratna nagrada bo podeljena za zgodbo izpred ogledala. Pišite na naslov: Studio MA, Bleivveisova 6, 4000 Kranj. Za konec še strokoven nasvet: če imaš težave s kožo, jih nikoli ne rešuj, kadar si jezen (jezna) nase. Vedno se na nego pripravi - doma, še bolje pa je, da vsej enkrat opraviš obisk v kozmetičnem salonu, kjer ti bodo svetovali in ti seveda tudi pomagali. Vaša kozmetičarka Mojca Z. STUDIO ZA KOZMETIKO ZA VSE, KI PRIČAKUJEJO VEČ OD OBLJUB. SUM) Spet zamujaš? Morda zate, ker imaš slabe organiziran dan Kako postati gospodar svojega časa Če ste si že kdaj zaželeli, da bi dan trajal dlje ali se obupano spraševali, zakaj ste zapravili ves pretekli teden - brez panike. Obstajajo načini, kako najti dovolj časa za vse, kar si človek želi početi. Rešitev sta urnik in malce odločnosti. 1. TELEFON M RAN JE Stokrat na dan zazvoni telefon. Prosi mamo ali sestro, da sprejme sporočilo, če slučajno takrat, ko zazvoni, počneš kaj pomembnega. Telefonska tajnica je seveda še boljša, toda precej dražja rešitev. 2. M OKI. 1 VIZUM\« S I Čas je za nakup rokovnika. In zvečer, preden ležeš v posteljo, vanj zapiši vse, kar moraš opraviti naslednji dan. Vsako opravljeno nalogo označi (dobro za samozavest). 3. SINDROM IHHSIU DEKLE C E Nauči se reči ne, ko te nagovarjajo, da opraviš stvari, ki jih ne želiš delati in ti niso zares pomembne. 4. PREVEČ OBVEZNOSTI Zavedaj se svojih sposobnosti. Ko te nekdo zaprosi, da nekaj narediš, se najprej vprašaj, ali je to zares potrebno. Moram res zapravljati svoj čas za to? - Če je odgovor ne, ne delaj tega. Kam so šli vsi.... mozolji KUPON Kozmetični studio Ksenija Rudija Papeža 5, Kranj tel. 328-169 Pri obisku v Kozmetičnem studiu Ksenija imaš s tem kuponom IZREDEN popust: * ob paketu solarija ti kozmetičarka BREZPLAČNO oblikuje obrvi in pobarva trepalnice * ob negi pa ti nudi tudi BREZPLAČEN obisk solarija. Nekaj nasvetov za pametna dekleta Odlično izgledaš, mi je rekla prijateljica.« Rada bi, da bi ti prijateljice takrat, kadar ne izgledaš prav dobro, to tudi povedale. Priznaj: to ni vedno enostavno. Z Anjo sva bili skupaj v kabini za preoblačenje. Pomerjala sem ozke kariraste hlače, za katere sem bila prepričana, da bom v njih cool in moderna. "A je u redu? Nisem predebela?" sem jo vprašala. "Ne, je odgovorila, super je." Vedela sem, da to ni res. Takšne hlače bi se morale nežno in natančno dotikati telesa, te pa so se prilepile name kot folija, v katero oviješ sir. Anja je kljub mojim pomislekom vztrajala pri svojem in jaz sem jih seveda kupila. In jih tudi nosila, dokler nisem nekega dne zagledala odseva svojega v preozke hlače stlačenega sala v ogledalu neke izložbe. Groza! Kaj storiti? Hlače so šle seveda takoj v zadnji kot omare, toda kaj bo z nama z Anjo? Najboljša prijateljica mi je lagala! Potem me je kar naenkrat prešinilo, da Anja pravzaprav ni čisto nič posebnega. Povsem enako sem reagirala tudi sama, potem ko je sošolka Petra prejšnji teden kupila za znoret hecne čevlje, v katerih za povrh še hoditi ni znala. Anji nisem težila s svojim razočaranjem-Saj smo vse enake. Je pač tako, da je težko reči: poslušaj punca, v tej obleki si pa grozna. Znanka mi je povedala zanimivo taktiko: kupuješ obleko, vzameš prijateljico s seboj. In se narediš radodarnega, pa ji rečeš, da ji jo brez težav kdaj pa kdaj posodiš. Če se bo razveselila, ji je stvar zares všeč. Če pa se bo izmotavala, da res ni treba, da Ji mogoče ne bo prav ali da že ima nekaj podobnega v omari, potem raje še enkrat premisli. No ja, mogoče ti cunjica kljub vsemu pristoji. CUNJICE CUNJICE CUNJICE !!! Mladi se radi oblačimo v žive barve. Rumena, oranžna, rdeče-črna kombinacija, te barve ujete v karo vzorce, se pojavljajo v letošnjih modnih oblačilih, namenjenih mladim. Naše fotke so posnete v prodajalni Biba v Kranju. Biba je družinsko podjetje, ki uspešno posluje že devet let, svojo prodajalno pa ima po novem tudi v ljubljanskem Bežigrajskem dvoru. Njihove trgovine so dobro založene z oblačili za otroke in mlade, pa tudi drugi družinski člani najdejo tu kaj lepega in praktičnega za prosti čas. Prodajajo izdelke priznanih slovenskih (in tudi tujih) proizvajalcev, zlasti prepoznavna je blagovna znaka Nes, omenjajo pa tudi vrsto drugih, med njimi najnovejši Beti ski program. Oblačila so iz naravnim materialov in modnih trendov, pa tudi konkurenčne cene v njihovih dobro založenih trgovinah niso nepomembne. Mira, Nada in Irena, ki so Gorazdovemu fotoaparatu pozirale v živahnih oblačilih, pa so Bibine prodajalke. Rok iz Rok'n banda z novo frizuro Simpatični Rok iz popularne slovenske glasbene skupine Rok'n band si je za striženje •zbral frizerski salon Meta v Podlubniku v Škofji Loki. Na.računalniku si je ogledal, kakšna frizura in barva las bi mu najbolj pristajala in kakšen bi bil najbolj "kul", nato pa sta se skupaj z Majo (na sliki pred računalnikom) odločila, da striženje zanj in njegove ^evilne oboževalke ne bo preveč revolucionarno in da svojih lepih temnih las ne bo sPremenil v zlatorumene. Tudi vsi ostali, ki bi prek računalnika radi ugotoviti, kakšna frizura vam najbolj pristoji, ste povabljeni v frizerski salon Meta (naročite se lahko po telefonu 622- 321), enemu od srečnih izžrebancev, ki bo prav zapisal imena vseh članov dupine Rok'n band pa bo to omogočeno brezplačno. Torej: odgovor z imeni vseh članov R°k'n banda pošljite do konca novembra na naS naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, s Pripisom "Rok'n band v rubriki najst". BODITE TUDI POZIMI NA TOPLEM Izkoristite ugodno ponudbo kurilnega olja! GOTOVINSKO PLAČILO IN PLAČILO S KARTICO MAGNA: pri nakupu nad 1000 litrov pri nakupu nad 2000 litrov OBROČNO ODPLAČILO: pri nakupu nad 1000 litrov v 3 obrokih v 5 obrokih 45,80 SIT/liter 45,30 SIT/liter 46,60 SIT/liter 47,60 SIT/liter brezplačen prevoz brezplačen pievo/, brezplačen prevoz brezplačen prevoz MOŽNOST PLAČILA OB DOSTAVI, NAROČENO KURILNO OLJE VAM BOMO PRIPELJALI OB DOGOVORJENEM ČASU. Za naročilo pokličite: BENCINSKI SERVIS od 8.00 do 20.00 ure: BS Radovljica 064/715-242 SKLADIŠČE od 7.00 do 15.00 ure: skladišče Medvode 061/611-340 PETROL KONTA KT PODJBTJ* ZA PROJEKTIRANJ*, PROIZVODNJO IN PRODAJO TR7IC. rt.o o. Lom 53, Tržič, tel.: (064) 55-077 SUPER UGODNO BARVNI TELEVIZOR VOYAGER TM ekran 51 cm, 90 programov, samodejni izklop, daljinsko upravljanje, teletext... 44.910SIT NOVA TEHNIČNA TRGOVINA V TRŽIČU PREDILNIŠKA 16, 4290 TRŽIČ, TEL: 064 54 270, 53 571 int. 258 ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL BELA TEHNIKA TELEVIZORJI - AKUSTIKA MALI GOSPODINJSKI APARATI UGODNE - KONKURENČNE CENE ZA TELEVIZORJE OD 37 cm do 81 cm - H TRI LETA GARANCIJE! DODATNI 5 % GOTOVINSKI POPUST, PLAČILO NA 3 ČEKE BREZ OBRESTI. MONTAŽA SATELITSKIH IN NAVADNIH ANTEN SERVIS IN NASTAVLJANJE TELEVIZORJEV (mobitel: 0609/64 81 81) NAGRADNA KRIŽANKA DZS d.d., Založništvo literature 1000 Ljubljana, Mestni trg 26 5-140 3N /\ vrni h • *' tf*3mmm%A ANTONIO BANDERAS IT. FILMSKI REŽISER (SERGIO) MESTO V SEVERNI ITALIJI AVSTR. ARHITEKT ihOl AMU) RIM. BOG LJUBEZNI ZADNJA BRAZDA NA NJIVI MATEMATIČNA KOLIČINA NEMŠKO MOŠKO IME RAZPREDELNICA INDIJSKI INSTRUM. S STRUNAMI ZMENEK (ZASTAR.) PAS PRI KIMONU STARA PRESTOLNICA BABILO-NIJE KALCIJ LOŠČILO ANTIČNO RAČUNALO 19 ARISTOTEL (LJUBK.) KONEC POLOTOKA KRAJ V DALMACIJI ENOTA PESMI IZ DVEH ALI VEČ DELOV 10 OPIS, PODAN S SVOJIMI BESEDAMI NAŠ IGRALEC IN PEVEC MERA ZA RITEM ŠPANSKI ŽIDI STOPNJA PRIDEVNIKA TOPEL hKVAlOUSK! VETER POLJSKA ZNAMENITOST MOC NARAVNIH SIL IN ZNANJA Ste se že kdaj znašli v zadregi, ker niste vedeli, KAKO DELUJE npr. mikroskop? Ali pa, KJE in KAKŠNI so Viktorijini slapovi? Tri knjige, ki Vam jih predstavljamo, Vam bodo odgovorile na ta in še mnoga druga vprašanja. Prva je OXFORDOVA ENCIKLOPEDIJA IZUMOV IN TEHNOLOGIJ - že peta v zbirki Oxfordovih enciklopedij. Mogoče že imate enciklopediji zgodovine in žive ter nežive narave? Zagotovite si še nadaljevanje te bogate zakladnice znanja. OSUPLJIVO ZAPUŠČINO - največje znamenitosti našega planeta -100 tistih, ki jih je ustvarila narava in 100 tistih, ki so delo človeških rok, pa boste spoznali v dveh knjigah: VELIČASTNE STVARITVE NARAVE in OHRANJENI ZAKLADI ČLOVEŠTVA. Z besedami ni mogoče opisati lepote fotografij, s katerimi sta opremljeni knjigi. Ko ju boste prelistavali, Vam bo zastajal dih! Zato ne odlašajte, temveč si pri.voščite ta užitek! Komplet treh knjig lahko naročite pri založbi DZS, po telefonu 061/140-5-140 ali internetu http://www.dzs.si DZS bo podarila tri knjižne nagrade in sicer: 1. Veliki skladatelji - bogato ilustrirana knjiga opisuje življenje in delo 61 največjih skladateljev od 16. stoletja ćo naših dni. Poleg tega prikazuje tudi razvoj kompozicijskih tehnik, orkestrskih glasbil ter velikih tokov in zvrsti v glasbi. 2. Aromaterapija - zdravljenje z aromatičnimi eteričnimi olji rastlin kot dopolnilna in preventivna medicina. Knjigi je priloženo tudi pet stekleničk z eteričnimi olji, tako da lahko takoj preizkusite njihovo blagodejno delovanje. 3. Božični duh - praznični izbor štirih tako imenovanih božičnih knjig največjega angleškega romanopisca Charlesa Dickensa. Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 26. novembra 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. ORJAŠKA KAČA SESTAVIL: F. KALAN PISMENO SPRIČEVALO KRŠČANSKA MOLITEV IZRASTEK NA Gl AVI PORTUGALSKO MESTO (FORMULA II KONRAD ADENAUER VALERIJ NOSOV ORANJE VODNA ŽIVAL VZKLIK NA BIKOBORBI VESOLJSKO PLOVILO STARI SLOVAN SL. ASTRO-LOGINJA (META) ČETRTA dimo-bja MADŽ. ŽENSKO IME FRAN LEVSTIK KUHINJSKI ELEMENT MLSANOI MED BELCI IN INDIJANCI CRESLO-VINA NRAVNOST AVSTRIJSKA POROČEV. AGENCIJA FRANCOSKI FILOZOF (ERNEST) 16 RLDKO ŽENSKO IME HRIB PRI BEOGRADU ČRT KANONI ŽIVALSKI IZRASTEK ZAKONCEV OČE 12 GESLO 17 OVALNA POSODA TURŠKO IME REKE ARAKS RODOVNA SKUPNOST IME SCENO-GRAFINJE MUŠIČ 1 2 3 4 5 6 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Starši skakalcev kranjskega Triglava si ne želijo, da bi klub propadel zaradi žaljivega medijskega obračunavanja Treningi naj se nadaljujejo, o nepravilnostih pa naj odloča sodišče jo je glavni sklep, ki so ga po skoraj triurnem izrednem sestanku sprejeli starši skakalcev kranjskega Triglava -*arsi so pripravljeni za opremo in delo kluba prispevati tudi več denarja, da le ne bi otroci ostali "na cesti" -Veliko zaupanje trenerjem, posebno Janiju Grilcu in Bogdanu Norčiču GORENJSKA OD TORKA DO PETKA " anJ> 13. novembra - V Domu skakalcev na Gorenji Savi so se sl Ponedeljek zvečer na izrednem sestanku zbrali starši v i h • V kranjskega Triglava. Razmere v klubu so se namreč je . nJei51 mesecu močno zaostrile, saj so nekateri podatki, ki len* lnoc lm',rat' P° časopisih kazali na številne ^Pravilnosti v upravi kluba. "Mi o tem, kaj je res in kaj ni So "\e •noremo in nočemo presojati, namen sveta staršev je, da v - ^ 0 pogovorimo in odločimo, kako delati vnaprej, saj je »as razmeran nemogoče delati. Veliko je problemov, kličejo Kov SP.onzorJ' m odpovedujejo sodelovanja, vsega pa so krive Čas°r-Ce 'n enostransko in nepreverjeno pisanje v nekaterih 0rp°P!s'h- Vemo sicer, da je klub v težavah, tako finančnih kot Sanizacijskih, vendar pa mislim, da so vse te govorice in iv< h • naJb°y škodovale trenerjem in tekmovalcem," je v skli i *zrednega sestanka, ki so ga sklicali na pobudo staršev a'cev poudaril predsednik sveta staršev Bojan Žvikart. nestrpnost. O finančnih nepravilnostih v klubu pa naj presojajo tisti, ki so za to usposobljeni," je povedal Bojan Žvikart in zbrane starše pozval naj odkrito povedo svoje mnenje. Nenaden dopust trenerjev Prva se je oglasila Darja Zupan, ki je opozorila, da je v Časopisu prebrala, da je predsednik kluba v enem od Kd 0 je kriv za težave? m Ko jutri zgodi marsikatere-Jj.drugemu klubu v Sloveniji. Se vemo, s kakšnimi težavami lek^e.čujejo drugi športni ko-Čm\ kakšne so razmere v koh!ni Zvezi> na ministrstvu, zak Časa že ča^am0 na temi0 šP°rtu - in da se P." jn s*uša vsak po svoje znajti ra l^eživeti. Zatekamo se k res ie fll5,lskamem denarja in člankov izjavil, da lahko nje-Poceti reči' da Je bil° vse nega sina Primoža Zupan -od mJe Zakonito, da bi morali ijrha izklučijo iz kluba. Hkrati "arsi£esa plačati še doda- ti je povedala, da njen sin ^J* - vendar marsikdaj normalno trenira z drugimi v UkrjtCe.najbrž ni bilo mogoče klubu in da do sedaj pri dc|0patl» če smo hoteli, da treningih še ni bil zapostavila * klubu nemoteno pote- jen. To je kasneje potrdil tudi P'aču se<^ai ^lub draS° trener Bogdan Norčič. da le- Vendar pa je naš cilj, "O svojem sinu, Urbanu nadVrerurig' in delo v klubu Francu lahko povem, da bo alJuje in da se konča še naprej zastopal barve SK V sredo zvečer se je na vsakotedenskem sestanku zbralo tudi vodstvo SK Triglav. Sklenili so, da bodo ob podpori strašev, še naprej skrbeli za nemoteno delo kluba, o kakršnikoli menjavi vodstva kluba pa ne bodo govorili prej, preden se komurkoli ne dokaže krivda. Upajo, da jim bodo sponzorji še naprej stali ob strani in pomagali pri vzgoji skakalcev. Sporočilo za javnost ^rayni odbor SK Triglav Kranj je na skupni seji z "kl0 orSanl kluba 5. novembra 1997 soglasno flo*11"' ^a se ne ^° ve^ sPušč<*l v medijsko polemiko z Jonom Urhom in Alojzom Omejcem. ltnSe dodsedanje navedbe v raznih člankih s strani In kl°VkQnifl so neresnične, tendenciozne in izredno škodljive /ot/ ter °sebno grobo žaljive za predsednika kluba Jožeta v°rnika. I (•»?r ie Bojen Vrh, zaradi plačila dolga v višini več kot cy«)onov SIT utetn ,?Zensko in civilno tožbo proti Alojzu Omejcu zaradi d)eJl?ne8Q suma kraje klubskega denarja nQPrai^no tožDo Pron Alojzu Omejcu zaradi škode, ki jo je neod klubu zaradi malomarnega, nestrokovnega in 2, j.$?v°rnega vodenja računovodskih poslov v l. 1996 «)C fvomik - predsednik SK Triglav: °bmančni polom in naši skakalci še bolj uspešno °Htnt)ii]i! m raznih tekmovanjih in nemoteno vadijo za ^'Sko sezono. 'iPred*8?!'1! ^uba podpiramo politiko in delo vodstva kluba Hsprote» i denacionalizacijski upravičenec, vendar naj polovico (gospodarski gozdovi) £°1. j_ bi gozdovi, do katerih naj bi bila Cerkev vrnjenih v naravi, za del bi dobila ods*00 upravičena, ostali javna last. Na Štajerskem no, del pa bi jih podarila. • J.K STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICI Krščansko socialna unija Pravična razdelitev dobrin Ljubljana, 14. novembra • Stranka krščanskih socialistov, Krščanska socialna unija, je bila ustanovljena spomladi leta 1995 kot levosredinska stranka. Njen glavni cilj je Slovenija kot socialna država, opredeljena z ustavo. Zato bi bilo treba ohraniti tiste pridobitve nekdanjega socialističnega družbenega reda, ki jih uvajajo tudi visoko razvite kapitalistične države. Krščanski socialisti so zoper ustvarjanje razmer iz časov zgodnjega kapitalizma. Socialno in socialistično pomeni za stranko posebno zavezanost ekonomsko šibkejšim slojem prebivalstva ter večjo pravičnost pri razdelitvi dobrin. Krščansko je tudi kulturna opredelitev v najširšem civilizacijskem pomenu, ko je človek posameznik največja vrednota. Stranka temelji na izvirni politični tradiciji Janeza Evangelista Kreka in Edvarda Kocbeka. KSU priznava zgodovinski narodnoosvobodilni boj in obsoja povojne poboje, zagovarja pa spravo med bivšimi komunisti in bivšimi domobranci. • J.K. Združena lista socialnih demokratov Pahor protestiral pri Podobniku Ljubljana, 14. novembra - Predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor je zaradi neodgovornega in nerazvidnega ravnanja vlade z državnim denarjem protestiral pri podpredsedniku vlade Marjanu Podobniku. Pahor je v pismu Podobniku napisal, da je javnost z vstopom SLS v vlado pričakovala hitrejšo in korenitejšo preglednost javnih financ, da ni opravičila za zamude pri letošnjem državnem proračunu in proračunu za prihodnje leto, razloga pa sta pomanjkanje razvojne vizije in neskončna medstrankarska barantanja o vplivu, moči in nadzoru nad porabo javnega denarja. Javni denar se troši, čeprav proračun ni sprejet, kar je protiustavno. Prav tako vlada ni sposobna realno predvideti pomembnih finančnih načrtov. Tako je zgrešeno ocenila privatizacijsko luknjo (med 130 in 165 milijardami tolarjev) in stroške gradnje kilometra avtoceste (od 3,2 na 6 milijonov dolarjev). Za to nihče ne prevzame odgovornosti. Napake se nadaljujejo, čeprav je Podobnik ob vstopu v vlado napovedal resne spremembe. SKD Balkanske metode dela Ljubljana, 14. novembra - Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov je ostro protestirala proti balkanskemu načinu dela vladne koalicije. Kljub ustreznim prošnjam vladni zastopniki niso mogli posredovati poslankam in poslancem SKD predlog varčevalnih ukrepov in Bele knjige o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o kateri že nekaj časa poročajo mediji. Tak ignorantski odnos je značilen za to vlado, ki rada namenoma ignorira parlament in zlasti opozicijske poslance. Vladajoča koalicija se v razumevanju parlamenta vedno bolj bliža balka^. metodam dela. Poslanska ^ pina SKD bo prisUpJgto, neprijeten način izsilit1 a kar bi morala vlada storiti po pravilih par'a tarne demokracije. LDS Skupen dogovor o Romih M9 Ljubljana, 14. nove^j, Odbor za enake n?oZ,^an-človekove pravice m cj. jšine pri Liberalni demo* jefl ji Slovenije *»j*2£j' spremlja spodbujanje » v, nosti in sovraštva do K y. Takšna dejanja so pr°7a|nili na, poskusi nekaterih lo** skupnosti, da bi rornsKi ^ blem rešile z getoizacijo .„ mov, pa so nesprejemljivi. ia F.1 ofai ima več plati, zato W ' g* parlament skladno s o*jjt, nom ustave z zakonom _u ^ položaj in posebne P st, Romov. Lokalno skup« vlado in Rome pozivaj bj skupnemu pogovoru. ^ zmanjšal nestrpnosti n> c. tovil realno možnost sk ^ ga bivanja, so zapisali-"^ ^fgcTf Of i Uredpiilu politika; neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec '^jKjsSkj,VjK] Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Marjana Ahačič, Helena Jelovčan, Igor Kavcij Jože Košnjek, Lea Mencinger, UrSa Peternel, Stojan Saje, uw W»» ilolnik, Danica Zavrl -Žlebir, Andrej Žalar, Štefan fcargi, Uro5 Špehar (štipendist,' dežurni novinar) / ^klor|[?^nC' of,|«sD0 IJ Fotografija: Gorazd Sin*, Tina Doki / Priprava za tisk: Mcdia Art, Kranj / Tisk: DELO • TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, J"P^£& J Ustanovitelj in izdajatelj: ranja WvCvei? y Fotografija: Gorazd Simk, Trna Doki I. Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, teleta* 064/222-917 / MaO oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na "Vt^rTu^ ^ofaf' j, V D A \I I ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tu]«1 • . . na f^paS" KKAINJ DEM. Oglasne storitve, po ceniku. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 180 SlT (10 HRK za 50 let Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku Kamniški zavod je evropsko primerljiva ustanova z osrednjo slovesnostjo v Cankarjevem domu v Ljubljani je Zavod za invalidno mladino iz Kamnika zaokrožil dogajanja ob svoji 50-letnici. Petindvajseta seja občinskega sveta v Železnikih Taksa za obrtnike v znamenju volitev Očitno je, da svetniki v Železnikih pri sprejemanju nepopularnih taks že mislijo na prihodnje volitve. JJubljana, 12. novembra -Pokrovitelj in slavnostni gornik, predsednik države Milan Kučan, je na sloves-Qosti poudaril, da je kamniški ll*vod sodobna, evropsko primerljiva ustanova, ves čas ^esta temeljnemu poslanst-^ To pa je izobraževanje in Jsposabljanje ljudi, ki so jih dlesne okoliščine prikrajšale a enakovredno tekmo z V kamniškem zavoje v minulih petih imetjih šolalo več kot 500 gojencev. }r«gimi u se Prireditve ob 50-letnici kamniškega zavoda potekajo že vse leto, v sredo pa so jih zaključili z dnevom odprtih vrat v zavodu in s popoldansko slovesnostjo v Cankarje-vem domu. Poleg pokrovitelja prireditve je navzoče pozdravila tudi državna sekretarka z Ministrstva za šolstvo in šport mag. Teja Valenčič, sledil pa je kulturni program, ki ga je povezoval dramski igralec Aleš Valič. Nastopili so še pevec Zoran Predin, violinist V kamniškem zavodu šolajo gibalno ovirane otroke in mladostnike. Krajevna skupnost Podnart praznuje soh nart " KnUevna skupnost Podnart bo jutri, v nr J0' °b 19. uri pripravila v Domu kulture v Podnartu proslavo ob krajevnem prazniku. Kot Je povedal P edsednik sveta krajevne skupnosti Janez Erman, bodo p Pazniku podelili krajevno priznanje kmetu Rudiju t ?tocniku iz Rovt ter pokale najboljšim na nedavnem pMnovanju v nogometu in balinanju. V kulturnem jl0tjraniu se bodo predstavili učenci osnovne šole vsiše in moški pevski zbor iz Podnarta. Po proslavi bo _ ^uŽabno srečanje z ansamblom Obzorje, za postrežbo V udo. Poskrbeli člani Društva upokojencev Podnart. j..: krajevni skupnosti je največji problem glavna cesta, rj Je na nekaterih odsekih v zelo slabem stanju. Ker je v lahtVn* Prist0Jnostl> sarru ne morejo veliko narediti, Drih ^ opozarjajo in prosijo. Problemov, ki jih bo v Pnnodnje treba rešiti, je še več: pokopališče ie postalo K ctcsno, v vasi Zaloše si želijo javni vodovod, prizidek orna bo treba še ometati... Letos, ko je krajevna . upnost od občine dobila dva milijona tolarjev, so med ^"Jgirn urejali krajevne poti, okolico Doma kulture, razsvetljavo pri šoli na Ovsišah in električno napeljavo v [»omu, kupili so dva trosilca za posipanje peska - in še bi l^nko naštevali. • CZ. Saša Olenjuk, sopranistka Svetlana Čursina, baritonist Jaki Jurceg, pianistka Olga Pečenij, Domžalski komorni zbor, Mladinski pevski zbor ZU1M Kamnik ter petošolka Adrijana Agatič, četrtošolka Vesna Gerbec in dijak 1. letnika zavodske srednje šole Emir Okanovič. Zavod v Kamniku je nastal takoj po vojni, ta je namreč povzročila veliko otroške invalidnosti in bolezni. Slovenska država se zaveda dejstva, koliko gorja lahko povzročijo vojne ravno otrokom, zato se je med prvimi zavzela za prepoved protipehotnih min, je v svojem govoru omenil predsednik države in predsedniški kandidat Milan Kučan. Iz njegovih besed je bilo razbrati, da dobro pozna delo kamniškega zavoda, deloma tudi iz lastne izkušnje v študentskih letih, ko je bil v študentski sobi sostanovalec nekdanjega gojenca iz Kamnika. Otroci iz tega zavoda dosegajo enak izobrazbeni standard kot vrstniki, kar jim omogoča tudi nadaljevanje šolanja in študij. Žal pa je današnji čas nenaklonjen socialni politiki in invalidskemu varstvu, spremembe v družbi so nekaterim skupinam ljudi onemogočile zaposlitev (tudi invalide so prizadele okoliščine na surovem trgu delovne sile), manj je gradnje stanovanj, odpravljanja ovir za gibalno motene ljudi... Govornik je dejal, da je samo družba, ki razume posebne potrebe drugačnih ljudi in zmanjšuje razlike med njimi in ostalimi, lahko humana družba. D.Z.Žlebir Foto: Una Doki N M bosta Jani in Sašo oba odlična frizerja Če ne slediš trendom, si out ^ kot mali je Mali s škarjami letal po Loki bi lahko zapisali za oba brata Mali, Junija in Saša, oba frizerja, ki nadaljujeta tradicijo, ki jo je začela njuna mama Jožica, ko je leta 1975 v Škofji Loki odprla frizerski salon. p .......... ^IJe so pri nas še vedno jakost med frizerji, po dva, '•Je na letnik so se pomešali JJJ sošolke na srednji fri-*erski šoli. "Danes jih je j^kaj več, a le redki ostane- uv T« P°s,u» Se manj se jih fj!e«jayi. zunaj so taglavni *erjvi seveda moški, pravi h,at«jsi Jani (30), ki skupaj z /atom Sašom (26) že osem oK.j,xVsako leto na jesen ",sče London. Na začetku *da,S* ude'eševala tečajev, in . zanimajo seminarji I stri'^'^6' na zacetku sta j ta ? ' sedaj si le ogleduje- \ »no v Je novega. "Sproti \ iftJi88 slediti trendom in \ Dr„ !' sicer te čas povozi," \ Pra,v» Sašo. semteri od vaJu Je bolJši. gaVPrašal oba Saša, ki sem ! saln Zalotil" med delom v j v Škofji Loki, ki ga je \ 0(jJ* letom, dvema prevzel j • mame Jožice, in Janija, ki \ o VjVno "zaključeval" zadn-I salr, nko in ,ma že šest let Jani 2a.Vodnikovi v Ljubl-2nax "aJe sta si fanta po zličp preceJ različna, ra-ix\.\ .pa imata tudi stil Pravnja' pravi Sašo> da sta "Y ,zato oba najboljša. tu *f , Je boljši za nekoga, turn * 01 na različno struk- se J! Siank»k Saškotu veliko ci nod,l° mlajši, srednješol- p' Pa njegovih let, pri meni Je precej zadeve." Jani najraje dela frizure, kjer lahko kaj tudi odstriže, spremeni look, ne pa le špice poreže, Sašo pa prisega na kratke pričeske. "Mogoče sva z bratom, vsak v svojem koncu seveda, znana zato, ker novosti uvajava malo pred drugimi, ko jih drugi še ne upajo," pravi Sašo. To je zagotovo tudi rezultat njunih "izletov" v London. Tudi letos sta se konec oktobra udeležila sejma International '97 v Londonu, kjer sta si ogledala demonstracijska striženja znanih firm Oreal, Vidal Sasson, Toni & Guy, Cobel-la, Rita Rusk... Tokrat sta s seboj imela tudi kamermana Pop TV, ki je pripravljal televizijski spot za prireditev "London po Londonu", ki bo v nedeljo v Cankarje- vem domu. Skupaj z Ilirijo Vedrog jo pripravljata pop-tevejevca Vesna Dolenc in Primož Ogrizek. Na salonu bo pravzaprav London predstavljen Slovencem. In kakšna je letošnja moda: brez barve ne gre, značilni so večbarvni prameni, fru - fru frizure, afro look, na kratkih laseh se uveljavlja punk stil z razkuš-tranimi frizurami, nazaj pa spet prihaja tudi trajna. Če se stnžeta eden drugega. Že dolgo, da ne, ponavadi ju "sfrizirajo" kar sodelavke v obeh salonih. Je pa res, da se je starejši Jani učil na mlajšem bratu. "Dvakrat sem ga total zafural," pravi Jani, Sašo pa je svojo prvo modno revijo imel, ko je v sedmem razredu na dan, ko so bili sprejeti v mladince, cije*"«1"*1^ moJe genera- \ kJZL razlaga Jani. Sicer pa ; Sku' • hodi mlado in staro. Paj s svojimi sodelavka-alt *nai,a tako klasiko kot vedn Ceprav Pri nas folk še 5en ,° m kaJ Preveč navdu-drugačne, odštekane ostrigel sošolce in sošolke. Čakali so mamo, pa je zamudila. "Moram reči, da mi je še kar uspelo, le sošolca Staneta sem zaje... Stara mama je vedno govorila, da je izgledal kot kap'ci-nar brez kape," se spominja Sašo. "Takoj mi je bilo jasno, da bom frizer, že v osnovni šoli sem strigel prijatelje in prijateljice, mnogi od njih še hodijo k meni," o odločitvi, da bo frizer razmišlja Jani, Sašo pa :"Mama naju ni silila v ta poklic, sama sva se navdušila na to. Ničkoli-kokrat sva pometala po salonu in prala glave. Tistega duha v salonu se preprosto navadiš." Fanta sta zares predana poklicu frizerja in pravzaprav niti ne razmišljata, da bi v življenju lahko počela še kaj drugega. • Igor K. Železniki, 13. novembra • Čeprav je bila osrednja točka dnevnega reda o začetku javne razprave o prostorskih dokumentih prestavljena na posebno izredno sejo, so se razprave o drugih temah zavlekle na dobre štiri ure in kar nekaj pomembnih jih je bilo odloženih. Po treh zaporednih letih je občina Železniki letos izpadla iz natečaja za demografsko ogrožena območja. Ker so svetniki dobili gradivo za spremembe in dopolnitve prostorskega plana prepozno, je bila ta, zagotovo najpomembnejša točka dnevnega reda na sredini seji občinskega sveta občine Železniki preložena in dogovorili so se, da čez štirinajst dni o tem skličejo posebej tej temi namenjeno izredno sejo. To pa ne pomeni, da o rešitvah, ki jih ponujajo ti dokumenti ni bilo besede, zlasti so bili že tokrat ogorčeni nad dejstvom, da ni rešitev za predlagane obrtniške cone, kar vse kaže na to, da bo razprava o ponujenih prostorskih rešitvah v Selški dolini kar precej vroča. Sicer pa je mogoče ugotoviti, da delo svetnikom včeraj ni šlo posebej dobro od rok, saj so zapisnike in težave pri uresničevanju sklepov iz preteklih sej obdelali šele po dobrih dveh urah. Skoraj bi verjeli, da je imela pri tem prste vmes tudi polna luna. Največ besed je bilo namenjenih dejstvu, da je občina Železniki letos izpadla iz natečaja za sredstva iz naslova pomoči za demografsko ogrožena območja, pri čemer je župan priznal, da so razpisni rok zaradi dodatnih pogovorov s krajani v Davči o gradnji ceste Pomejačev Log - Mravlja za tri dni zamudili, javno pa se je tudi postavilo vprašanje, ali ni vzrok tudi v tem, da so svetniki tik pred zdajci spremenili odločitev o izvajalcu del. Določene nedoslednosti pri odpiranju ponudb in izbiri izvajalcev jih tudi v tem primeru "tepejo" in le dejstvu, da je vse skupaj "padlo v vodo" se imajo verjetno zahvaliti, da se ne bodo znašli zaradi tega na sodišču. Druga vroča tema so bile takse za obremenjevanje okolja z odpadki, ko so na prejšnji seji zavrnili županov predlog, da plačajo obrtniki in podjetniki po enotni tarifi. Tedaj so zahtevali kategorizacijo v več skupin, ko pa je bilo to tokrat pripravljeno, so tudi ta predlog zavrnili in končno zopet sprejeli enotno (nekoliko manjšo) tarifo 5.000 tolarjev za nosilca dejavnosti in po 1.000 tolarjev na dodatno zaposlenega. Ker gre za letne zneske - samo za primerjavo povejmo, da bo pet članska družina plačala 8.000 tolarjev, bi se kazalo vprašati, koliko je vredna ura zbranih svetnikov, vendar je očitno, da se že misli na prihodnje volitve. Do desetega novembra je bilo pobranih dve tretjini teh taks v decembru pa sledi poračun razlike. Župan si ni mogel kaj, da ne bi (malo v šali in malo zares) opozoril svetnikov na to, da so nekateri med njimi na to pozabili, in da so še v celoti dolžniki. Nič bolje se ni godilo tudi pri drugih točkah tokratnega dnevnega reda, saj so predlog sklepa o višini komunalnega prispevka za plačilo sorazmernega deleža stroškov opremljanja stavbnih zemljišč, ki naj bi bil pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, zavrnili z zahtevo, da se prouči možno znižanje teh stroškov, prav tako pa se niso mogli odločiti za sprejem Odloka o pokopališke redu v občini Železniki. Pač pa so potrdili odlok o koncesiji za dimnikarsko službo, kar pomeni, da bo to prva javna služba, ki jo bodo v tej občini uredili s koncesijo. Potrdili so tudi vrsto sklepov odbora za družbene dejavnosti in tudi pobudo za izločitev dela vasi Golica (štirih hiš) in Eripojitev k naselju Lenart na ušo v občini Skofja Loka. Omenimo še, da je koalicija strank SKD, SLS in SDS postavila županu kar deset precej ostrih vprašanj, na katere bo pisno odgovoril na prihodnji seji. Š. Žargi unicefM SLOVENSKI ODBOR ZA UNICEF Hvala za poslani nasmeh OTROCI IZ VSEGA SVETA SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA NAKUP UNICEFOVIH VOŠČILNIC Vabimo vas, da se pridružite številnim prijateljem UNI-CEF-a v Sloveniji in naročite zanimive in kvalitetne izdelke za poslovna darila in obdaritev otrok. Katalog in izdelke lahko naročite na: Slovenski odbor za Unicef, Linhartova 13,1000 Ljubljana Tel.: 061 131 43 40 Jani... in Sašo zavod za pokojninsko In invalidsko zavarovanje Slovenije Območna enota Kranj Stara casta 11, 4000 Kranj razpisuje prosto delovno mesto - PREDSEDNIKA IK L STOPNJE Pogoji: - zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa oziroma zdravnik druge klinične specialnosti - 4 leta delovnih izkušenj - aktivno znanje slovenskega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, možna pa je tudi varianta s krajšim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Območna enota Kranj, 4000 KRANJ, Stara cesta 11. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu pristojnega organa. KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli Mestne občine Kranju je odprta prodajna razstava slik in kipov Likovni umetniki za Prešernovo mesto. V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikar Bojan Bensa, v Mestni hiši pa akad. slikar Vinko Tušek predstavlja Barvne objekte. V Mali galeriji razstavlja slikar Jože Eržen. V Galeriji Sava, v poslovni stavbi Save, razstavlja slikar Marko Tušek. V Galeriji Pungert razstavlja Vinko Tušek. V Duo commerce "Pri Rekarju" razstavlja slikarka Nora de Saint Picman. V pizzeriji Marjetka v Žabnici do konca novembra razstavlja slike Izidor Vrhovnik-Dore, član KD Sava. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled spominska razstava ob stoletnici rojstva kiparja Franceta Goršeta. V razstavnem salonu Dolik razstavljajo slike člani Dolika. BLED - V galeriji Vila Nana je na ogled razstava slik slovenske in hrvaške naive. V hotelu Jelovica so na ogled reprodukcije del Picassoja, Van Gogha, Dalija, Cezanna in drugih. V hotelu Astoria je na ogled razstava fotografij Marka Pogačnika , likovna dela pa razstavljajo člani Likovne sekcije VIR Radovljica. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Stanko Toth, član FK Sloboda-Vis iz varaždina. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja je do konca novembra na do ogled razstava Sodobna škotska grafika. V okroglem stoplu Loškega muzeja Janez Pipan razstavlja dokumentarne fotografije Slovenske vinske kleti. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike na temo pravljic slikarka Mirna Pavlovec. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavljajo fotografije člani Moto kluba Leteči kranjci. V galeriji Fara razstavlja slike Miro Kačar iz Sorice. V Knjižnici I. Tavčarja je odprta razstava Ekslibrisi slovenskih knjižnic in knjižničarjev. TRŽIČ - V paviljonu NOB razstavlja perorisbe z naslovom Spleen Veno Dolenc. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled fotografska razstava z naslovom Utrinki moje poti avtorice Helene Mušič. 11. Frankurt po Frankfurtu NAKUP STROKOVNIH KNJIG V Cankarjevem domu danes, v petek, odpirajo tradicionalno prodajno razstavo tuje strokovne literature Frankfurt po Frankfurtu. Organizator razstave Knjigarna Mladinske knjige Konzorcij pričakuje, da bo letos pokazalo zanimanje za tuje knjige vsaj 12.000 obiskovalcev, kot jih je lani, ko so na ta način prodali 6000 knjig. Letošnja prodajna razstava je skrbno pripravljena, saj bo kupcem ponujeno največ tistega gradiva, po katerem je tudi na tujih trgih največ povpraševanja. Strokovne knjige bo na tokratni razstavi ponudilo 230 tujih založb z okoli 7000 naslovi. Največ bo družboslovnih knjig, knjig o naravoslovju in tehniki, umetnosti, pa tudi priročnikov, knjig o računalništvu in multimedijih ter medicini. Obiskovalci bodo lahko izbirali tudi strokovna dela, ki so v tujini postala uspešnice, posebej bodo predstavljene knjige letošnjega nobelovca Daria Foja, umetnostne knjige nekaterih založb pa bodo naprodaj po posebno ugodnih cenah. Frankfurt po Frankfurtu bo odprt do 20. novembra. Ekslibrisi slovenskih knjižnic in knjižničarjev OSNOVNA ŠOLA ŠENČUR Svet Osnovne šole ŠENČUR, Pipanova 43 razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS Št. 12/96) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovnega dela zavoda. Nastop dela s 1. 3. 1998. Mandat ravnatelja traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela in programskimi usmeritvami za vodenje osnovne šole in vrtca pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Šenčur, Pipanova 43, s pripisom "RAZPIS RAVNATELJA". Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku oz. po pridobitvi soglasja Ministrstva za šolstvo in šport. Zveza kulturnih organlzac\) Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj D*o VolarUi PRAVLJICA O ZLATOROGU sobota, 18. novembra 1997, ob 10. url, v Prešernovem gledališču 1 MESTNA ,OUČINA m (iuMHJSK* TCLCMAM GLAS NAJBOLJŠI ZA B0TANIK0VE KNJIGE Škofja Loka - Knjižnica Ivana Tavčarja v Skorji Loki in Društvo Exlibris Sloveniae ter ljubitelji ekslibrisov so lahko zadovoljni. Nedavni razpis za izdelavo ekslibrisov za knjižnice, knjižničarje in bibliotekarje jje izredno uspel. Najboljšim so minuli torek v škofjeloški knjižnici podelili nagrade in diplome. Celotna grafična zbirP bo postavljena v čitalnici bodočih novih knjižničnih prostorov. Že sam štiridesetlistni katalog, v katerem so zbrani ekslibrisi - 29 avtorjev je poslalo 54 ekslibrisov - je izredno lepo urejen in nekateri še posebno lepi ekslibrisi predstavljeni v barvnem tisku. Na naslovnici je fotografija ekslibrisa, ki ga je na razpis poslal Jože Vola-rič, vendar pa kljub svoji izvirnosti in likovni dovršenosti le-tega pač ne bi mogli nalepiti v nobeno knjigo. Avtor ga je namreč ustvaril kot skulpturo v železu. Katalog s povzetki v angleškem jeziku prinaša še marsikaj koristnega za stare in nove ljubitelje ekslibrisov, saj prinaša članke Ane Florjančič, Jara Dolarja in Lucijana Bratuše. Iz vseh na razpis prispelih ekslibrisov so v škofjeloški knjižnici pripravili tudi razstavo, ki naj bi po možnosti v prihodnje tudi potovala po drugih knjižnicah. Razstava, pravzaprav rezultati razpisa, so nastali prav ob tridesetletnici prve razstave ekslibrisov v Sloveniji, odprli pa so jo v Loškem muzeju. Tokratnega razpisa, tajnik Društva Exli-bris Sloveniae dr. Rajko Pavlovec je povedal, da ga bodo občasno še razpisovali, udeležilo tudi veliko umetnikov, slikarjev, grafikov in drugih. Dr. Pavlovec je izrazil željo, da bi v prihodnosti lahko v knjižnicah vse knjige opremljali z zanimivimi ekslibrisnimi listi ne pa kot zdaj z dolgočasnimi nalepkami. Nekatere knjižnice so na razpis poslale ekslibris, ki je bil zanje izdelan že pred leti, nekateri knjižni- I Med prejemniki diplom kar nekaj znanih slovenskih umetnikov. Prejeli so jih: Sto-jan Brezočnik z Raven na Koroškem, Irena Guček 0 Velenja, Bojan Klančar U Cerknice, Dušan Kmetec J* Pirana, Agata* Pavlovec Jj Škofje Loke, Nande Rupn'" iz Idrije, Edi Sever iz Škofje Loke, Dušan Sterle iz Kamnika, Maja Šubic iz Škofje Loke in Franc Vidic iz Škofje Loke. Nagrado za najboljši ekslibris je prejela akad. kiparka Andrejka Cufer iz Maribora. carji prav tako. Ker je bil razpis v slovenskem merilu, so ekslibrisi prihajali iz raznih krajev Slovenije od Ajdovščine in Črnomlja, do Maribora in Nove Gorice. Žirija, ki so jo sestavljali akad. slikar Leon Koporc, umetn. zgod. Dušan Koman in Ana Florjančič, ravnateljica škofjeloške knjižnice, je med ekslibrisi izbrala za najboljšega izdelek akad. kiparke An-drejke Čufer iz Maribora. Čuferjeva je izdelala prvo-nagrajeni ekslibris za mag-pharm. Štefana Predina, botanika in farmacevta, v obrazložitvi je žirija zapisala, da gre za ekslibris narejen v izvirni tehniki, prav tako tudi papir, ročno izdelan in obogaten z drobnimi rastlinami - vse pa je odtisnjeno v slepem tisku. EX LIBRIS KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA Diplomo za kolekcijo pa s prejela Franc Berčič-Berko 0 Škofje Loke za ekslibris kreK ana in trojno kolekcijo eks" brisov za Ano Florjančič W Arpad Salomon iz SlovensK < Konjic za serijo osmih eksi brisov. • Lea mencinger Foto: Tina Doki Ekslibris Vena Dolenca za Knjižnico dr. Toneta Pretnarja Tržič, offset Kaj je ekslibris? Ljubitelji knjige pač vedo, da je to lastniški znak v knjigi (pomeni iz moje knjižnice) z lastnikovim imenom in umetniškim motivom. Najstarejša znana ekslibrisa sta znaka egipčanskega faraona Ame-nofisa in asirskega kralja Asurbanipala. Najpreprostejši ekslibris je že podpis lastnika v knjigi, pa tudi razni pečati in žigi- Prvi Slovenec s svojim ekstibrisom je bil Jurij Slatkonja (1466-1522), glasbenik, novomeški prost in prvi dunajski škof. Ekslibrisi so danes izdelani v različnih grafičnih tehnikah - od linoreza, lesoreza, jedkanice do računalniške grafike; že dolgo jih zbirajo ljubitelji male grafike. Literarno srečanje v knjižnici AVTOR IN NJEGOV PREVAJALEC Tržič - Martinovo so v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja D0,j^o z vinsko kapljico praznovali s knjigo oziroma živo besed knjigi in njenem prevajanju: v goste sta bila povabljen pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar ter prevaja e_ večine njegovih del v nemški jezik dr. Klaus Detlef OJ0*' ^ sicer najbolj poznamo po njegovih prepesnitvah Prešern Gazel in Sonetnega venca ter drugih predvsem sodobn slovenskih književnikov. __^ Izšla je Lambergerjeva turnirska knjiga O ČASU BOJEVNIKOV Begunje - Konec oktobra je založba Viharnik v Galeriji Avsenik v Begunjah predstavila Iii m irsko knjigo Gašperja Lambergerja. V knjigi je upodobljenih 87 turnirskih dvobojev, ki jim je dodana obsežna razlaga dr. Dušana Pirjevca z naslovom Čas bojevnikov. Originalna knjiga turnirskih dvobojev Gašperja Lambergerja je bila odkrita v trezorju Umetnostno zgodovinskega muzeja na Dunaju, pri založbi Viharnik pa so se odločili, da po petsto letih znamenitih turnirjev ponatisnejo knjigo v celoti. V njej je tako dvostransko upodobljenih 87 turnirskih dvobojev, ki jih je Gašper Lamberger bojeval med leti 1480 in 1509. Turnirska knjiga Gašperja Lambergerja je eden najimenitnejših dokazov o slovenskem viteštvu in plemstvu. Je tudi prva ohranjena knjiga, ki prikazuje viteško življenje slovenskih vitezov. Knjiga je precej obsežna, saj barvne podobe junakov in zapisi obsegajo 230 strani, obsežen in na zanimiv način napisan komentar dr. Dušana Kosa pa še enkrat toliko. Sicer pa je ta čas pri isti založbi izšla še ena od knjig iz zbirke Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Dr. Ivan Stopar je tokrat obdelal območje Ob zgornjem toku Save. Po petih knjigah Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, ki zajemajo Štajersko in Prekmurje, in prvi s področja Gorenjske, bo februarja sledila še knjiga, ki obravnava grajske stavbe na območju Kamnika in Domžal (izšla bo februarja prihodnje leto) ter za njo še Grajske stavbe med Polhovim Gradcem in Vačami aprila in Ljubljana z bližnjo okolico. V knjigah so opisani vsi gradovi in dvorci, ki so še ohranjeni, ali o katerih še obstajajo vidni sledovi, upoštevani pa so tudi tisti, ki so le arhivsko izpričani, a utegne njihova omemba dopolniti predstavo o nekdanji arhitekturi. Napisane so zanimivo in namenjene širšemu krugu ljubiteljev kulturne dediščine. • M.A. cal v Da sta bila povabljena skupaj, ni prav nič nenavadnega. ^ bilo Jančarjevo literarno delo v nemškem govornem p°° jet gotovo manj znano, kot je, ker njegove knjige že vrs o£jj|a prevaja dr. Olof. V pogovoru, ki ga je z gostoma tekoče j,j Marija Maršič, so poslušalci zvedeli za nekatere podroono^:^ so siceršnjemu bralcu literature v tem ali onem jeziku p1 jo Pisatelj in prevajalec sta začela sodelovati ob pr ^pj Jančarjevega romana Galjot, kasneje pa se je i" sodelovanje nadaljevalo z zbirko novel Pogled angela. ^ nom Posmehljivo poželenje in najnovejšim Kratkim Por? v iz dolgo obleganega mesta, ki je prej kot v slovenskem J^jj nemškem jeziku. Iz teh del ie lam Drago Jančar wai jlc. avstrijskim parlamentarcem, dr. Olof pa prevod v nernšk'^jjv Zanimivo branje v dvoje sta ponovila v nekaj krajši obuK1.enja. tržiški knjižnici in sicer z odlomki iz Posmehljivega^Požcnnkl • L.M., foto: Tina KONCERT PROTI RASIZ^! Velikovec - V dvorani Neue Burg bo v nedeljo, 16. n°^^e^ ob 19. uri osrednji koncert, ki ga Slovenska prosvetna ^ organizira v evropskem letu proti rasizmu. Za so^P\ oM6' koncertu so povabili slovenske pevske zbore s Koroške " vije. Suha, Moški zbor Trta iz Žitare vasi in Komorni zbor *>punajn znanega dunajskega pevca Willyja Resetaritsa, ki je na ustanovil "integracijsko hišo" za inozemce, pevsko skupi" ^ iz Slovenije in pevsko skupino Mahaleo z Madagaskarja. Na podlagi določil Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. I. RS, št. 18/92) in Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur. I. RS, št. 18/92 in 31/96) objavlja župan občine Jesenice II. RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM PREDMET RAZPISA Po tem razpisu bo na razpolago osem stanovanj in sicer: v izmeri 33,73 m2 v izmeri 44,00 m2 v izmeri 47,57 m2 v izmeri 47,57 m2 v izmeri 57,85 m2 v izmeri 57,03 m2 v izmeri 69,01 m2 1. enosobno stanovanje, Verdnikova 40, Jesenice, 2. enosobno stanovanje, C. Železarjev 31, Jesenice, 3. dvosobno stanovanje, Hrušica 66, Hrušica, 4. dvosobno stanovanje. Hrušica 63, Hrušica, 5. dvosobno stanovanje, Tavčarjeva 1/b, Jesenice, 6. dvosobno stanovanje, Revolucije 9, Jesenice, trosobno stanovanje, Revolucije 6, Jesenice, Stanovanja pod zaporedno številko 2.3. in 4. bodo zaradi adaptacije vseljiva v Prihodnjem letu. Po tem razpisu bodo dodeljena v najem tudi občinska, socialna stanovanja, ki bodo izpraznjena v času trajanja seznama oz. prednostne liste. Prednostna "sta bo predvidoma veljavna do objave naslednjega razpisa. SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilec in njegovi ožji družinski član so: * da je državljan Republike Slovenije * da ima stalno bivališče v Občini Jesenice, in da na naslovu tudi resnično prebiva, * da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno Prebiva, ni uporabnik prostorov, iz katerih so bili v preteklosti že rešeni stanovanjski problemi, da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oziroma lastnik stanovanja, oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja, da prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov, ki z njim stalno Prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja, oziroma druge nepremičnine; * da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik Premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja ; * da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni odkupil stanovanja po določilih stanovanjskega zakona in ga nato tudi odtujil, C da Prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja oziroma ni vrnil izpraznjeno ali zamenjal primerno stanovanje in zato prejel 30 % od vrednosti stanovanja, * da prosilec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen. Za ožje družinske člane se štejejo: zakonec prosilca ali oseba,s katero živi Prosilec v življenski skupnosti nepretrgoma najmanj 3 leta pred objavo razpisa, njuni otroci oz. posvojenci, starši in posvojitelji prosilca ter osebe, ki sta jih po zakonu dolžna preživljati. POSEBNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za delitev socialnega stanovanja v najem so, da mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki znaša: * za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % povprečne neto plače v državi, " za otroke od 7 leta starosti do dopolnjenega 14 leta 34 % povprečne neto P!ače v državi, ' za otoroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 % povprečne neto plače v državi, ' Za odrasie osebe 52 % povprečne neto plače v državi. Pri tem razpisu se upoštevajo neto dohodki za zadnje znano obdobje to je za ^JN. julij in avgust 1997. Osnova za izračun mejnih zneskov zadnje zanane neto povprečne plače v državi za obdobje VI. - VIII. 1997 je 91.155,00 SIT. IV. MERILA IN NORMATIVI ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNE LISTE Pri ugotavljanju upravičenosti za pridobitev socialnega stanovanja se poleg splošnih in posebnih pogojev uporabljajo tudi merila in normativi. Merila služijo za sestavo in razvrstitev na listo za dodelitev socialnega stanovanja v najem. Po proučitvi vlog se razvrsti upravičene prosilce na občinsko listo po številu zbranih točk, kar bo ugotavljala komisija na terenu. Lista bo objavljena v časopisu Gorenjski glas in na oglasni deski občine. Merila, ki se točkujejo so: - stanovanjski status prosilca, - stanovanjske razmere, - družinsko in zdravstveno stanje, - čas bivanja v občini Jesenice. Ob enakem številu točk ima v primeru dodelitve socialnega stanovanja prednost upravičenec, ki ima daljšo dobo stalnega bivanja v občini Jesenice. Glede na število družinskih članov upravičenec pridobi v najem socialno stanovanje, ki ne presega naslednjih površinskih standardov: štev. članov stanov, površina v m2 družine maximalno . . 1 do 24 2 do 30 3 do 55 4 do 65 5 do 70 če se upravičencu dodeli starejše stanovanje, zgrajeno pred letom 1950, je možen tudi odstop navzgor od površinskih normativov in sicer največ za 10 m2. Za vsakega novega družinskega člana nad 5 družinskih članov se stanovanjska površina poveča za 5 m2. Od površinskih normativov se pri dodeljevanju socialnih stanovanj odstopi navzgor z upoštevanjem dodatnega dnevnega ali spalnega prostora v naslednjih primerih: če to zahtevajo družinske ali zdravstvene razmere (tri generacije v družini, težja invalidnost, težja bolezen, ki terja trajno nego in podobno). Od površinskih normativov se pri dodeljevanju socialnih stanovanj lahko odstopa navzdol v primeru, da po sprejetem prednostnem vrstnem redu ni večjega stanovanja in upravičenec poda pisno izjavo o strinjanju z razpoložljivim stanovanjem. Vloge prosilcev, ki ne izpolnjujejo vseh osnovnih pogojev, ki so navedeni v točkah razpisa II. splošni pogoji in III. posebni pogoji, ne bodo obravnavane. V. DOKUMENTI, S KATERIMI SE DOKAZUJE UPRAVIČENOST DO SOCIALNEGA STANOVANJA Prosilec dokazuje upravičenost do socialnega stanovanja z naslednjimi dokazili: 1. izpolnjen obrazec vloge z opisom stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmer; 2. potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije za sebe in ostale člane družine, za katere prosi za stanovanje; 3. dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji za ožje družinske člane udeleženca, ki niso držav'jani Republike Slovenije ; 4. potrdilo o stalnem bivališču v občini Jesenice ter številu družinskih Članov oziroma članov gospodinjstva in od kdaj stalno bivajo na območju občine Jesenice. (Upošteva se tudi stalno bivanje na območju bivše občine Jesenice. Potrdilo ne sme biti starejše od enega tedna od dneva objave razpisa. V primeru, da ima prosilec stalno bivališče v obini Jesenice, pa trenutno stanuje na drugem začasnem prebivališču, tudi potrdilo o začasnem bivanju iz druge občine); 5. potrdilo o premoženjskem stanju in o dohodkih iz tega premoženja na območju občine Jesenice za prosilca in za ožje družinske člane, če imajo premoženje v drugi občini oziroma kraju tudi potrdila o tem; 6. potrdilo o statusu stanovanja, v katerem stalno prebiva: podnajemno pogodbo, najemno pogodbo, kupoprodajno pogodbo ali darilno pogodbo, sklep o dedovanju, zemljiškoknjižni izpisek ipd., oziroma odločbo o dodelitvi stanovaja; 7. potrdilo o zaposlitvi in neto dohodku prosilca in vseh njegovih ožjih družinskih članov za obdobje JUNIJ, JULIJ, AVGUST 1997; V dohodku prosilca in njegove družine se štejejo vsi dohodki družine ali posameznika, dohodki od dela iz delovnega razmerja, pogodbenega ali popoldanskega dela, denarne pomoči, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dividende, štipendije, preživnine, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, premije iz pokojninskega in invalidskkega zavarovanja kmetov, dohodki o predpisih o varstvu borcev in invalidov ter civilnih invalidov vojne in dohodki od premoženja. 8. za nezaposlene prosilce ali ožje družinske člane se predloži: - potrdilo o prijavi na Republiškem zavodu za zaposlovanje Kranj, Urad za delo Jesenice, z navedbo od kdaj išče zaposlitev, - kopijo sklepa delodajalca o prenehanju in razlogih za prenehanje delovnega razmerja, - odločbo (kopijo) o priznani pravici do denarne pomoči, - potrdilo o nezaposljivosti prosilca ali prosilčevega družinskega člana, za katerega je to ocenjeno po predpisih o zaposlovanju; 9. potrdila o šolanju otrok, ki so starejši od 15 let, 10. kopijo obvestila Centra za socialno delo o višini preživnine za obdobje VI. - VIII. 97; 11. potrdilo o prejemanju drugih denarnih dodatkov za obdobje VI. - VIII. 97; 12. odločbo o stopnji invalidnosti (invalidi oz. delovno nesposobni družinski člani) 13. zdravniško potrdilo komisije I. stopnje pri zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Kranj, kadar prosilec dokazuje za prosilca oz. njegove ožje družinske člane trajno obolenje ali ponavlajoča se obolenja, oz. duševna obolenja, ali odločbo Centra za socialno delo, kadar gre za družino, ki živi z otrokom, ki ima duševno ali telesno motnjo. 14. sodno odpoved stanovanja (kopijo odločbe sodišča); 15. poročni list (kopijo) oz. potrdilo pristojnega organa o izvenzakonski skupnost. VI. RAZPISNI ROK Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis, oddajo svoje vloge na posebnem obrazcu. Obrazec vloge dobijo na Občini Jesenice, Titova 79, v pisarni - št. 1 (sprejemna pisarna). Vloge morajo prosilci oddati z vso zahtevano dokumentacijo v roku 15 dni od dneva objave v Gorenjskem glasu. Informacije daje Oddelek za okolje in prostor ter stanovanjsko gospodarstvo Občine Jesenice v času uradnih ur in v razpisnem roku od 14/11-1997 do 1/ 12-1997 v sobi štev 43. v 1. nadstropju. Pred vložitvijo vloge se prosilci lahko osebno zglasijo v času uradnih ur in dostavijo dokumentacijo in vlogo na vpogled. Udeleženci razpisa bodo o morebitni potrebi po dopolnitvi vlog obveščeni. Uradne ure za vlaganje prošenj in informacije so ob ponedeljkih od 7.30 do 14.30, ob sredah od 7.30 do 17.00 in v petekih od 7.30 do 12.30 ure. Vloge, pri katerih bo ugotovljeno, da so navedeni neresnični podatki, bodo izločene iz obravnave. Nepopolne vloge, ki jih prosilci ne bodo dopolnili v določenem roku, bodo zavržene. Prosilci, ki po dosedanjem razpisu niso dobili stanovanja, morajo svoje vloge obnoviti z vso zahtevano dokumentacijo. Jesenice, dne 14. november 1997 Zupan Dr. Božidar Brudar, dipl.ing. GORENJSKI DNEVI PRI SAROVCU Super ponudba do 29. novembra 1997 cene OLJE 10 litrov.........................................................117 ATS ST0CK1 liter...........................................................82,50 ATS ČOKOLADA z lešniki 2,5 kg, 26 kosov/karton.......105 ATS M0ULINEX friteza z mikrofiltrom...........................630 ATS ČEBULA za ozimnico 10 kg....................................27 ATS ŠUNKA za kuhanje 1 kg..........................................45 ATS REGIO kava 1 kg....................................................45 ATS LENOR koncentriran mehčalec 1 liter.....................19 ATS PALMOLIVE koncentriran mehčalec 1 liter..............19 ATS Nagradno vprašanje za bralce GORENJSKEGA GLASA: katerega meseca je bila končana obnova predora Ljubelj: A) ™aja B) julija C) septembra SPao]? z obkroženirn odgovorom oddajte do 29. novembra 1 *HOVEC v Strugi/Strau, ko bo ob 12. uri javno žrebanje m 997 v SPAR MARKETU naslednjih nagrad: ^Pralni stroj VVHIRLPOOL 3 °r,vskl aparat PHILIPS s tremi glavami, 220/aku 7 9umijast čoln z vesli • raaiokasetofon z dvojno kaseto Ime: Naslov: 5. garnitura avtozvočnikov 6. radiobudilka 7. reflektor 500 W 8. 5 kaset MAXEELL Priimek: m MERKUR* TC DOM Cesta na Okroglo 8, Naklo, telefon: 064 488 303 delovni čas od 8. do 18 ure, ob sobotah od 8. do 12. ure NOVEMBRSKA PONUDBA SADIK SADNEGA DREVJA In sadovi vašega sadovnjaka vam bodo v ponos. JABLANE: James Grive, Juhvred, Alkmene, Fantazija, 800,00 Elstar, Gala, Jonatan, zlati delišes, rdeči boskop, Jonagold, Gloster, Melrose, Mutsu, Idared, Majda... Tradicionalne, odporne sorte jablan: zlata parmena, carjevič, krivopecelj, dolenjskavoščenka, Ontario, mošancelj, Lonjon .. HRUŠKE: Zgodnja Moretinijeva, vinska moštnica 1.000,00 viljamovka, Conferanse, Kleržo, krasanka 1.2009oo BRESKVE: Spring Lady, Red Heaven 1.100,oo MARELICE: San Castrese 1.200,00 NEKTARINE: Flavortop 1.100,oo SLIVE: California Blue, domača sliva 1.000,00 ČEŠNJE: Majerjeva češnja, Butnerjeva češnja 1.100,oo In se NESPLJE, RIBEZ, MALINE, AMERIŠKE BOROVNICE, KIVI, JOSTA, KUTINE... Poleg drevesnih sadik in jagodičevja po ugodni ceni tudi. gnojilo, BIOPOST, 25 kg 850,00 V zalogi tudi mreže za zaščito sadik pred voluharji. GORENJSKI GLAS » 22. STRAN REPORTAŽA Petek, 14. novembra 1997 OSNOVNA ŠOLA PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA BLED razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE za določen čas (nadomeščanje delavke med daljšim bolniškim dopustom) s polnim delovnim časom. Pogoji: - končana štiriletna strokovna šola ekonomske smeri - samostojno vodenje računovodstva - začetek dela: po dogovoru Prijave sprejemamo v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo prejeli odgovor v zakonitem roku. IŠČEMO M BQ 0 T E C H (L V G0*@ g, d.0.0. Vincarje 2, 4220 Škofja Loka 1. Sodelavca za CAD/CAM področje Pogoji: - ing. strojništva ali strojni tehnik - 3 leta delovnih izkušenj - izkušnje na 3 D CAD/CAM programskih orodjih (prednost: Pro/Engineer) - poznavanje orodjarstva in programiranja CNC strojev - pasivno znanje nemščine 2. Samostojnega komercialista za delo pri prodaji orodij in ulitkov Pogoji: - visoka ali višja šola ekonomske ali strojne smeri - poznavanje orodjarstva in livarstva - delovne izkušnje so zaželene - aktivno znanje nemščine in pasivno znanje angleščine 3. Pripravnika elektro smeri Pogoji: - višja ali srednja tehniška šola, smer elektronika - odslužen vojaški rok - pasivno znanje angleščine in nemščine - poznavanje računalništva Zaposlitev je za določen čas: pod 1. in 2. za 12 mesecev, pod 3. za 6 mesecev. Za vsa tri mesta je možnost podaljšanja delovnega razmerja v nedoločen čas. Nastop dela: takoj. Kandidati lahko pošljejo svoje ponudbe z ustreznimi dokazili v 7 dneh po objavi na naslov: UNITECH LTH-OL, d.o.o., Vincarje 2 - 4220 Škofja Loka (za kadrovsko službo). O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem postopku. PODJETJE LAHKE OBUTVE p.o. Strojarska 12, Žiri - v stečaju objavlja na podlagi sklepa z dne 5.11.1997 in odredbe z dne 6. 11. 1997, opr. št. St 14/97 Okrožnega sodišča v Kranju JAVNO DRAŽBO I. nepremičnin, ki obsegajo a) 3/4 z. k. vi. št. 1148 k.o. Dobračeva, pare. št. 914/2 poslovna zgradba 573 m2, dvorišče 325 m2 (poslovna stavba je med solastniki razdeljena) b) z. k. vi. št. 650 k.o. Dobračeva, parcela št. 914/1, dvorišče 873 m2, garaža 18 m2 Izklicna cena je 80.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Javna dražba bo v torek, dne 2. XII. 1997, ob 14. uri v sobi 12 Okrožnega sodišča v Kranju. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in fizične osebe državljani Republike Slovenije, ki se izkažejo z veljavnim pooblastilom ter pisnim dokazilom, da so najkasneje 3 dni pred dražbo plačali varščino v višini 8.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila varščine na žiro račun stečajnega dolžnika št.: 51510-690-90548 pri Agenciji RS za plačilni promet, Ekspozitura Škofja Loka s pripisom "varščina". Varščina bo uspelemu ponudniku vračunana v kupnino, neuspelemu pa bo vrnjena brez obresti v roku 5 dni po končani javni dražbi. Fizične osebe morajo predložiti potrdilo o državljanstvu, predstavniki pravnih oseb pa izpisek iz sodnega registra. Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo s stečajnim upraviteljem v roku 8 dni od dneva javne dražbe, kupnino pa plačati v roku 15 dni od sklenitve pogodbe, če ponudnik v danem roku ne sklene pogodbe, od nje odstopi ali ne plača celotne kupnine, varščina zapade v korist prodajalca. Prometni davek in ostale dajatve in stroške v zvezi s prodajo in prenosom lastništva plača kupec. Prodaja se opravi po načelu videno - kupljeno. Ogled nepremičnin bo v petek, dne 28.11.1997, od 15.30 ure do 16. ure. II. premičnin (strojev, naprav, surovin, inventarja) po seznamu stečajnega upravitelja Dražba bo v petek, dne 28. 11. 1997, ob 16. uri. Ogled stvari bo pol ure pred dražbo. Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki na račun stečajnega dolžnika št.: 51510-690-90548 pri Agenciji RS za plačilni promet, Ekspozitura Škofja Loka s pripisom "varščina" položijo varščino v višini 10% izklicne cene, ali jo vplačajo eno uro pred začetkom javne dražbe. Dražitelji se izkažejo s potrjenim nalogom pred začetkom javne dražbe. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa vrnjena takoj po končani javni dražbi, oziroma brez obresti nakazana v osmih dneh. Z vsakim dražiteljem bo sklenjena pisna prodajna pogodba. Če dražitelj ne bo sklenil pogodbe in ne bo plačal kupnine v roku 10 dni po končani javni dražbi na stečajni račun dolžnika, bo varščina zapadla v korist stečajne mase. Kupec mora poskrbeti za odpremo stvari na svoje stroške. Prometni davek plača kupec. Stvari ne more odpeljati pred plačilom kupnine. STEČAJNI UPRAVITELJ FRANC SKODLAR Šutarjeva mama iz Mošenj je v sredo dopolnila sto let Preživela je dva kralja, dva cesarja, enega diktatorja in še Tita Kaj vse se je zgodilo v stotih letih?! Duhovniku Janezu Evangelistu Kreku je v Poljanah pomagala pri zbiranju podpisov za M a j nisko deklaracijo, preživela je dve svetovni vojni) izseljenstvo v Nemčijo, in še tretjo, osamosvojitveno vojno, na katero je posebej ponosna. Ko smo jo lani, v devetindevetdesetem letu starosti, obiskali na njenem domu v zaselku Graben, sta hči Meri in sin Peter, ki lepo skrbita za mamo, napovedala: "Sedem je srečna številka!" Napovedi so se uresničile, leto 1997 je bilo (vsaj doslej) srečno in Marija je v sredo, 12. novembra, še dokaj dobrega zdravja dočakala sto let. Natančno leto dni je starejša od našega najstarejšega olimpijca Leona Štuklja. Že v torek, na predvečer Marijinega stotega rojstnega dne, so koledniki pod vodstvom Iineta Benedičiča iz bližnjega Globokega pod oknom njene domačije "oferali" in zapeli nekaj lepih pesmi, nato so prepevali in kramljali s stoletnico še na toplem, v hiši. V sredo je krajevna skupnost Mošnje za svojo najstarejšo krajanko, faranko in bržkone tudi občanko pripravila v restavraciji v Podvinu srečanje in skromno pogostitev. Zapel je pevski zbor radovljiške Almire, zaigrala je mlada citrarka in zaplesala sta Marijina pravnukinja, Maja Štrukelj iz Bes-nice, in njen soplesalec. V imenu radovljiške občine je slavljenki čestital in ji voščil vse dobro župan Vladimir Černe, predsednik sveta krajevne skupnosti Janko Lavrič pa je na kratko opisal Marijino stoletno življenjsko pot in ji na koncu zaželel "vse dobro, ljubega zdravja Marija Jeram dolini, kjer se rodila v številni, desetčlanski družini. Pri tridesetih letih se je poročila s Tonetom iz leškoviške fare, ki je petnajst let delal v Ameriki- a prihranki sta tri leta kasneje, 1930. leta. v Mošnjah kupila majhno kmetijo s trerni hektarji zemlje. V zakonu se jima Je rodilo šest otrok. Najstarejša Merii in najmlajši Peter živita doma v Mošnjah m skrbita za mamo, Rajko je v Radovljici. Vinko živi v Besnici, Anico je pot zanesla na Dolenjo Dobravo, Tone je na Gorici pri Radovljici. Med drugo svetovno vojno so bili skupaj z ostalimi MoŠnjanj izseljeni na Bavarsko in ko so se tik prej koncem vojne vrnili domov, sta J"1 pričakala prazen hlev in prazna shramba. Marija ni tarnala, le rekla je: "Samo. da smo doma!" Nekaj časa je minilo, C| so se opomogli. V službo je hodil le m°f' Marija je bila vseskozi doma, kjer se J ob delu na kmetiji posvečala predvseflj družini. Orali so z volmi in hodili pij1 cunje na vodo. V življenju je bila je enkrat bolna, pred petnajstimi leti, ko f dobila pljučnico in je bila šest tednov na Golniku. Tudi zdaj, ob stotem letu, * dobro počuti, le sluh ji ne služi v# najbolje. Na slovensko osamosvojitev petdeset do oseminšestdeset let, morda dve svetovni vojni in še tretjo, osamoj to, da je že 39 let vdova...? Marija je po vojitveno, na katero je posebej P011^ rodu Iletova iz KopaČnice v Poljanski ujamemo vsi? So to njene trdne kore Auntu ^cici vse uooro, ijuoega zaravja nine, ki so pognale v Kopačnici v . v , . in zadovoljstva v krogu svojih najbližjih". Poljanski dolini, skromno, trdno živi- Je se poseDej ponosna .fl Voščilom z dobrimi željami so se pridru- jenje v Grabnu in ob grabnu Dobruše, Rada se spominja mladostnih o y žili tudi Alojz Knavs, tajnik krajevnega grenka življenjska izkušnja, ko se je iz tudi časov, ko je tedanjemu dtinovn odbora Rdečega križa, zaposleni v hotelu vojnega izseljenstva skupaj z domačini Poljanah, dr. Janezu Evangelistu n Grad Podvin, njen sosed na njivi, Tine vrnila domov v Mošnje k praznemu hlevu pomagala pri zbiranju podpisov za Benedičič, ki je voščil z besedami "Bog in shrambi, skrb za šestero otrok, ki so niško deklaracijo. Preživela je dva »M naj vas še dolgo nam ohrani!", pa še zdaj že vsi upokojeni in stari od osemin- in dva cesarja, enega diktatorja ,nJ^moS. številni drugi. r>*\r\»* Letos je na Taležu še plesala Danes, v petek, bo v čast Šutarjeve mame maša pri Marijinem oltarju na Brezjah, zvečer jo bodo v gostilni Adrijan obkrožili sorodniki in sosedje, zapel bo tudi pevski zbor Društva upokojencev Brezje-Mošnje-Ljubno. Upokojenci so se svoje najstarejše članice spomnili že na nedavnem pikniku na Taležu na Jelovici, kamor je prišla v spremstvu hčerke Meri in sina Petra. Člani odbora so ji za njen visok jubilej iskreno čestitali in ji podarili torto, upokojenski pevski zbor je zapel nekaj narodnih pesmi, za spomin so se še skupaj fotografirali. In ko se je oglasila harmonika, se je Marjanca, kot ji pravijo domačini, še zavrtela. In verjeli ali ne: zamenjala je kar nekaj plesalcev. Skrb za kmetijo in šestero otrok Le kaj je Jeramovo Marijo tako duhovno in telesno utrdilo, da kljub častitljivi starosti še vedno premaguje vse pasti, ki jih nastavlja življenje in v katere se, to je naša neizbežna usoda, Županov šopek in poljub za stoletnico. dogodke ob vojni za Slovenijo, bil ^ referendumu in volitvah, rada g ^ televizijo in celo za nekatere slovenj^ politike dobro ve. Še vedno bere j(1 očal, najraje posega po Družm^jj Gorenjskem glasu. Njen sosed Zupan pravi: "Marija je vesele na .& Nikoli je nisem videl slabe volje, veo ^ bila nasmejana in ponavadi z rdeCJ?u ije na glavi, ko-sva se srečevala na po'J\'p zlasti cenim to, da je ohranila z" hribovski dialekt." . kQ j,iti Domačini jo še vedno srečujejo, k ^ na polje, na svoj zelnik ali k.ne ^Q maši. Še pred nedavnim so jo f'lde\ je grabila listje. Ponosna je tu . s jablano, ki raste tam v bregu in J^j starostjo krepko preko sto let tu ^ najstarejšimi jablanami na GoreJJJranj3t' S svojo vedrino je vedno znala on ^0 domačnost, ki se ji tudi domač« ^ mogli in se ji ne morejo upreti radi, Janko Lavrič, predsednik sveta KS Mošnje, izroča šopek slavljanki, ob njej hči Meri. ----O"-----J- — J » .J {g {Jv radi prihajajo domov. In ko Prl0r * je v vnukov in prav toliko praV"uK° ^1 skromni hiški za vse skorajda P prostora. • C. Zaplotnik Poslanski večer v Bohinju Bohinjska vprašanja politikoma poslanka Beblerjeva ter minister Bavčar sta prisluhnila Bohinjcem, ter skušala odgovoriti na nekaj najbolj perečih vprašanj. V ospredju vprašanje Triglavskega parka in denacionalizacije. Bohinjska Bistrica, 12. novembra - Minulo sredo so se »ohinjci s poslanko Darjo Bebler ter minis- Uvtižar trom za -—- *,n evropske zadeve [gorjem Bavčarjem pogovar-1a'i o reševanju težav, s aterim se srečuieio v bo- jali o reševanju težav, s katerim se srečujejo v bohinjskem koncu. V ospredju Je bilo seveda vprašanje Triglavskega narodnega parka, Pa seveda ribištvo in nenazadnje vračanje gozdov veleposestnikom in cerkvi. Čast prvega govornika je tokrat pripadla bohinjskemu ?upanu Francu Kramarju, ki le> po pričakovanju načel tri za bohinj dokaj pereča vpra-jnja. Najprej se je dotaknil triglavskega narodnega par-*a> saj kar 56 odstotkov °bčine Bohinj leži znotraj meja varovanega območja ter gosta povprašal po njunem videnju reševanja procenta. Igorja Bavčarja je kot njegovem videnju mogoča s sonaravnim kmetovanjem, ki v Evropi že postaja standard pri urejanju in skrbi za parke. Druga možnost seveda še naprej ostaja rigoroznerjša zaščita, vendar pa bi ob slednji prebivalcem morali nuditi določene vrste kompenzacije. Kar se tiče ribolova in lova, je Bavčar poudaril, da je nova lokalna samouprava prinesla precejšnjo drobitev občin, nekatere manjše pa ne bi preživele niti z višjim dohodninskem deležem. Kot je povedal, naj bi občine dobile v svojo last in upravljanje nezazidana zemljišča, ki mi kompenzacijami olajšati življenje. Beblerjeva se je dotaknila tudi vprašanja lokalne samouprave, kot meni, bi na občine morali prenesti čim več pristojnosti, kar bi morda resda razbremenilo državni proračun, po drugi strani pa bi manjkajoč vir morali poiskati v povečanju različnih občinskih davkov. Povedala je, da naj bi načrtovane spremembe zakona o lokalni samoupravi destimulirale nastajaje novih občin prav zato, ker naj bi se take občine težje preživele, po drugi strani pa naj bi tega niti ne prepovedoval, saj je to, kot je dejala Beblerjeva, vendarle del človekovih pravic. Pogovor s poslanko in ministrom se je v pogovoru z domačini dotaknil tudi vra- eti^9ta Etiketa, tiskarna, d.d., Žiri objavlja prosto delovno mesto PRIPRAVLJANJE BARV za določen čas, z možnostjo kasnejše stalne zaposlitve. Od prijavljenih kandidatov pričakujemo srednjo strokovno izobrazbo grafične kemijske ali tekstilne smeri, zaželeni so kandidati z ustreznimi delovnimi izkušnjami (za katere je predvideno 3-mesečno poskusno delo), zaposlimo pa tudi pripravnika. Če imate veselje za tovrstno delo in izpolnjujete zgoraj navedene pogoje vas vabimo, da se prijavite na razpisano delovno mesto. Pisne prijave z oznako "kadrovska služba - za razpis" pošljite na sedež delniške družbe Etiketa, Industrijska ul. 6, Žiri, do vključno 24. novembra 1997. Rastnega'ribiča vprašal, Ja se "bo'ekonomi nance, prav tako pa naj bi jako gleda na problem ribišt- siednjih dveh začel zmanjše- občine upravljale tudi so sedaj v javni lasti, kar bo ob dobrem gospodarjenju čanja premoženja cerkvi in dober vir za občinske fi- veleposestnikom. Reševanje krivic storjenih po vojni s oziroma prenosa pristojnosti nazaj na lokalno raven, JY°J sklop vprašanj pa zaklju-*n z vprašanjem o povečanju ueleža dohodnine namenje-nega občinam. Oba gosta sta se strinjala, ua bo vprašanje Triglavskega narodnega parka potrebno a°konČno rešiti oziroma porobiti obstoječi zakon. Kot )e dejal Bavčar, je dejstvo, da fa območju parka živijo Judje nemogoče zanikati, Srednja pot pa bi bila po goz- vati. Privatizacija oziroma zaseben koncesije po njegovem mnenju ne bi bile ustrezne, po drugi strani pa bi drobljenje koncesij še posebej na področju ribištva ne omogočalo kvalitetne zaščite. Za ohranitev osnovne populacije ribjega življa bo morala poskrbeti država. Igor Bavčar se je nazadnje dotaknil še ideje o štiridesetinskem delu dohodnin, ki naj bi po enem od predlogov po novem pripadel občinam. Opozoril je, dove, ki imajo za občine poseben pomen. Darja Lavtižar Bebler se je o vprašanju Triglavskega narodnega parka strinjala s svojim strankarskim kolegom, sama meni, da je sprejem novega zakona nujnost, nov zakon pa bi moral odnose v parku urediti tako, da bo strogo varovano območje zo-žano, na slednjem pa bi morali ljudi tako ali drugače spodbuditi, da bodo tam še ostali oziroma jim z različni- seboj prinaša nastajanje novih krivic. Vračanju cerkvi oba nasprotujeta, pokljuški in jeloviški gozdovi, ki so danes v državni lasti, pa bi v državni lasti morali ostati še naprej. Nazadnje so se ustavili še pri predlogu zakona o lustraciji, Beblerjeva pa je v začetku poudarila, da stranka enotnega stališča o tem še ni zavzela, opozorila pa je, da bi zaradi sprejetja tega zakona Slovenija kaj lahko prišla na zatožno klop Sveta Evrope. U. Špeh ar GALERIJA 4275 BEGUNJE SLOVENIJA tel./fax: +386 64/733-055 VLJUDNO VAS VADIMO NA DRAŽBO UMETNIN danes, v petek, dne 14. novembra 1997, ob 18. uri v Begunjah Dražba bo potekala v organizaciji Galerije Avsenik in Galerije Hest Ogled del je mogoč danes, 14. novembra, ves dan, do začetka dražbe v Galeriji Avsenik. Vodja dražbe: Boštjan Pire Strokovni izvedenec: Aleksander Bassin radicionalna razstava ročnih del stanovalcev doma upokojencev Ko Dom upokojencev skuša biti pravi dom perJetno ga ni, ki bi ga selitev iz domačega okolja v dom upokojencev tako ali drugače ne bi prizadela. rav zato ti domovi svojim stanovalcem skušajo ponuditi kar največ različnih dejavnosti. k Jv'*nJ» 12. novembra - Tako drugi pa so razstavljene ročno šuje življenje. Žal pa se je v valci doma v svojem prostem ^etano, kot je bilo v sredo, v poslikane svilene rute, pa zadnjih nekaj letih pokazalo, času, seveda pa boste med c *n|skem Domu upokojen- različne skulpture, slike, ple- da obstoječa soba namenjena razstavljenimi izdelki kakšne-Vaj *e dolgo ni bilo. Stano- teni izdelki, pa še kaj bi se delovni terapiji ne zadostuje ga lahko tudi kupili. n^f1' I" so sodelovali pri našlo. pri Pipravi razstave ročnih del, :° v svojih najlepših oblekah ? k»r malo nervozni čakali ja začetek kulturnega progama. Naštudirali so prav r!e'. od petja pesmi pa do ecitacije, seveda pa bo v 2U vse do nedelje v sre ,Scu pozornosti že osemnaj Ena bolj prizadevnih in dejavnih stanovalcev je zagotovo Viktorija Švab, ki je v šali dejala, da je Viktorija že vse življenje, Švab pa je postala nekoliko kasneje. Pod spretnimi prsti gospe Viktorije je nastala večina razstavljenih prtov, sama je tako pa g» razstava ročnih del. Eden izdelala jaslice, prav jjn,e,jev prijaznejšega bivan- je veliko napisala tudi v £» dom°vih upokojencev je gotovo delovna terapija, ki glavnega »am8 svoJega . vani?.na f P°mo" P" okre' Hud- i pn raz»čnih boleznih, ani*» IranHiHata Tanp7Q Qfi (W\ rrtlarietr lotals-i r»a cn 03 Ou potrebe kampanje kandidata Janeza Podobnika na žiro račun nakazali 4 milijone strankinega denarja, porabni-li pa so ga 2,7 milijona. Jože Bernik je doslej zbral na računu 2000 tolarjev. Drugih prispevkov ni bilo. Pri Slovenskih krščanskih demokratih so 98.000 tolarjev, letaki pa so ga stali 55.000 tolarjev. al' Končna poročila pa bodo nj* kandidati predložiti po končanih litvah. O njih naj bi razpravU% državni zbor in računsko sodišče-J.Košnjek GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak _ Država vse bolj nenasitna Vlada je leto raztegnila za en mesec Varčevalni ukrepi so bili le uvod v presenetljiv popravek letošnjega, še nesprejetega državnega proračuna. Kttnj, 13. nov.. Vlada je minuli petek JI* precej nenavaden način (po telefaksu) poslala v javnost paket varčevalnih ukrepov, z njegovo pomočjo naj spletla državni proračun za prihodnje leto. Nikakor pa ne more ?piesti letošnjega, saj se leto počasi j?teka, proračun pa še vedno ni sprejet, se več, vlada je v parlament že poslala Popravek, s katerim letošnjo porabo Povečuje za dobrih pet milijard tolar-Jev« Uštela se je namreč pri plačah in Pokojninah, slabo pa je ocenila tudi letošnje proračunske prihodke. Prav n,e varčevalna ni odločitev, da bodo Prori<čunski porabniki lahko še januar-Ja Prihodnje leto črpali za letošnje leto beljeni denar. Letošnja poraba države se bo z a°datnjm popravkom za dobrih 5 m|Hjard tolarjev povzpela na 743 milijard tolarjev, proračunski pri-m?njkljaj pa bo znašal skoraj 33 f^ijard tolarjev oziroma 1,2 odstotka P^to domačega proizvoda. Ker ima *gubo tudi pokojninska blagajna, bo et°Šnji skupni javnofinančni primanjkljaj znašal 1,5 odstotka bruto a°mačega proizvoda. kvirna" domislica vlade ^rimanjkjaj je potemtakem večji, kot 0 sPrva napovedovali, čeprav še vedno *Veni v ušesih izjava finančnega minis-fra Mitja Gasparija, da bo odstopil, če ,° večji od enega odstotka bruto Q°mačega proizvoda. ^ Izvirna" je domislica vlada, da ^Šnje leto leto raztegne za en ?esec, torej tja do konca januarja, i9^1er bodo proračunski porabniki £ko še črpali letos dodeljeni denar. tiiH,en mesec Pa nameravajo raztegniti tat P°^ranJe prometnega davka in k letošnji porabi prišteti še 17 ni,lijard tolarjev. Letošnji proračunski d^anjkljaj bi se tako povzpel na °£rih 58 milijard tolarjev, ^ržava potemtakem ni več samo J°žrešna, temveč postaja vse bolj nenasitna. e°ji del povečanja na račun plač (J^Pravek še nesprejetega letošnjega javnega proračuna "tehta" dobrih 5 ^! |Jard tolarjev, od tega se kar dobre 4 ^'jarde tolarjev nanašajo na plače v n|/avnih organih in v izvajalskih orga-ga acijah. Povečanje je posledica večje-n^ 2aposlovanja in dokaj radodarnega ^ajevanja za uspešnost. Za 382 m Si 'J°nov tolarjev so večji materialni Ve* v državnih organih in ustanovah. *a. i ot so računali, so morali odšteti ^Plačilo obresti za domača posojila in er za 764 milijone tolarjev. v Kračun za prihodnje leto e *ajetnejši pr^rinodnje leto naj bi bil državni ^0ra^un še zajetnejši, znašal naj bi %\ v? 815 mmJard tolarjev, prihodki pa rJ b» znašali približno 800 milijard t arjev. Primanjkljaj naj bi bil potem-pr0em le °'5 odstotka bruto domačega > lzvoda. Prihodki državnega prora-3rj * .n.aJ bi bili prihodnje leto večji za Se Milijard tolarjev, odhodki pa naj bi t0j 2.m*ali za približno 70 milijard Ha; rlf.v- Odliv v pokojninsko blagajno t0lJ P1 znašal 126 do 130 milijard %\ rj!?v' dodatnih pet milijard tolarjev davi, Zantevale priprave na uvedbo obci na dodano vrednost, desetim dvena.m Pa naj bi dodatno dodelili biljardi tolarjev. fc* varčevalnih ukrepov ne bo šlo ^kre S P°mo^Jo svežnja varčevalnih Javni?07'ki Jih Je minun Petek vlada v tis^1. poslala kar po telefaksu, na Ha. .Vn* konferenci pa pojasnila šele °rkovi tiskovni konferenci - bo moč splesti državni proračun za prihodnje leto. Z njimi naj bi namreč prihodke povečali za 30 milijard tolarjev in izdatke zmanjšali za 70 milijard tolarjev. Vladna koalicija se je že uskladila, da bodo ukrepi usmerjeni v gospodarski razvoj in v socialno politiko, ki bo imela posluh za socialno ogrožene, mlade in družine z otroki. Podpirali bodo izvoznike, postopoma sprostili kapitalske povezave s tujino in spodbujali tuje naložbe. Obseg naložb bo stvarno ostal na letošnji ravni, prednost pa bodo imele avtoceste in urejanje voda. Enako raven naj bi ohranile subvencije v gospodarstvo, pri katerih bo imelo prednost kmetijstvo in aktivna politika zaposlovanja. Prihodnje leto bo treba poskrbeti tudi za dobrih 18 milijard tolarjev državnih jamstev, ki utegnejo zapasti v plačilo, nanašajo se na elektrogospodarstvo, železarne in železnice. Spremembe pri davku na dobiček in na plače Med varčevalnimi ukrepi, s katerimi naj bi spodbudili gospodarski razvoj, je predvidena sprememba pri davku na dobiček pravnih oseb. Investicijske olajšave naj bi se s sedanjih 20 odstotkov povečale na 40 odstotkov, če bodo zavezanci za dividende namenili do 25 odstotkov dobička. Pristaviti je potrebno, da je vlada pri tem ukrepu prisluhnila gospodarski zbornici, kar se ne zgodi prav pogosto. Spremembo naj bi doživel tudi zakon o davku na izplačane plače. Spodnjo mejo obdavčitve naj bi dvignili za en razred, kar pomeni, da bodo neobdavčene plače, ki bodo nižje od 130 tisoč tolarjev bruto. Vlada je pristavila, da bo zakon moč odpraviti šele z uvedebo davka na dodano vrednost leta 1999. Gospodarska zbornica je namreč zahtevala odpravo tega zakona. Za dokapitalizacijo Slovenskih železarn bo v državnem proračunu prihodnje leto 3 milijarde tolarjev. Predvidena je racionalizacija poslovanja Slovenskih železnic. Tržni red za pšecio se bo spremenil tako, da bo v glavne opuščeno subvencioniranje uvožene pšenice. Enaka olajšava za vsakega otroka Zakon o dohodnini nenehno doživlja spremembe, tokrat jo narekuje odločba ustavnega sodišča, ki davčno olajšavo za vzdrževane otroke navezuje na življenjske stroške. To naj bi izvedli tako, da naj bi bila poslej za vsakega vzdrževanega otroka priznan enak znesek zmanjšanja dohodnine. Pri avtorskih honorarjih naj bi bili priznani le 10-odstotni normirani stroški, razen pri avtorjih s področja književnosti in umetnosti, kjer bi bili še naprej priznani 40-odstotni. Zakon o dohodnini naj bi spremenili tako, da bi obdavčili tudi neregistrirano dejavnost. Izboljšali na bi tudi izterjavo dohodnine. Daljši porodniški dopust, strožji nadzor brezposelnih, zaostritev predčasnega upokojevanja S spremembo zakona o delovnih razmerjih bo porodniški dopust podaljšan za en mesec. Nadomestila porodnicam pa bodo omejena na največ 2,5-kratnik povprečne plače. Ukinjeni bodo dvomesečni poračuni nadomestil porodniških dopustov. Otroški dodatek bodo ukinili v najvišjem razredu, kamor spadajo razpon od 55 do 110 odstotkov povprečne plače. Za uveljavitev teh sprememb bo treba spremeniti zakon o družinskih prejemkih. S spremembo zakona o zaposlovanju in zavarovanju zaradi brezposelnosti bi spodbudili njihovo zaposlovanje in zmanjšali delo na črno. Ustrezneje bi zaščitili brezposelne, ki se težje zaposlijo, to pa so starejši od 55 let, mladi in dolgotrajno brezposelni. Povečali bi javna dela in izobraževanje brezposelnih. Dopolniti nameravajo tudi sistem štipendiranja. Med ukrepi je predvidena tudi poostritev nadzora brezposelnih in celo vračilo denarja, če bodo ugotovili, da je bil pridobljen neupravičeno. Rekreacijski dodatek za upokojence bi se prihodnje leto povečal glede na rast cen življenjskih potrebščin in stvarno stopnjo rasti bruto domačega proizvoda (približno 12 odstotkov). Tako kot predlagajo upokojenske organizacije, bi se razdelil tako, da bi večjega dobili upokojenci s podpovprečnimi pokojninami. Zaostriti nameravajo tudi možnosti predčasnega upokojevanja in proučiti zneske za dokup pokojninske dobe. Višji in novi davki, višje takse, prodaja državnega premoženja V osnovo za socialne prispevke nameravajo vključiti vse prejemke iz delovnega razmerja, torej tudi stimulacije in bonitete, višji regres itd. S 25 na 38 odstotkov bi se povečala stopnja posebnega davka (izenačenje s prispevki) na avtorske pogodbe, študentsko delo, sezonsko delo v kmetijstvu in ribištvu. Tako bi omejili izplačevanje osebnih prejemkov mimo plačnega sistema, ki se je zelo razpaslo. Predvideno je povečanje davka na naftne derivate in tobačne izdelke. Pospešli bodo izterjavo prometnih davkov. Kljub temu naj bi bila inflacija prihodnje leto le 8-odstotna, polovico bo k temu prispevala nadzorovana rast cen. Nov davek pa naj bi predstavljala obdavčitev bilančne vsote bank. Povečala naj bi se "porabnina" cest, tarife za vodna povračila, sodne takse, prenočitvene takse, upravne takse in denarne kazni po zakonu o prekrških. Poenostavljen bo postopek za plačilo mandatnih kazni. Več denarja naj bi v proračun prišlo tudi v obliki deleža na dobičku javnih podjetij, bank in skladov. Več tudi s prodajo državnega premoženja. Ustavitev zaposlovanja v državni upravi Vlada bo pripravila načrt zaposlenih v državni upravi, dotlej pa bodo prepovedane vse nadomestne in nove zaposlitve. Tako naj bi ravnali tudi v občinah. S prihodnjim letom bodo ukinjena vsa izjemna in pospešena napredovanja, javnim zavodom ne bodo priznani dodatni zaposleni po letošnjem koncu oktobra. Ukinjena bo beneficirana delovna doba v državni upravi. Odpravnine v državnih organih, javnih zavodih, agencijah, skladih, javnih podjetjih in bankah, ki so v lasti države, bodo znašale tri povprečne bruto slovenske plače, za njihove funkcionarje bo ukinjen regres. Vse to naj pri prihodnje leto v državnem proračunu prineslo 13,4 milijarde tolarjev prihranka. Omenjeni ukrepi bodo veljali tudi za javne zavode. Varčevati bodo morali tudi pri materialnih stroških, kar naj bi prineslo 4,3 milijarde tolarjev prihranka. K temu naj bi prispevala izenačitev dnevnic in potnih stroškov z gospodarstvom, smotrnejša uporaba službenih avtomobilov, telefone naj bi uporabljali le v službene namene, zasebne pogovore pa plačevali, enotno naj bi plačevali plačilni promet, poštne in telefonske storitve, elektriko, vodo itd. Združili bodo nekatere urade in agencije, javni zavodi stvarno ne bodo smeli povečati materialnih stroškov. • M. Volčjak Zakon o jamstvenem skladu pred dopolnitvijo Dopolnitev se nanaša na pravico do poplačila odpravnine in nadomestila plače za čas neizrabljenega dopusta za delavce, ki so izgubili delo zaradi stečaja ali prisilne poravnave podjetja Kranj - Po slabih štirinajstih stečaju in likvidaciji. Delavci dneh delovanja jamstvenega tako po veljavnih določbah sklada se je izkazalo, da so zakona o jamstvenem skladu nekatere zakonske določbe, ki določajo njegovo delovanje, nezadostne. Zato je vlada pretekli četrtek že sprejela predlog zakona o dopolnitvi zakona o jamstvenem skladu, ki ga bo po skrajšanem postopku obravnaval državni zbor. Izkazalo se je namreč, da prihaja do nejasnosti pri uveljavljanju pravice do odpravnine in nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta. Te terjatve bi - tako kot ostale terjatve -delavci morali prijaviti v stečajno maso, a tega niso lahko uveljavljajo le pravico do neizplačanih plač ter neizplačanih nadomestil plač. Novi predlog vlade o dopolnitvi 30. člena zakona pa jasno in nedvoumno uzakonja tudi pravico delavcev do odpravnin in nadomestila za neizrabljeni letni dopust, do katerega je bil delavcev upravičen v tekočem letu. V njem piše, da so do odpravnine in nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta upravičene osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca v obdobju od 2. mogli storiti, saj za to niso januarja 1994 do dneva za- imeli pravnega temelja. Tak četka poslovanja sklada 3. temelj je namreč šele julija novembra letos, in ki terja- letos vzpostavila novela za- tev glede teh dveh pravic niso kona o prisilni poravnavi, prijavile. • U. P. Odmevi na Belo knjigo Problematično podaljševanje delovne dobe Kranj, nov. • Reforma pokojninskega sistema je vsekaor potrebna, toda srečali se bomo s krivičnimi razmerji tako glede prispevkov kot glede upravičenosti in višine pokojnine, pravijo v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije. Slovenska zakonodaja in praksa sta zavestno vodila politiko predčasnega upokojevanja, tudi zaradi neupravičenih stečajev in nesmotrnih ukrepov prestrukturiranja s spodbujanjem predčasnega upokojevanja. Zato je seveda tarnanje vlade nad sedanjimi razmerami povsem odveč. V podaljševanju delovne dobe in spodbujanju zaposlenih, da podaljšujejo odhod v pokoj, vidijo sindikalisti izvor novih neenakosti. Z upokojitvijo bodo lahko odlašali samo zaposleni, ki so si kljub delovnim letom ohranili zdravje. Mnogim se obeta životarjenje na zavodu za zaposlovanje. Trenutne delovne razmere, stopnja varnosti pri delu in skrb za zdravje zaposlenih nikakor niso ugodni dejavniki za vrsto kategorij delavcev. Tisti, ki delajo v slabih pogojih, bodo "udarjeni" dvakrat: prvič zaradi zdravja in delovnih zmožnosti in drugič pri višini pokojnine. Delodajalci zdaj najpogosteje odpuščajo starejše delavce, ki najtežje dobe novo zaposlitev. Podaljševanje delovne dobe je potrebno obravnavati glede na zaposlovanje mladih, kar je trenutno izjemen problem, ki bo lahko v prihodnje še večji. Čeprav se zdi podaljševanje delovne dobe nujno, jo je vendarle treba povezati s problemi zaposlovanja in brezposelnosti. Pokojninsko reformo je treba pogledati tudi v luči kupne moči, minimalnih socialnih standardov in minimalne plače. Z vso resnostjo se zastavlja tudi vprašanje gospodarske rasti, saj bo sicer res kmalu en zaposleni vzdrževal enega upokojenca, vendar to vprašanje žal trenutno ni v ospredju slovenske politike. ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE BLED 4248 Lesce, Begunjska 10 Tel.: 064/733-431, 733-962; fax: 064/733-882 Alpski letalski center Lesce - Bled objavlja: Vpis v začetniški tečaj za jadralne in motorne pilote ter padalce. Prijave zbiramo do 22. 11. 1997 na zgoraj navedeni naslov ali telefon. Informativni dan bo 22. 11. 1997 ob 10. uri v učilnici na letališču v Lescah. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Počasi se odpirajo južni in vzhodni trgi S posojilom kupcu izvoznik takoj dobi plačilo Kranjska Iskratel je s pomočjo kreditiranja kupcev že izpeljala prve posle v Rusiji. MEŠETAR Kranj, 11. nov. - Kranjska podružnica Nove Ljubljanske banke je pripravila zanimiv posvet o kreditiranju izvoza v Rusijo in v države bivše Jugoslavije, pri čemer sodeluje tudi Slovenska izvozna družba. Financiranje izvoza s pomočjo kredita kupcu je zapletena vendar na zelo rizičnih trgih varna oblika, primerna predvsem za večje posle in investicijsko blago. V zadnjem času se uvevljanja pri poslovanju z Rusijo, vse več povpraševanja je tudi za Ukrajino, ter s Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo. Nova Ljubljanska banka je po prihodu na Gorenjsko skuša izkoristiti svoje prednosti, ki jih ima kot velika slovenska banka s široko paleto storitev. Odkar ni več v sanaciji, trži toliko bolj agresivno, saj se je nova uprava obvezala, da bo tržni delež letno povečevala za dve odstotni točki, kar je zelo zahtevna naloga. NLB se pripravlja na tujo konkurenco Prvi posvet, ki ga je pripravila kranjska podružnica NLB, je bil namenjen financiranju izvoza s pomočjo kreditiranja kupcev, kar pride v poštev predvsem na južnih in vzhodnih trgih, kamor se vse bolj obrača slovensko gospodarstvo. Uvodoma je spregovoril Janko Gedrih, direktor gorenjske podružnice, ki je pred meseci sedež iz Medvod preselila v Kranj in s 15. oktobrom uvedla še plačilni promet s tujno, kar pomeni, da zdaj opravlja celotno paleto bančnih storitev. Naselila se je v prostorih Stare pošte v središču Kranj, v njenem pritličju je maja letos odprla poslovalnico. Že dve leti jo ima tudi v Škof j i Loki, na Gorenjskem pa še poslovalnici v Medvodah in na brniškem letališču. Gorenjska podružnica ima tako že približno 50 zaposlenih. Slovenski bančni trg je še vedno sorazmerno zaprt, ščiti VEDEŽEVANJE ^90 40 T 2 VEOE^EVALKE" NUMEROLOGUA ASTROLOGIJA 3D VEDEŽEVANJE IZ KART. HOROSKOP. 24 ur na dan, tudi prazniki Vffa t£A < JASNOVIDKA POGLEJTE RESNICI V OČI 090 43 02 NON STOP Podjetja lahko pri NLB brezplačno dobijo spiske dobrih bank, s katerimi je varno sodelovati, seznam se seveda spreminja. V Rusiji je denimo 2 tisoč bank in NLB, ki ima v Moskvi predstavništvo, sodeluje le z izbranimi. V Ukrajini sodeluje le s štirimi bankami. Kreditiranje kupcev le poteka na Hrvaškem in v Makedoniji, najbolj rizična je Bosna in Hercegovina, kjer bo uvedeno konec letošnjega oziroma na začetku prihodnjega leta. Z ZR Jugoslavijo pa trenutno prek dveh bank poteka le plačilni promet. nas bančna zakonodaja, pripravlja pa se nova, ki naj bi bila uveljavljena v nekaj letih. Svetovni trg se globalizira, poznavalci napovedujejo, da bo leta 2005 v Evropi samo še pet bank in v Sloveniji jih potemtakem ne bo več toliko kot danes. NLB se pripravlja na nove razmere, v kar sodi tudi spremljanje slovenskega gospodarstva pri prodoru na vhodne in južne, še vedno zelo rizične trge, je dejal Gedrih. Posojila so namenjena predvsem kupcem investicijskega blaga Pri financiranju izvoza v obliki posojila kupcu postopki niso preprosti, zato je že pri pripravi pogodbe s poslovnim partnerjem dobre imeti vse potrebne informacije in predhodno pri banki in Slovenski izvozni družbi preverite, če je posojilo sploh možno, je dejal Borut Mueler iz sektorja za projektno financiranje NLB. Posojila kupcu so namreč namenjena predvsem investicijskemu blagu, za potrošno blago so primernejše kreditne linije, dolgoročna posojila pa je moč dobiti za tri do pet let. Prednost takšne oblike financiranja izvoza je predvsem v tem, izvoznik takoj dobi plačilo, kupec pa sorazmerno ugodno posojilo. Predpogoj za črpanje posojila je 15-odstotni predujem, kar pomeni, da banka financira do 85 odstotkov vrednosti posla, ki mora vsebovati vsaj 70 odstotkov slovenske komponente. Slovenska izvozna družba proti političnemu in komercialnemu tveganju zavaruje 90 oziroma 85 odstot- Možnosf osebnega obiska/ 090/41-29 090/42-38 mm S4 um mm . VNIK '^^,09075 05 v----. —-w/ HHl Goreiijesavska 15, Kranj m tel.:064/223-820 M 064/223-830 aparati pranje i TI o grelci zraka agregati za proizvajanje električne energije I kov kredita in obresti. Bančna garancija pa mora biti prenosljiva, ker NLB zaradi nizkih limitov posle prodaja naprej. Pri poslovanju Rusijo je posebna previdnost potrebna, ker še nimajo enotnih računovodskih standardov, registracija posojila pri ruski centralni banki pa traja 60 dni, včasih tudi več. Stroške upoštevati že pri spletanju posla Posle je lažje izpeljati, če namesto kupca dobi posojilo njegova banka, saj je tako lažje zbrati potrebno dokumentacijo. Zavarovanje je 85-odstotno, kar pomeni, da v primeru škode 15-odstotni delež odpade na podjetje. Ceno zavarovanja smo v zadnjem času že zelo približali nemškemu Hermesu, cenejši verjetno nikoli ne bomo, je dejala Nada Čebokli iz Slovenske izvozne družbe. Njena letošnja kvota za rizične države znaša 350 milijonov dolarjev, prihodnje leto naj bi povzpela na 450 do 500 milijonov dolarjev. Za Rusijo in Hrvaško letošnja limita še nista povsem izkoriščena, polni se za Makedonijo. Zelo pomembno je, da podjetja na vse stroške takšne oblike financiranja izvoza mislijo že, ko spletajo posel, saj jim sicer nepredvideni strošek lahko pobere dobiček, kar se je zgodilo pri izgradnji hotela na Hrvaškem. Kranjska Iskratel že speljala prvi takšen posel v Rusiji Financiranje izvoza s pomočjo posojila kupcu je zelo primerna oblika za kranjsko Iskratel, ki v Rusijo prodaja telefonske centrale. Na ruskem trgu je konkurenca svetovnim izdelovalcem zelo velika, zato brez kreditiranja kupcem ne gre več, pravi Jože Zupane iz finančnega kontrolinga Iskratel. Za NLB so se odločili, ker so ocenili, da posel izvede najbolj strokovno. Z ruskim kupcem, ki je želel 80 odstotkov posojila, so pogodbo o dobavi so podpisali decembra lani. Februarja letos je plačal 20 odstotkov predujma, marca je z NLB podpisal pogodbo. Dobava je bila izvršena junija, Iskratel je polovico posojila dobil tako, drugo polovico po opravljeni montaži. Zdaj sta pred zaključkom še dva podobna posla, prihodnje leto računajo na še večji obseg kreditiranja kupcev. Izvedba takšnih poslov je zahtevna, zato je ta oblika primerna za večje posle, je dejal Zupane. • M. Volčjak Cene krmil V KŽK-jevi mešanici krmil na Trati pri Škof j i Lokl prodajajo krmila za goveda, prašiče in perutnino. Cene l v tolarjih za kilogram), ki jih navajamo, veljajo za kmete, ki so oproščeni plačila petodstotnega prometnega davka. 10 kg Krmilo Razsuto Pakirano v vreče po: * 50 kg * 25 kg Tel-štartcr 41,00 43,50 45,50 Tel-pit 1 29,80 32,30 34,30 Tel-pit 2 27,20 29,70 31,70 K - 12 27,30 29,80 31,80 K - 18 33,10 35,60 37,60 K - 19 34,30 36,80 38,80 Pu-štarter 58,50 61,00 63,00 Pu-grover 41,00 43,50 45,50 Bek 1 34,00 36,50 38,50 Bek 2 32,00 34,50 36,50 Bro-štarter 52,90 55,40 57,40 Bro-finišer 49,50 52,00 54,00 NSK 39,00 41,50 43,50 Koruza 20,00 22,50 24,50 Ječmen 25,00 27,50 29,50 Sončnice 33,00 35,50 37,50 47,50 36,30 33,70 33,80 39,60 40,80 65,00 47,50 40,50 38,50 59,40 56,00 45,50 26,50 31,50 39,50 Iz cen je razvidno, da so krmila, pakirana v vreče p° ^ kilogramov, za 2,50 tolarja pri kilogramu dražja kot v razsutern stanju, krmila v 25-kilogramskih vrečah za dva tolarja P kilogramu dražja od pakiranih v 50 kilogramske vreče, krmi v vrečah po 10 kilogramov pa so še za dva tolarja dražja kot vrečah po 25 kilogramov. Brezplačen odvoz odpadnih motornih olj Na kmetijah, kjer je veliko traktorjev in drugih strojev, ki z* svoje delovanje potrebujejo motorno olje, se ubadajo tudi problemom, kam po menjavi starega olja z novim odnesti a zliti odpadno olje. Zlivanje po tleh je ekološko nesprejemij' vo, odvoz vsaj doslej po občinah ni bil organizira • Preddvorska občina oz. njen odbor za kmetijstvo je prisluhn tovrstnim težavam in je že za prejšnjo soboto na^t<^er brezplačni odvoz motornih, hidravličnih in hipoidnih olj. K je v soboto deževalo, je odvoz prestavil na to sobot0/0je ponovnem slabem vremenu pa naslednjo. Podjetnik, ki J registriran in pooblaščen za takšno dejavnost, bo s pobi\ anjem odpadnega olja začel na Jezerskem, nadaljeval v KoK . v Tupaličah, na Bregu, v Novi vasi, v Mačah in v Bašlju t končal na Zgornji, Srednji in Spodnji Beli. Odpadno olj mora biti v plastični embalaži. Varnost Kranj - eno naših največjih podjetij s področja zasebnega varovanja Varnost Kranj ima najsodobnejši varnostni center Pred kratkim so nadgradili računalniško opremo varnostnega centra, začeli so s postopkom pridobitve certifikata ISO 9001, postali pa so tudi dejavni član GIZ Varnost Kranj • Kranjska varnostna družba Varnost Kranj je tretje največje podjetje s področja zasebnega varovanja v Sloveniji in največje na Gorenjskem. To dokazujejo naslednji podatki: 220 zaposlenih, več kot 20 posebej opremljenih operativnih vozil ter več kot 300 večjih poslovnih partnerjev, od podjetij, državnih institucij, šol, bank in drugih ustanov. Kot pravi predsednik uprave družbe Dušan Mikuš, vse več podjetij in ustanov prepušča naloge varovanja profesionalnim službam, s čimer se je kakovost varovanja v zadnjem času močno dvignila. Zato je njihova varnostna družba partner vse več dobrim gospodarjem. V Varnosti Kranj, ki je organizirana kot sodobna delniška družba, so v zadnjih mesecih zabeležili tri pomembne dogodke. Na prvem mestu je potrebno omeniti posodobitev njihovega varnostnega centra, v katerem operaterji 24 ur na dan spremljajo stanje in spremembe varnostnih razmer na varovanih objektih. Dosedanjo domačo računalniško opremo so obogatili z najsodobnejšimi ameriškimi programi, s čimer se je tehnologija dvignila na še višjo raven. V kratkem pričakujejo tudi pridobitev certifikata za višjo obliko protipožarnega varovanja. To pa ne bo prvo potrdilo visoke kakovosti dela Varnosti Kranj. Že lani so prejeli mednarodno priznanje za kakovost, prav v teh dneh pa so začeli tudi s postopkom pridobivanja certifikata ISO 9001. Varnost Kranj bo tako eno prvih podjetij s področja zasebnega varovanja pri nas, ki se bo lahko pohvalilo s tem certifikatom. Tretja novost pa je ta, da je Varnost Kranj postala članica Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Varnost, ki je bilo ustanovljeno oktobra v Portorožu. Kot pravi predsednik uprave Varnosti Kranj Dušan Mikuš, se je v združenje povezalo enajst največjih podjetij s področja varovanja. Združeni bodo nudili kakovostne varnostne storitve tudi večjim uporabnikom, ki imajo enote razpršene po vsej državi, ter usmerjali varovanje v pozitivno smer in skrbeli za večjo strokovnost zasebnega varovanja. Vse več alarmnih sistemov v zasebne hiše in stanovanja V letošnjem letu so v Varnosti Kranj veliko pozornosti namenjali predvsem področju tehnič- m vzdrževanje alarmnih in zahtevnih videonadzornih sistemov, sistemov kontrole vstopov ter registracije delovnega časa. m kako uspešni so njihovi varnostniki pri svojem delu? V pretil lem letu so varovali za ^ milijonov nemških mark vredno premoženje, škoda na njem Pa Bilo jo je ^, VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo izboljšanje vremena z delnimi razjasnitvami V soboto in nedeljo bo delno jasno in hladneje. LUNINE SPREMEMBE Jutri bo polna luna nastopila ob 15.12, zato bo po Herschlovem vremenskem ključu vreme lepo in prijetno. ATOV BEND ZA KADILCE -THE SMOKERS? Andrej Šifrer je nekoč v eni izmed svojih nepozabnih balad trdil, da 9 Ameriki kadijo tudi psi. Moram priznati, da sem bila pred javnim v Ameriki in da nisem videla niti enega psa, ki bi kadil Pq? nisem bila take sreče kot naš vedno radoživi Andrej, ki se je na fora leta ogrel za ročk. Pravzaprav šlaf-rock. Je pa ta naša država {"f malce v nevarnosti, da bo res prišla na psa, ampak ne na prišla na psa, ampak nega, ki kadi, ker imamo pri nas strogi protikadilski zakon. strog, da je tudi ta zakon eden izmed tistih, ki nas bi morebiti ^res spravil dobesedno na psa. Na nekadilskega seveda. hju*rišnji oddaji bom gostila generalnega direktorja Tobačne, s terim se jj0Va pogovarjala o novonastajajočem ansamblu The ^okers (Menda bodo kot prvo posneli priredbo Smoke on the Wa-! K pa o bendu Zabranjeno pušenje, pa o oktetu Deseti brat, kate-&a sponzorji so, saj želijo gojiti pravo slovensko narodno pesem. faii glasbeniki na temo pesmi: f1* Cropper: Brez problemov lahko rečem, da je petdeset stotkov pesmi od skupne sedemdeset odstotkov zanič. Vse pesmi opevajo eno in isto stvar, samo naslovi so drugačni. ^°key Robinson: Nisem len pisec pesmi. Da pesem napišeš, i Potrebno potovati na Karibe ali kam drugam. To je božje |"Wio, preprosto, pride ti na misel in to je to. George: Mislim, da si v velikih težavah, če je video boljši a tvoje pesmi. Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA. Dobro nadomestilo za cigareto in vino je poln kozarec z vodo EDINO. Jože Jereb, Šentjernej LESTVICA RADIA KRANJ , čudili:* OM ureja: IGOR ŠTEFANČIČ PETEK, 14. 11. 1997, ob 19.30 D°ma«a: 1. MZ HEKTOR & DADI: KALIMERO 2. ANJA RUPEL: PLAŠČ UUBEZNI 3. BABILON: VROČA LINIJA 4. 2 BROTHERS: FULLGAS 5. 4 FUN: ČAKAM TE 6. VILI RESNIK: NE BODI ŽALOSTNA l> ULIXES: EROS 8- 2 FOR U: BARVE NOČI i8:}AQUA: OARBIE GIRL 3 run.8080 & vS0P: SHADOVVS OF THE NIGHT * UHUMBAVVAMBA: TUBTHUMPING 5 5A££STREET B0YS: AS LONG AS YOU LOVE ME HANSOM: I WILL COME TO YOU 7 i A „ PISANO & C. DION: TELL HIM 8 luSPUCHE: you wOn'T FORGET K °- MARIAH CAREY: BUTTERFLY ME MEGAMLK 913 Ffl STIR.IO ^^PON ŠTEVILKA 53 D°MAČO ŠT: TUjošt, NASLOV: 10 majhnih jagrov Ja, tako je naslov veliki uspešnici skupine The Drinkers, mimogrede je tudi na njihovi najnovejši plošči. Fantov je v bandu glih za polovico manj, ampak, nekateri zaležejo za tri, ali pa vsaj za dva. Kakorkoli šteješ jih je deset. Res. Fantje precej nastopajo, pred nedavnim so bili tudi v kranjskem koncu, pričakovati pa je, da jih bomo videli še kje na Gorenjskem. Saj se že začenja prednovoletni čas, ane. Ker bomo žrebali čez nekaj stavkov, pa Še tole... kaj menite o na novo oživljeni slovenski popevki - Popevka meseca se ji uradno reče. Da je vse skupno (TV, radio, kuponi...) zmagal Primorec Ivo Spacapan, sem slišal. No, zadeva se bo dogajala še kar precej časa in finalisti se bodo na koncu pomerili med sabo za zmagovalca... Kaže, da je zastavljeno dobro. Toliko, še požrebam, nagrado tokrat prejme Nina Likozar, Jezerska cesta 84/ a, Kranj. Počakat' dopis, potem pa le po nagrado k Aligatorju. NOVOSTI Nekaj bo. Ena boljših je vsekakor nova plošča naših rockerjev Big Foot Mama - Kaj se dogaja, sledijo Babvlon - Tri, Michael Bolton - Ali That Matters, Va-nessa Mae - Storm, kompilacija uspešnic Bravo 19 in pa za vse ljubitelje fantov, ki slišijo na ime Metallica. Kot veste na zadnji (zdaj že predzadnji) album Load ni šlo vse, toliko materiala so baje posneli (šala pa to...), zato bo v ponedeljek uradni izid njihove nove plošče Reload, na kateri je tudi nadaljevanje komada Unfor-given, torej Unforgiven II. KONCERTI S koncerti je pa takole: Simona Weiss in prijatelji, 15. novembra v Kranju (ob nakupu vstopnice dobite cedejko), Lydia Lunch, 15. novembra, KUD France Prešeren, Ljubljana (1450), Faith No More, 19. novembra, Tivoli (2750), Lagwagon, 22. novembra, K4, Ljubljana (1600), Claw-finger, 28. novembra, Tivoli (2250), Balašević, 1. december, Tivoli (3150). Vstopnice so! Dogaja pa se tudi na Primskovem -Sank Ročk s predskupino Apeir-on, danes v petek, pravtako v pivnici Sodček v Zg. Bitnjah -Babevvatch (Lj) in Šifrer & Šlafrock band, nedelja ob 19. v zadružnem domu v Žabnici. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 284: Pred nedavnim je izšla plošča, na kateri so zbrane vse največje uspešnice Johna Lennona, mimogrede zadeva je res mega. Pri kateri skupini je igral John Lennon, predno je začel samostojno kariero. Na otročje lahko vprašanje odgovorite na dopisnicah, pošljite jih na Gorenjski glas, pripis "Jodlgator", seveda do srede, 19. novembra. Čav... Andrej Šifrer & Šlafrock band bodo nastopili v nedeljo, 16. novembra, ob 19. uri v Zadrulnem domu v Žabnici. Andrejeve najlepše skladbe na nov način. Z eno besedd -fantastično. Aligator vas vabi, da greste z njim na koncert odličnega glasbenika, ki mu pravijo Joe Cocker, in sicer 27. novembra v Munchen. Vstopnica plus vožnja = cca 11.000 tolarjev. V soboto, 15. novembra, bodo v dvorani Dom partizana v Žireh ob peti obletnici delovanja koncertirali fantje iz skupine Apeiron. Žur bosta popestrili tudi skupini Lint-vern in Stratus. Organizutorji, žirovski študentje, obljubljajo super iur, pa tudi presenečenje se pelje. NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. Logatec • Tržaška 148 • tel.:061 /74 f 632 • fax:061/741 612 Nedeljski klepet ob kavi Pojutrišnjem, v nedeljo, 16. novembra, ob 9. uri dopoldne bo spet na sporedu Radia Kranj "Nedeljski klepet ob kavi", ki ga pripravlja in vodi Jana Debeljak. =?ADiO 913 rii STIREO Gost oddaje bo diplomirani pravnik, pevec, kitarist, šaljivec, ljubitelj življenja, popotnik, smejač in sanjač, Andrej Šifrer iz Srednjih Bitenj. Njegova misel: "Ne dovolite, da se vas dotikajo ljude, ki vas nimajo radi." TRGOVINSKO PODJETJE d.d. ŠKOFJA LOKA LOKA KAVA - ZDRAMI IN PREMAMI Kupon: Predlagam gosta v oddaji "Nedeljski klepet ob kavi" Moje ime in naslov: Izpolnjenega prosimo pošljite na Radio Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj, za "Nedeljski klepet ob kavi". I /7\T GRENJCE 24 U* OOBHE 6LMM!!! od 17. 11. 1997 do 22. 11. 1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. VILI RESNIK - EN KORAK NAPREJ 2. DANIEL SHEFFERD - YESTERDAY ONCE MORE 3. LUTRICIA MC NEAL - AINT THAT JUST THE WAY 4. DOMINIK KOZARIČ - VSEMU SE LAHKO... 5. THE BRAND NEW HEAVIES - YOU'VE GOTA FRIEND 6. BOOTSY COLLINS feat. MC LYTE - l'M LEAVING U... 7. ANJA RUPEL - PLAŠČ UUBEZNI 8. THE VERVE - DRUGS DONT WORK 9. SPICE GIRLS - SPICE UP YOUR LIFE 10. NEVV/EROS RAMAZZOTI - OUANTO AMORE SI 11. NEW/ETERNAL - ANGEL OF MINE 12. OASIS - STAND BY ME 13. NEW/JIMMY RAY- ARE YOU JIMMY RAY? 14. ALL SAINTS - I KNOW WHERE ITS A Y 15. NEVV/PETER ANDRE - LONELY LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. MZ HEKTOR + DADI - DAZ - KALIMERO 2. ENCORE - LE DISC JOCKEY 3. AQUA - BARBIE GIRL 4. RUN D.M. C. US. JASON LEVINS - IT'S LIKE THAT b. SACH feat. LA TREC - STAY 6. SLO ACTIVE - BRIGA ME 7. DARIO G. - SUNCHYME 8. COLONIA PROJECT- SVE OKO MENE JE GRIJEH 9. NEVV/DR. ALBAN - LONG TIME AGO 10. FUTURE BREEZE - HOW MUCH CAN YOU TAKE 11. N-TRANCE feat. ROD STEVVART - DO YATHINK l'M SEXY? 12. THE RIU PALAČE - THE SOUND OF MALLORCA 13. GINA G. - GIMME SOME LOVE 14. CELVIN ROTANE - BENVENUE 15. NEW/BROOKLYN BOUNCE - TEH REAL BASS 16. SOUND ATTACK - PREPOZNO JE 17. NEVV/SIMONE JAY - MIDNIGHT 18. DJ VISAGE - FORMULA 19. NEW/4 BOUCHE - YOU WON'T FORGET ME 20. NEVVAVIGHFIELD - NO TEARS TO CRY 21. DA HOOL - MEET HERE AT THE LOVE PARADE 22. SLK - MY BACK 23. NEW/DJ ALFRED AZZETTO - LIFE IS A BITCH 24. CHASE - STAY WITH ME 25. NEVV/ZONE 22 - LOVE HANGOVER 26. ARMAND VAN HELDEN - ULTRAFUNKULA 27. NEVV/SHIKIRA - LET YOUR MIND BE FREE' 28. NEW/LUSTRAL - EVERYTIME 29. NEVV/DJ TONKA - THE NIGHT 30. NEVV/3 RD PARTV - LOVE IS ALIVE TRZISKI HIT * povratek pozabljenih Lestvica zimzelenih melodij, vsak drugi ponedeljek ob 17.35 na 88,9 in 95,0 MHz 1. Vagabund - MAJDA SEPE 2. We shall dance - DEMIS ROUSOS 3. Afterglow of vour love - SMALL FACES 4. Vm.c.a. - VILLAGE PEOPLE 5. La Filando - MILVA 6. Trla baba lan - KORNI GRUPA 7. L'amour est rouge - VIDKY LEANDROS 8. Palisades park - FREDDIE CANNON 9. If vou go away - TERRY JACKES 10. Sweets tor my sweet - SEARCHERS 11. Akropolis Adieu - MIREILLE MATHIEU 12.1'm a ročk - SIMON & GARFUNKEL 13. Zenitovanjsa - BELE VRANE 14. Seven little giris - PAUL EVANS 15. Mona Lisa - SHAKIN STEVENS Nagrajenec oddaje: Žarko Brkič, Tržič Oddajo boste lahko poslušali v ponedeljek, 17. novembra, ob 17. in 35 minut na Radiu Tržič, kjer vas ponovno čaka veliko dobre stare glasbe, ki smo jo poiskali med zaprašenimi ploščami. Med drugim boste izvedeli veliko zanimivega o izvajalcih, ki vam jih danes predstavljamo. Kupon pa - saj veste: izrežite ga in pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Pozdrav do ponedeljka od Vesne in Dušana. KUPON pozabljenih Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: RADIO GREMO V LIFE sreda, 19.11., ob 17. uri oddajo pripravlja in vodi NATAŠA BEŠTER Živjo, živjo! Obe zabavališči LIFE LAND in LIFE PLANET sta zaživeli. LIFE je ime, ki pomeni zabavo, sprostitev, uživanje. Slavko Šorotar se trudi, da v LIFE prihajajo zanimivi gostje, taki oziroma tisti, ki jih želite obiskovalci. Iz prve roke pa vse o dogajanju v LIFU v sredo ob 17. uri. Z nami bodo tudi JEANS CLUB PETIRČ iz Kranja, PIZZERIJA BOTANA iz Lahovč, GORENJSKI GLAS. KUPON V LIFU BI RAD VIDEL i: Moj naslov M Kupone pošljite na RADIO KRANJ, 4000 KRANJ f5W%, 1 GORENJSKI GLAS • 30. STRAN -* paNORaMa * * Petek, 14. novembra SOBOTA, 15. NOVEMBRA 1997 TVS 1 7.45 Včeraj, danes, jutri 7.50 Radovedni Taček: Pilot 8.10 Sprehodi v naravo 8.30 Male sive celice, kviz 9.15 Tibetanski umetniki, 1. del 9.45 Vžigalice, francoska nadaljevanka 10.40 Hugo, TV igrica 11.10 Tednik 12.10 10.000 obratov 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja, ponovitev 14.00 Strela z jasnega, nemška nanizanka 15.10 Taborniki in skavti, ponovitev 15.25 Viharnik, avstralski film 17.00 Obzornik 17.10 Svet odkritij, ameriška poljudnoznanstvena serija 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 Šport 19.50 Utrip 20.10 Pravi biznis 21.25 Novice iz sveta razvedrila 22.00 Poročila, vreme 22.10 Šport 22.30 Wyclife, angleška nanizanka 4.50 Koncert 5.30 Največji uspehi hrvaškega športa 7.00 Jazz RA KRANJ HTV 2 8.25 TV koledar 8.35 krivda, ponovitev 12.25 Dosjeji X 13.10 Divja horda, ponovitev ameriškega filma 15.30 Železni človek -Sam Peckimpah, ponovitev dokumentarne oddaje 17.20 Po meri 17.50 Narava: Mačke, poljudnoznanstvena oddaja 18.45 Pogled na Marijan, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Zagrebf-est '97, prenos 22.15 Zlati gong, glasbena oddaja 23.00 Poročila 23.15 Potovanja, dokumentarna oddaja: VValles 0.05 Oprah Show, ponovitev 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov AVSTRIJA 1 TVS 2 7.45 Vremenska panorama 9.00 Euro-news 10.35 B kot bolo, ponovitev francoskega filma 12.00 Pomp 13.05 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 13.30 Hannover: Tenis ATP turnir, polfi-nale, prenos 16.25 Košarka NBA Hous-ton : Los Angeles, posnetek 17.55 Ceije: Rokomet; ^/8 finala evropskih prvakov: Celje Pivovarna Laško: generali 19.30 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Lov na Stegnerja, angloški film 21.45 National geographic, ameriška dokumentarna serija 22.40 Zlata šestdeseta: Nostalgija z beatniki - Faraoni 23.40 V vrtincu 0.10 Sobotna noč 6.00 Otroški program 12.00 Harry in Hendersonovi 12.25 Vse je O.K., Corky 13.15 Življenje in jaz 13.40 Čudovita leta 14.00 Princ z Bel Aira 14.25 Divji bratje s šarmom 14.50 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 15.40 Beverlv Hills, 90210, ameriška nanizanka 16.25 Melrose Place, ameriška nanizanka 17.10 Urgenca, ameriška nanizanka 18.00 Sport. Nogomet, avstrijska zvezna liga 19.30 čas v sliki 20.02 šport 20.15 James Bond: Moon-raker, angleški akcijski film; Shean Conn-erv 22.20 Smrtonosne spletke, ameriški triler 0.00 Smrtni grehi, ameriška kriminalka 1.30 Šport: tenis, turnir ATP, iz Hannovra 3.05 Vse je O.K., Corky, ponovitev 3.46 Melrose Place 4.30 Bevertv Hills, 90210, ponovitev 5.15 Knight Rider 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP | ka 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.20 Nagradna uganka 10.40 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.00 Napoved-nik 11.20 Novinarski prispevek 11.40 Novinarski prispevek 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Napovednik 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Napovednik 17.20 140-letnica kulture-nga društrva Snovanja v Bohinju 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Igorja Rozmana; Oglašanje - državni pokal -vaterpoio 24.00 Zaključek programa Radia Kranj TVS 1 8.05 Včeraj, danes, jutri 8.10 Ozare, ponovitev 8.15 Čebelica Maja, risana nanizanka 8.40 Živ žav 9.25 Spreminjajoči stroj, poljska nanizan- nanizanka 20.55 Nilski dragulj, ameriški barvni film; Kathleen Turner, Michael Dou-glas, Dannv de Vitto 22.40 Opazovalnica 23.15 Vizije nebes in pekla, dokumentarna serija 0.05 Poročila HTV 2 R TRŽIČ AVSTRIJA 2 KANALA 7.00 Video strani 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Mačke z groma 10.25 Najstniki proti vesoljcem, • nanizanka 10.50 Disney predstavlja: Aladin, ameriška risana nanizanka; Račje zgodbe 11.35 Muppet show, lutkovna serija 12.05 Sobotna matineja: Iskanje Noe-tove barke, dokumentarni film 13.50 Charles je glavni, ameriška humoristična nanizanka 14.15 Mantis, ponovitev ameirške humoristične nanizanka 15.05 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 16.05 Očka major, ponovitev 16.35 Nimaš pojma, ponovitev 17.00 Ta čudna znanost, nanizanka 17.30 Pri zlati opici, ameriška humoristična nanizanka 18.25 Atlantis, glasbena oddaja 19.10 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 20.00 Sobotni večerni film: Zvezdne steze 6, ameriški barvni film 22.10 Atentat, ameriški barvni film; Charles Bronson; Stehen Elliot, Jill Ireland 23.45 Klic dolžnosti, ponovitev ameriške nanizanke 0.40 Moč telesa, erotični film2.15 Videostrani POPTV 6.00 Videostrani 8.00 Reboot, risana serija 8.30 Munkci, risana serija 9.00 Zverinice, risana serija 9.30 Peter Pan, risana serija 10.00 Morska deklica, mladinska serija 10.30 Pover Rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Priden kuža 2, mladinski film 12.30 Tarzan, ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Mali filmar, ameriška nanizanka 13.30 Chrisum, ameriški film 15.30 High-lander, ameriška nanizanka 16.30 Robo-cop, ameriška nanizanka 17.30 POP party, glasbena oddaja 18.30 Herkul, ameriška nanaizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Dobri fantje, ameriški film; Robert de Niro, Ray Liotta, Joe Pešci, Lorraine Braco 22.45 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 23.45 Nora opica, ameriški film; Jeff Goldblum 1.30 Playboy special 2.30 24 ur, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Uživanje dovoljeno, kuharski magazin 9.30 Harrv z dolgimi prsti, ameriška komedija 11.10 Veliki volk kliče, ameriški ousto-Ipvski film; Cary Grant, Leslie Caron 13.00 Čas v sliki 13.10 8/15, nemška vojna drama 14.45 Žrebec Maestoso Austria, avstrijski film 16.15 Pogledi od strani: Holiday -Posebna oddaja 16.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me želi? 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.02 Pogledi od strani 20,15 Šampion, zabavna oddaja v živo 22.10 Čas v sliki 22.20 Vse je komedija: Zamenjava tapet, veseloigra 23.15 čas v sliki/Po premieri 0.00 Gospodarji šibe, 2. ael belgijsko-francoskega TV filma 2.00 Pogledi od strani 2.05 Modern times 2.35Vsak dan s Schiejokom 3.35 Nogomet 5.05 Urgenca, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Test napovendik TELE-TV 19.05 EPP blok - 1 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Popotovanja, komentira Janin Klemenčič 20.40 Otvoritev srednje gostinske šole v Radovljici 21.00 Košarkarski klub Triglav Kranj predstavlja kartico Kozorog 21.10 Poročila Gorenjske 610 (ponoviev) 21.25 EPP blok - 3 21.30 Izbor iz produkcije združenja lokalnih televizij Slovenije: Konvencija predsedniškega kandidata Milana Kučana 22.20 Kamera presenečenja: 98. oddaja: Napoleon za 2. UB SEUAŠ Kranj 22.40 Zvezdni okruški (ponovitev) z astrologinjo Roo Kačič 23.20 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) 00.20 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.21 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz. Program iz studia bo stekel ob 13:30. Takoj na začetku programa bomo napletli pogovor z Magdaleno. Ob 14:30 se bo namreč pričela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič, uro kasneje bomo spremljali in komentirali. Obvestilom ob 16:10 bodo sledile glasbene čestitke, prenos oddaje Deutsche VVelle poroča pa bo na sporedu ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00. Sobotni program bomo končali s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa, ki ga pripravlja Majda, nismo pozabili R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro s Suzano Adžič 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) Kranj - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 12.15 Volitve 97 -izjave 13.00 Glasba je življenje (Simona Vodpivec) 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Novice 17.00 Moja je lepša kot tvoja (gost Slapovi) 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Minute za 10. Čufarjeve dneve 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Vrtojbe 11.00 Divja Avstralija, avstralska poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si, oddaja TV Koper -Capodistria 12.30 Na vrtu, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper Capodistria 13.35 Agencija, ponovitev 15.15 Dobili smo kino, francoski film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.35 Po dolgem in počez: Kamnik in... 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.25 Moški, ženske 22.15 Poročila, vreme 22.25 Mrzlica, kanadski film, 1976; Paul Hampton, Joe Silver TVS 2 9.00 Ewronews 9.45 V vrtincu, ponovitev 10.15 Zlata šestdeseta: Nostalgija z beatniki: Faraoni, 2. del 11.20 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 11.45 Plesanje za mr. B, balet 13.15 Evropsko prvenstvo v judu za mladince, posnetek iz Ljubljane 13.30 Košarka NBA - action 14.00 Hannover: Tenis ATP turnir, prenos 18.00 Belladonna, evropski žensk: magazin 18.30 Kurji praznik, dokumentarna oddaja 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Svilena obleka, vali-žanska nadaljevanka 20.55 Slovenski magazin 21.20 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, angleška dokumentarna oddaja 22.20 Šport v nedeljo 23.20 Ave v ZDA 0.30 Slovenski magazin, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. 12.10 TV koledar 12.20 Brilnjantina. ponovitev 13.05 PSI faktor, ponovitev 13.50 Zoya, ponovitev 17.10 National Geographic 18.35 Stik 19.05 Popaj In sin 19.30 Dnevnik 20.15 Boris Papandopolo, glasbeno-dokumentarna oddaja 21.00 Poročila 21.10 Izbor supermodela Hrvaške '97, posnetek 22.50 Vidikon 23.40 Družina za umret, ameriška humoristična nanizanka 0.10 Nova doba, ameriški barvni film AVSTRIJA 1 6.25 Otroški program 9.05 Šport: Rokomet: Liga prvakinj 10.10 Pika Nogavička 10.35 Confetti Club 11.05 Disneyjev festival 12.00 Kako je nastajal Herkules, o ustvarjanju novega Disnevjevega filma 12.25 Športni pregled 12.50 Medvedi napadajo, ameriška komedija 14.25 Bigfoot in Hendersonovi, ameriška komedija 16.10 Kiddy Contest '97, show 17.35 Kiddv Contest 97, finale 17.10 Tohuvvabohu, TV zmešnjava 18.00 Srček 18.30 šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Aster-iod - smrt in vesolja, 1/2 del ameriškega filma katastrofe 21.45 Shimanski: Pobratima, nemška TV kriminalka 23.10 šport 23.15 Škorpijon, ameriška kriminalka 1.10 šport: SP v tenisu, posnetek finalnega srečanja iz Hannovra 3.40 Smrtni orehi, ponovitev ameriške kriminalke 5.10 Čudovita leta, ponovitev 5.35 Mini čas v sliki, ponovitev 5.40 Nonni in Manni, ponovitev Top spot 22.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija • Druga jutranja kronika 7.40 Pregib dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 9.00 Nedeljs*' klepet ob kavi - gost Andrej Šifrer 9.S0 EPP 10.00 Prelepa Gorenjska - Trži« 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.00 Po domače na kranjskem radiu» izbor narodnozabavne glasbe 11.50 EPT 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.3" Osmrtnice, zahvale 12.40 KmetijsK« oddaja 12.50 EPP 13 00 Dobrodošli ---- . nn AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Do 10.30 Teden kulture 11.00 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 uuuaja lt.3U crr u.uu . A/l nn- med parznovalic 13.50 EPP l4-?°rpp brodošli med praznovalci 14-50 p>p 15.00 Napovednik programa 15.25 c 15.30 Dogodki in odmevi RS Prelepa Gorenjska 16.50 EPP ' jV. Napovednik programa 17.20 Hitro, °« leč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagrad"! kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.30 Večern program - Glasba po izboru ig°i Rozmana 20.00 Napovednik Pr°9r*,',: Oglašanje - državno prvenstvo - va polo 24.00 Zaključek programa nau Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na U|e( z dežele v mesto. Komunistične tendence oblasti po 2. vej £Vm vojni so to težnjo še pospešile. "Ko bomo zmagali, bomo So,.gi*rovski vrh zasadili z borovci... Ko bomo zmagali bomo vse ° Polje posadili s krompirjem, ki je najboljši na svetu ...Ko bomo zmagali, bomo vse kmete preselili v tovarne oz. v njihovo bližino ... V začetku bodo hudi na nas, ko pa bodo spoznali, da se v tovarni da zaslužiti v osmih urah več kot na kmetiji v šestnajstih, nam bodo hvaležni ..." (Žirovski občasnik, št. 19/20, sir. 172.) Tako je govoril politkomisar Milan Žakelj svojemu rojaku Antonu Žaklju, ki je 1945 spričo teh obetov odšel v Ameriko, od koder še danes poroča o takih in podobnih rečeh. Komisarjeve vizije so se v veliki meri uresničile. Posebno v tistem, ko govori o kmetih, preseljenih v tovarne in njih bližino. Kar poglejte si sliko okoli tovarn na Trati, v Železnikih, Žireh... Zanimivo bi 1 K • J J i • i v / bilo analizirati poreklo prebivalcev v Ml ZldamO) tiier nOCemO! PodHibniku (H v Frankovem naselju, dveh ---—*- prvovrstnih spomenikih socialističnega urbanističnega voluntarizma. Prepričan sem, da jih je več kot polovica iz hribovitih območij obeh dolin, iz vasi in zaselkov, ki so bili delno ali pretežno izseljeni. Žirovski vrh oziroma njegovi prebivalci, Žirovskarji, so se temu trdovartno upirali; veliko jih je ostalo in vasi na tem območju so zgled, kako se da tudi na revni zemlji preživeti. Če hodi vsaj kdo iz hiše še na šiht v dolino, seveda. Sorsko polje daje krompirja kot še nikoli, vendar ta zagotovo ni najboljši na svetu. Najslajši in najbolj zdrav je še zmeraj tisti s peščenih in prisojnih hribovskih njiv. Danes, ko je loški konec postal del "globalne vasi", ko je s svetom povezan z boljšimi cestami in elektronskimi komunikacijami, lahko rečemo, da so se tisti, ki so se odselili v Podlubnik, Frankovo naselje in tema podobne kraje, "zajebali". Oziroma bili "zajebani". Na svojih nekdanjih domačijah ali v njih bližini bi spričo današnjega stanja komunikacij živeli boljše kot v tistih čudnih primestnih mravljiščih. Prizadeti in za popravo tega stanja zainteresirani občani se obračajo na občinsko in državno upravo, da bi popravili, kar se popraviti in spremeniti da. Saj ne rečem, da naj bi vsak spet zidal, kjer bi hotel. Bog ne daj! Oblast bi morala prisluhniti interesom občanov in državljanov, tipa bi se morali bolj kot doslej ozirati na zahteve stroke in - ne nazadnje - na estetska merila. Da bi nove hiše ne bile samo velike, ampak tudi lepše. - In smo spet tam kot zmeraj: pri denarju ... Miha Naglic načelniku upravne V labirintih urbanizma Tokratne Odprte strani namenjamo vprašanjem urejanja prostora na Škofjeloškem, torej na območju štirih občin, ki so nastale na teritoriju nekdanje občine Škofja Loka, in pomenijo v bistvu razširitev teme, ki smo jo načeli pred nedavnim v rubriki Aktualno, o tem, kai naj bi stalo na Dolenčevem vrtu. Ze tedaj sta se pokazala blišč in beda Škofjeloškega urbanizma, ki vse bolj kaže na to, da bo, če ne bo sprememb, blokiral razvoj mesta ob sotočju Sor. Z urejanjem prostora bi zagotovo v Škofji Loki morali ugotoviti, da nimamo sreče: če je pred tridesetimi in več leti veljala politika omejevanja graditve v hribih in izven centrov, kar je povzročilo skoraj usodno praznjenje prostora, pa se v dolinah, koder so priseljence naganjali v tovarne, niso našle prijazne prostorske rešitve, zlasti tiste ne, ki ne bi posegle po najboljši kmetijski zemlji. Tudi, če je bil urbanistični plan pripravljen, se je v prostoru od nekaterih osnovnih načel v taki meri odstopalo, da so sledili prostorski grehi in iz njih izvirajoči konflikti, pri čemer se rešitve za nekatere preprosto nise našle. VeČ kot vpijoč primer je poljanska obvoznica, začrtana že pred tridesetimi leti, pa konflikti, ko so se v že krepko onesnaženi industrijski coni začela graditi velika naselja, Če govorimo o tisočletnem mestnem jedru, je potrebno priznati, da je sicer v dobršni meri ohranjeno, hkrati pa tudi priznati, da še zdaleč ne revitalizirano, kot je to že uspelo nekaterim podobno starim mestom tudi Že v Sloveniji. Mesto se v prometu duši in primer preurejanja avtobusne postaje kaže, da vse pomembnejše rešitve prelagamo v prihodnost. Samo strah nas je lahko, ali bomo znali najti ustreznejše rešitve za primestno jedro, zlasti za območje nekdanje vojašnice, kar je eden najdragocenejših prostorov, ki jih Škofja Loka premore. Če ob tem prisluhnemo Še vedno glasnejšim opozorilom, da urbanizem že tudi duši gospodarski razvoj, onemogoča urejevanje novih delovnih mest, je razlogov za vprašanja, kako naprej na področju urejanja prostora, resnično dovolj. Na drugi strani pa smo Želeli preveriti, ali je res, da se je priprava lokacij v okvirih veljavnih dokumentov resnično izboljšala. Dali smo besedo vsem štirim županom, nekaj več prostora škofjeloškemu, ker je za službo za urejanje prostora v sedanji organizaciji odgovoren prav on. Le pogovora z vodjo oddelka za prostor Meto Mohoric Peternelj ni, saj nanj ni pristala. Po vsem slišanem (in zapisanem) lahko izrazimo le eno bojazen: če so nekoč urejanje prostora krojiti posamezni politični veljaki ene stranke, se kaže, da se to področje utegne zaplesti sedaj še v mreže medstrankarstva. Resnično bi kazalo pohiteti in tudi to področje prepustiti trgu. Seveda trgu, kjer vlada stroka. Štefan Žargi Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Lcopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik N R V U N E R V U Igor Draksler Niko Vladimirov Župan občine Škofja Loka Igor Draksler Skoda nedorečenega urejanja prostora Škofja Loka že plačuje Edina rešitev, ki naj bi pospešila urejanje prostora, je, da se ta dela iz občine predajo na trg strokovnih izvajalcev. Težave pa se že tudi politizirajo. Večina vaših kolegov iz sosednjih občin sodi, da se je delo pri pripravi lokacij za ljudi v zadnjih letih bistveno izboljšalo. Ste s tem zadovoljni? "Pri urejanju dela občinskih služb, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora, smo v preteklih letih po mojem mnenju resnično kar precej napravili, še zlasti če spomnim na dejstvo, da je bilo potrebno urediti še skoraj dvesto črnih gradenj, ki naj bi jih še po sklepih prejšnje občinske skupščine legalizirali. Jasno je, da se taka dela za ljudi nikdar ne opravijo dovolj hitro, menim pa, da smo že kar precej napredovali. Rezerve vidim tudi v avtomatizaciji določenih postopkov, z večjim vključevanjem in uporabo računalnikov. Če k temu dodamo še možno liberalizacijo, ki jo dopušča spremenjena zakonodaja, lahko ugotovimo, da imamo pri učinkovitosti tovrstnega dela še kar nekaj rezerv." Mnogi se ob takih idejah sprašujejo, kako bo z dokumentacijo, z vsemi tistimi v preteklosti že najdenimi rešitvami, analizami in študijami? "Občinska dokumentacija je v načelu javna in potrebno bo najti načine, kako naj bo na urejen način tudi vsem, ki jo potrebujejo, dostopna. Celo nasprotno je res: menim, da se ta dokumentacija sedaj monopolizira, da ni dostopna vsem, ki bi jo morali uporabljati. Potreben učinkovit kontrolni sistem. Ker pri tem med občinami orjemo ledino, take priprave niso tako hitre, kot bi si to morda želeli. Predvsem pa je potrebno opozoriti, da je dolžina postopkov, ki tečejo v naših službah mnogokrat odvisna od hitrosti soglasodajalcev, in potrebno se bo širše dogovoriti, kako pridobivanje soglasij izven hiše pospešiti." Imate o tem tudi konkretne podatke? "Konkretni podatki so naslednji: 38 dokumentacij čaka investitorja, da dokončno opredeli svoje potrebe, za 34 primerov se pridobiva geodetski posnetek zemljišča, 4 dokumentacije čakajo na ogled, 54 jih je v fazi priprave, kar 78 pa jih čaka na soglasja. Le v 21 primerih so soglasja že pridobljena in se dokumentacija urejuje in pripravlja na izdajo. Vse navedeno resnično potrjuje, da to delo teče bolj učinkovito, že sami podatki kažejo na to, da imamo tudi točno evidenco, kaj se s posameznimi primeri dokumentacij dogaja. To tudi delavce sili k temu, da ne dovolijo, da bi dokumentacije kje obležale." Če je pri pripravi lokacij treba priznati precejšen napredek, pa to nikakor ne držiza spreminjanje prostorskih dokumentov. Celo več, tu postajajo razmere za nekatere potencialne uporabnike že neznosne. Očitno je tudi, da se pristopi in odnosi zapletajo, najhujšo škodo pa bo plačala očitno Škofja Loka. "Res je, da bi morali imeti prostorske dokumente že zdavnaj dopolnjene, spremenjene in usklajene. To potrjujejo zamude, ki se pojavljajo. Vedeti je potrebno, da življenje zahteva stalne prilagoditve, po mojem mnenju vsaj na vsake štiri leta. Še posebej pa je zaskrbljujoč pristop, ko so nekateri očitno prepričani, da je urejanje prostora povsem neodvisno od drugih dogodkov, zlasti razvoja, torej potrebe, da se razvojne komponente v prostorske dokumente vgra- Se bodo morali mladi iz Škofje Loke izseljevati? Pred nekaj meseci nas je poklical naš mladi bralec s prošnjo, naj ob priložnosti vprašamo župana, kako je v Škofji Loki s stanovanjsko gradnjo. Po vseh pripetljajih s pozidavo Pšenega hriba ali Kamnitnika, želi odgovor na vprašanje, ali bo tam sploh kdaj lahko imel možnost sezidati hišo. Plomb med objekti je v Škofji Loki namreč že zdavnaj začelo primanjkovati, pa še dostopne so le nekaterim posameznikom. Dobili smo naslednji odgovor: "Sam sem ie vseskozi pristaš pozidave Kamnitnika, saj je vsakomur jasno, da Je to edini primerni in logični prostor ob mestu. Žal pa to ne bo tako hitro uresničljivo: vsaj eno leto bo trajalo, da bo novi prostorski plan stopil v veljavo, eno leto je potrebno za pripravo Izvedbenega - zazidalnega načrta in po nekako štirih letih bi se morda lahko lotili komunalnega urejanja zemljišč. Vse to pa pomeni, da tudi, če smo optimisti, prej kot v petih letih tam ne bo mogoče graditi." jujejo, ne pa, da pomenijo ti dokumenti le legalizacijo neke stihije. Na drugi strani pa imamo eno veliko težavo: slabe geodetske podloge, ki ne omogočajo računalniške obdelave. Sicer pa sem trdno prepričan, da bo k učinkovitosti pripomogel le trg, občinske službe naj bi te postopke le usklajevale. Čeprav so morda v drugih občinah s pristopom zadovoljni, pa moram reči, da s tem sam nikakor nisem, saj me, kljub temu da se že pripravlja tudi dopolnjevanje škofjeloških dokumentov, še nihče ni vprašal za mnenje in usmeritve. In še nekaj: obrniti moramo prakso, da je urbanizem diktator dogajanj v prostoru, saj mora biti servis zanje." Največ pritožb je v ostalih občinah na račun zamud, pri čemer dodajajo, da so se pripravljeni pogovarjati o morda potrebni okrepitvi služb. Zakaj tak dogovor še ni dosežen? "O tej pripravljenosti bi se ob vseh težavah pri medobčinskem sodelovanju in dogovarjanju lahko razpravljalo, predvsem pa menim, da to ni prava pot. Občina nc sme biti izdelovalec prostorskih dokumentov, niti lokacij, pač pa je edino pravilna, tudi po zakonu predvidena pot na trgu pooblaščenih in specializiranih projektantskih podjetij." Primer Dolenčevega vrta in še nekaterih drugih lokacij je pokazal, da med županom in vodjo oddelka za prostor niti ni prave komunikacije. Kako je to mogoče? "Žal je res tako. Povedati pa moram, da ne pristajam na to, da bi bil vodja oddelka za prostor nadžupan, ki bo diktiral po njegovem mnenju edine možne rešitve. Nevzdržno je, če si nekdo lasti, da lahko edini on presoja, kaj bo nekje stalo, da celo vse ključne rešitve lahko le on izriše. Nenavsczadnje tudi odhajanje nekaterih ljudi iz oddelka, ki niso imeli možnosti za primerno samostojno kreativno delo, pove veliko." Mnogi vedo povedati, da imajo ti slabi odnosi tudi strankarsko politično ozadje? "Za mene so to povsem strokovna vprašanja, ki pa se žal že tudi poskušajo politizirati. Tak pristop utegne samo še zaplesti in poslabšati položaj. Še več: opažam, da se nekateri politiki v Škofji Loki zadnje čase celo zelo trudijo, da se ne bi našle določene rešitve." Je mogoče že kar javne zaostritve pripisati strahu škofjeloškega župana, kaj bo čez dobro leto, ko se izteče mandat, ostalo pod črto. Prav v Škofji Loki so zastoji zaradi nedorečenega urejanja prostora največji? "Čeprav je znan pregovor, da gospodar najprej sam sebi ustvari brado, pa je očitno, da pri loškem urbanizmu temu ni tako. Da je občina Škofja Loka zadnja, je posledica dejstva, da je priprava dokumentov za to največjo in najzaple-tenejšo občino najzahtevnejša. Vztrajal bom pri tem, da so kljub vsem težavam dokumenti tudi za Skofjo Loko kvalitetno in razvojno pripravljeni. Kar pa sc tiče prihodnjih volitev, sem prepričan, da sem na drugih področjih po mojem mnenju uspešen, na tem področju pa se žal prepočasi premika. Sicer pa je znana moja trditev, da je štiriletni mandat za vidnejše rezultate prekratek, to pa še zlasti velja za področje, o katerem teče beseda." Niko Vladimirov, svetovalec vlade za področje prostorskega urejanja na ministrstvu za okolje in prostor Občine pri urejanju prostora potrebujejo pomoč Škoda je, da se pri urejanju prostora vedno začenja nanovo, čeprav je bilo v preteklosti že najdenih cela vrsta rešitev. Priprava strokovnih osnov mora na trg. Uvodoma povejmo, da je inž. arh. Niko Vladimirov doma iz naše občine - iz Javorij, poleg tega pa se je vrsto let ukvarjal z urejanjem prostora v nekdanji občini Škofja Loka. Najprej na tedanjem Lokainvestu, kije bilo pooblaščeno podjetje za izdelavo lokacijskih dokumentacij, nato pa v Projektivnem ateljeju (znanem po kratici PA), ki je bil pooblaščen za škofjeloški urbanizem. Za pogovor s strokovnjakom za urejanje prostora smo torej izbrali človeka, ki naš prostor in vse dileme pri njegovem urejanju kar dobro pozna. Pogosto je v Škofji Loki slišati oceno, da je bil za urejanje tega mesta in njegove okolice odločilen urbanističen načrt, ki ga je konec šestdesetih let izdelal inl Stane Kovic Problemi so nastali, ko se ta načrt ni spoštoval. Se strinjate s tako oceno? "Omenjeni načrt je bil po mojem mnenju prav osupljivo dober, vendar je potrebno ob tem upoštevati, v katerem času je nastal. Uspelo mu je rešiti vse ključne probleme urejanja prostora, postaviti načela in rešiti prometno ureditev. Edini očitek bi lahko bil, da se niso dovolj varovala kmetijska zemljišča, toda tedaj je bila kmetijska zemlja skoraj brez vrednosti. Za stanovanjsko izgradnjo je tedaj predlagal graditev na Kamnit-niku ali v Podlubniku in jasno je, da se je občina zaradi stroškov odločila za gradnjo na poljih v Podlubniku. Poudarjam torej, da je bila odločitev občinska, čeprav danes urbanisti tudi predlagali ne bi več take gradnje." Omenili ste tudi prometno ureditev, ki je še danes huda rana škofjeloškega urejanja prostora. Je bila že takrat predvidena poljanska obvoznica, ki je po trideset letih še vedno le skicirana želja na papirju? "Prav razreševanje prometnih tokov je bil vzrok za to, da sem svoje delo na Škofjeloškem urbanizmu zapustil. Moj prevzem nalog odgovornega urbanista v letu 1978 je namreč soupadal z najbolj burnim začetkom priprav za gradnjo obvoznice mimo Škofje Loke v Poljansko dolino. Po vseh tedaj veljavnih kriterijih, pa tudi z vidika možne uresničitve, je bila tedaj najbolj optimalna varianta skozi Puštal pod Hribcem, ki jo je začrtal že inž. Kovic, saj se je možnost graditve predora ocenjevala kot finančno prezahtevna in neuresničljiva. Znano je, da se je v te razprave vključila vrsta škofjeloških veljakov, ki bi bili s takim potekom obvoznice osebno prizadeti, zato so se začele iskati tudi druge rešitve. Ko je bil javno predlagan potek skozi staro mestno jedro, blizu Spodnjega trga s tistim zloglasnim viaduktom, sem se temu na javnih razpravah odločno uprl in to je pomenilo, da mi niso več dovolili sodelovati na izvršnem svetu in drugih mestih, kjer se je o tem odločalo." Drugo pomembno vprašanje Škofje Loke, za katerega danes še vedno z velikimi težavami iščejo odgovore in rešitve urejevalci prostora, je prostor od avtobusne postaje proti vojašnici, kjer naj bi se razvijal novi center tega mesta. Kakšne so bile opredelitve tega prostora pred dvajsetimi leti? "Velika razlika je bila pri tem, da se takrat ni smelo pomisliti na to, da bi se prestavila vojašnica. Tedanja armada je namreč za prestavitev vojašnice zahtevala tako veliko odškodnino, da to ni bilo izvedljivo. Sicer pa je bil tedaj izveden javni natečaj za urejevanje tega območja, na katerem je s svojo zamislijo zmagal inž. Stane Kovic, po mojem mnenju pa ne z najboljšo rešitvijo. Ocenjujem namreč, da so ti objekti, ki so nastali na tej osnovi - hotel in poslovni kompleks preblizu stari Škofji Loki, in boljša se mi je zdela rešitev, ki jo je ponudil prof. Ravnikar, ki si je izbral drugačno smer pozidave. Vsekakor pa sem prepričan, da bi lahko tedaj ponujene rešitve uporabili še danes, seveda z vsemi potrebnimi programskimi in prostorskimi prilagoditvami. Da je v bistvu sproščeno območje nekdanje vojašnice je nadvse pomemben nov element. Ob tem naj omenim tudi celo vrsto zanimivih prometrjih rešitev za vozel, ki še danes čaka na razrešitev. Ponujene so bile variante s podzemnimi cestami, s tromostovjem v staro mesto itd. Hočem reči, da vse, kar je bilo že proučenega in narejenega ter narisanega, ni za odmet, bojim pa se, da se na vse to pozablja in se vedno nanovo "odkrivajo" možne rešitve." V zadnjem času je v Škofji Lokj_* besed o obnovi in varovanju starega mestni ga jedra. Sprejetje bil celo sklep o tem^^Ji za to izvede pilotski projekt v sodelovanjJLl Svetom Evrope. Kako vi gledate na tiso£l£. no Skofjo Loko? "Predvsem je potrebno ugotoviti, da je Škofja Loka v starem delu zelo lepo ohranjena, da pa smo manj uspešni pri njenem oživljanju. Čeprav so bila načela o tem, kaj sodi v staro mestno jedro že zdavnaj postavljena, pa ne poznam pravih vzrokov za to, da se to ne izvaja in s tem ne izkoristijo prednosti, ki jih tako okolje nudi. Spominjam se ideje o tem, da bi lahko Skotja Loka postala s svojo bližino Ljubljani in lepot0 prijeten kongresni center, bila je še cela vrsta drugih idej, na kakšen način bi mesto oživili nj pritegnili večje število obiskovalcev. Seveda t» bilo za kaj takega potrebno tudi marsikaj vložiti« vendar bi se to obrestovalo." Škofja Loka pravzaprav že celo vrstojzl nima v celoti veljavnega urbanistični^ dokumenta, saj je znano, svojih dokumentov uskladiti državnimi izhodišči. Kako to ocenjujML "Obveznih izhodišč je na državni ravni več. vendar je prav varovanje kmetijskih zemL tisto, kjer občine najtežje dosežejo usklad'' r Izjemno težko je namreč spremeniti na1? a mbnost zemljišč, ki so v prvi kategoriji, praKjn kaže celo, da je možnost uskladitve le bolj ^ zgolj teoretična. Sedanjih in preteklih teža podrobnostih ne poznam, vendar je verjetno, so zadeli prav ob to čer." V Škofji Loki je bil PA nekdaj noobjsk-čena urbanistična - organizacija,_jfBi-J^ sledila ustanovitev občinskega zqv£^J^ planiranje, kasneje in danes so tozo&iJ^: naloge občinskih služb. Kako biMJ^f mnenju bilo najbolje organiziratijejju&-da bi se urejanje prostora uredilo?, "Mislim, da so razmišljanja sedanjega ^P3/1^' da prepusti izdelovanje tako lokacijskih o°K mentacij, kot tudi urbanističnih dokumentov i prosti trg kar pravilna odločitev, saj je tu. dovolj podjetij, ki so za to usposobljena, n*« pa so tudi predpisi, pa tudi načini obravnave potrjevanja že tako dorečeni, da se ni Potre° a bati, da bi kdo delal po svoje mimo Javn 1 interesa. Za potrebe vodenja in usklajevanj^ vseh teh postopkov pa se mi zdi, da bi p* optimalna ustanovitev urbanističnega bjroja- 6 sedaj bi kazalo ugotoviti, kje so največje tez* pri pripravah sprememb in dopolnitev Pr0S' \. kih dokumentov in poiskati specializirana P jetja, ki bi lahko najučinkoviteje našla *®{t°z$ rešitve. Občinski oddelek pa naj bi ta dela vu in usklajeval." Kaj pa pomoč države? ^ "Na ministrstvu za okolje in prostor vse g ugotavljamo, da so mnoge občine, zlastl J.1.15 'na so nanovo nastale, pa prej to niso b"\c{(i področju urejanja zelo nebogljene, da ne t po domače bose. Zato si na našem mjnisu prizadevamo za ustanovitev službe, ki bi P ^ gale občinam, da bi se urejanja prostora P*.,^ lotile, hkrati pa pomagale z nasveti in Pra^er je napotki pri razreševanju teh nalo?.|y ceIo pomembno usklajevanje z državo, bi ou v zaželeno, da bi taka ekipa strokoVknJnaČin pomagala pri tem. Morda bi se na taK ^Q lažje našle tudi rešitve, ki sedaj preprost bile mogoče." Lokacij je dovolj, le plan hudo zamuja Priprava lokacij se je za občino Gorenja vas - Poljane zelo popravila le pri pripravi sprememb dokumentov so kljub dobremu sodelovanju zamude ie nesprejemljive. Službe je potrebno le okrepiti. ena od občinr ki nima organizirane lastne službe >-£2dročju urejanja prostora, pač pa te naloge ^djajo^občinske službe občine Škofja Loka. Kako ^IMJete to delo? sPre^en^' da Je Potrerjno na področju urejanja prostora II ^voriti o dveh vidikih tega dela: kako se pripravljajo !f z h V °'cv^"n obstoječih prostorskih dokumentov in kako delom na samih prostorskih dokumentih. Pod3 va^° °bčino lahko vsekakor ugotovim, da se na dok Akacij v okviru možnosti veljavnih prostorskih jte(j mentov napravi izredno veliko, saj skorajda ne mine Rftn ° ne m ^ v skorjo Loko podpisati dveh ali celo do iPosn *• ^ac^' Menim, da se ie t0 delo resnično kar precej liiirjr n0' Postal° ekspeditivno in to nam potrjujejo tudi Pravzaprav bi lahko celo dejal, da sem presenečen nad in učinkovito se da to reševati, tudi v ko se pojavi morda razkorak med željami J^nika in omejitvami, ki sledijo iz prostorskih dokumen-naro°£ same stroke, saj jih večino na terenu samem skupaj z tov oz. ^nikom kaj hitro rešijo. To velja tudi v primerih, ko ne VSJC ?a stanovanjske hiše, pač pa tudi gospodarske objekte. °bčirr-°r ^e dovolj zgovoren podatek, da se samo v naši 1 lzda oziroma pripravi letno od 60 do 80 lokacij." u^LPa_ priprava prostorskih dokumentov, njihovih ^yS!!LP in dopolnitev, ki bi omogočale tudi |h^^£LP/'g^inah? - Ksaj^01^ Sem informiran, so prisotna tudi taka razmišljan-"a °t>Či en<^a škofjeloški župan celo meni, da tovrstne službe Celovsai°sploh ne sodiJo, pač pa naj bi si občine skupaj, ali '*Vr^vai posebej izbrale pooblaščena podjetja, ki bi ta dela ^nja a< Kar se nas tiče, moram ugotoviti, da se nam zdi °,Wpitj .0r8anizacija ustrezna, in če bi uspeli te službe deiav !n Približati na teren - predstavljam si, da bi morali biti na razpolago tudi na sedežu občine, bi bilo to Župan občine Železniki Alojz Čufar » ■ **Hii_ % \ J p Si W i Nestrpnost pri urejanju prostora je krivična Tudi v Železnikih ocenjujejo, da službe za urejanje prostora dobro delujejo, te okrepiti bi jih bilo potrebno. Sredi priprave dokumentov bi bile spremembe lahko zelo moteče. Župan občine Gorenja Vas - Poljane pravi, da kar težko sproti podpisuje vse pripravljene lokacije, tako učinkovito delajo službe za urejanje prostora v Škofji Loki. Ali je podobno tudi v vaši občini? "Tej oceni gorenjevaško - poljanskega župana se bi kar pridružil, saj je tudi po mojem mnenju delo na oddelku za prostor v Škofji Loki dovolj učinkovito. Delo poteka sproti, vsi problemi, ki se ob tem pojavljajo se takoj in na terenu rešujejo. Pa to ne velja le za lokacije, ki so opredeljene znotraj veljavnih prostorskih dokumentov, pač pa se po posebnem postopku z odobritvijo v našem primeru komisije za kmetijstvo ali komisije za gozdarstvo, v nekaterih primerih tudi odbora za komunalo in s podpisom župana lahko rešujejo. Bi lahko omenili kakšen konkreten primer? "Primer za to je zagotovo gradnja objektov za smučarski center Črni vrh, ki je sicer v sosednji občini Cerkno, vendar so načrti za to, da bi se del objektov gradil v naši občini. Mi smo zainteresirani za razvoj tega rekreativno turističnega centra, vendar pa ne moremo dovoliti, da bi nam npr. onesnaževal tako občutljivo območje, kot je Davča. Kaj pa stanovanjska gradnja? V Selški dolini ni posebno veliko prostora za to in v preteklosti so znani konflikti ob tem? "Predvsem kaže ugotoviti, da za širšo stanovanjsko gradnjo sedaj nimamo denarja in da ni zazidalnih načrtov znotraj Že veljavnih urbanističnih dokumentov. Tak primer je na primer Dašnjica, kjer je potrebno za pozidavo na Belih Trate in Kresa dopolniti oz. izdelati zazidalni načrt. Mi upamo, da bomo ob začetku prihodnjega leta prišli tudi pri spreminjanju in dopolnjevanju teh dokumentov na vrsto in do konca leta te postopke tudi izpeljali. Ugotavljam pa, da sta dva ali trije delavci, ki delajo na tem na občini Škofja Loka za štiri občine vsekakor premalo, zato bo potrebno te službe okrepiti. Krivico delamo, če obtožujemo te delavce, da ne napravijo dovolj." Koliko predlogov ste pripravili ob začetku postopka spreminjanja dolgoročnega plana? "Skupaj se je nabralo okoli 170 predlogov sprememb oz. uskladitev, pri čemer jih je nekaj pripravila tudi občina. Mi predlagamo že omenjeno razširitev zazidalnega območja v Dašnjici, iščemo rešitev za prestavitev bencinskega servisa Petrola, za obrtne cone v Železnikih in Selcih itd. Zavedati pa se je potrebno, da je za spremembo plana potrebno dobiti soglasje ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za okolje in prostor in spomeniško varstvenih služb, zato se moti tisti, ki meni, da je to mogoče napraviti v nekaj mesecih. Če smo doslej veliko vlagali v skupno ogrevanje in v kanalizacijo, je potrebno te sisteme varovanja okolja čimbolje izkoristiti. Po mojem mnenju so posamezne nestrpnosti, ki se pojavljajo, celo krivične, zlasti ker ni mogoče trditi, da še nerazrešeni posamezni problemi ovirajo razvoj. Vse možnosti za predlagane spremembe in dopolnitve smo si skupaj s pooblaščenimi delavci ogledali, sedaj se pripravljajo podlage za prvo javno razgrnitev, ki naj bi bila novembra." Vendarle kaže ukrepati, da bi se delo le pospešilo. Kako se župani dogovarjate o tem? "Predvsem smo trije župani izven Škofje Loke mnenja, da naj bi ta služba tudi v prihodnje delovala skupno. Tam je zbrana dokumentacija, tam so znanje in izkušnje, le morda je potrebno te službe okrepiti. Zakaj se to ne stori, težko ocenjujem, zlasti pa še ideje, da bi sploh tovrstno službo ukinili. Prepričan sem, da bi moral biti o tem dosežen naš skupen dogovor. Sredi priprave plana pa bi bilo to še posebej neprimerno." Župan občine Žiri Bojan Starman ve preve mmmm čeprav je prav občina Žiri prva, ki bo uspeta spreme-niti it) dt>pohuti prostorske (tokument?, pa m prav s tempom teh priprav zelo nezadovoljni. Ocena dveh županov sosednjih občin je, da se priprava lokacijske dokumentacije v okvirih veljavnih prostorskih dokumentov v služah občine Škofja Loka kar uspešno in sproti izvaja. Je mogoče to ugotoviti tudi za občino Ziri? "Za izdelavo lokacijskih dokumentov so vsekakor najpomembnejše osnove v prostorskih dokumentih in v občini Žiri smo ugotavljali, da so ti že tako omejevalni, da se je potrebno lotiti njihovih sprememb in dopolnitev. Bile so celo ideje o tem, da naj bi prostorske dokumente izdelali povsem nanovo, vendar smo ocenili, da bo lažje, hitreje in ceneje pripraviti le spremembe in dopolnitve. Zato smo bili prav v Žireh verjetno prvi, ki smo naročili to delo, organizirali anketo za to, da se zberejo predlogi in jih dali v obdelavo. Skupaj se je nabralo 174 predlogov, ki so bili pregledani. Pripravljena je bila prva javna razgrnitev. Pokazalo se je, da je 126 predlogom mogoče najti rešitev, za nekatere pa to predvsem zaradi varstva kmetijskih zemljišč ni bilo mogoče. Našemu zgledu so sledile tudi ostale tri občine in na tak način je prišlo do tega, da je bil kar naenkrat oddelek za prostor zasut s podobnimi zahtevami, kar seveda upočasnjuje to delo." Kako pa ste zadovoljni s sodelovanjem in usklajevanjem podlag, ki so osnova za pripravo osnutka sprememb in dopolnitev teh prostorskih dokumentov? "Potem ko smo predloge in želje za spremembe zbrali, smo se s temi službami najprej dogovorili za predstavitev načina dela in vseh potrebnih postopkov. Po sklenitvi pogodbe je delo steklo po našem mnenju korektno, razen morda samega tempa, saj se vseskozi pojavljajo vedno večje zamude. Na način usklajevanja in sodelovanja torej nimamo pripomb, boli nas le, da se to tako počasi razrešuje." Iz prve javne razprave je mogoče zaključiti, da ni bilo posebnih pripomb na pripravljene podlage. Katere rešitve se vam zdijo najpomembnejše? "Precej je bilo govora o športno rekreacijski coni Maršak, ki pa v prostorskih dokumentih ni novost, pač pa je le nekoliko razširjena in podrobneje opredeljena. Bolj ključna je opredelitev gospodarske cone, ki ne bo več le industrijska cona, ki so jo doslej sestavljala rezervirana zemljišča posameznih podjetij, pač pa naj bi bila odprta tudi za obrt in trgovino. Pomembno je tudi, da je omogočena zaokrožitev stanovanjske gradnje na področjih, ki so blizu že zgrajenih komunalnih vodov, in možnost gradnje približno stotih objektov bi morala zadostovati za potrebe v prihodnjih letih tudi že ob znani želji Žirovcev, da si vsak zgradi svojo hišo. Za občino je poleg tega pomembno, da najde mesto za novo bencinsko črpalko in lokacijo doma za starejše občane, kar je želja, da se v prihodnosti v Žireh izgradi." Najbolj vas motijo, kot ste rekli zamude, vendar je slišati tudi glasove o tem, da volje med župani za dogovor o tem, da se služba okrepi, ali drugače organizira, ni. Kakšni so vaši predlogi? "Naša želja resnično je, da bi občanom zagotovili kar najbolj učinkovito reševanje njihovih vlog, saj je po mojem mnenju potrpežljivost ljudi prav na tem področju že v veliki meri izrabljena. Kako to dosežemo, pravzaprav ni pomembno, važno je, da se učinkovitost dela teh služb poveča in približa občini oz. kraju. Ali se bo to še v naprej organiziralo v okviru občinske službe v Škofji Loki, ali se boda za ta dela najela druga pooblaščena in strokovno usposobljena podjetja, je stvar dogovora. Važno je, da se delo pospeši. Tudi sami smo se marsikaj naučili, in ko bomo sklepali pogodbe za tovrstna dela prihodnjič, bomo marsikaj drugače opredelili. Načeloma pa se strinjam, da je potrebno najti izvajalce z razpisom, torej odpreti to področje." "laž eru mnenju najustreznejše." Desetletja dolgo so najraje pozidavali ravna polja. Še ena gorenjska fotografija in Še ena nagradna igra Simona obkroži in Gorenjski glas nagradi Eno od naših priložnostnih fotografij z enega od gorenjskih dogodkov tudi tokrat izkoriščamo za nagradno igro. Na stiki je naša sodelavka Simona - s pomočjo skenerja in računalnika - obkrožila eno udeleženko neke prireditve, o kateri je pisalo v Gorenjskem glasu. Če nas oseba, kije na fotografiji OBKROŽENA, sama pokliče v uredništvo, jo čaka super nagrada: G LASO V IZLET po izbiri, kadarkoli v prihodnjem 1998. letu. Tudi za PRVIH PET - ampak samo za pet in nič več, ki boste tudi ugotovili, koga je Simona tokrat obkrožila in nam boste to sporočili, pa so pripravljene tolažilne nagrade: ekskluzivne modne reklamne majice Gorenjskega glasa. Za sodelovanje v nagradni igri obstajata še dva pogoja: treba bo tudi povedati, kje in ob kateri priložnosti je nastala fotografija; in čas za Vaš telefonski klic je omejen, odgovore sprejemamo le do prihodnjega torka, 18. novemra 1997, samo do 14.00 ure. Naša telefonska številka za Vaš klic: 064/ 223-111 - izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik na isti številki. Vsakič, ko objavimo priložnostno fotografijo z enega od gorenjskih dogodkov in na sliki naša sodelavka Simona, ki skenira fotografije, nekoga obkroži, je naša telefonska številka 064/ 223-111 med najbolj klicanimi. Na priložnostni fotogfrafiji s svečanosti v Zabrđu pod Ratitovcem v nekdanji zabrdski šoli, kjer je prof. Tone Pogačnik postavil najvišje slovenske orgle, prvi orgelski koncert v Zabrđu pa je popestril Komorni zbor Ave, je Simona obkrožila eno od pevk. V krogcu se je prepoznala ANA ŠTELE s Tunjiške Mlake pri Kamniku in nagrado smo ji že poslali; kdaj bo našla čas za nagradni Glasov izlet, se bo odloČila sama. O tem, da je bila obkrožena prav Ana Štele, pa nas je v uredništvo poklicalo Še vsaj 15 njenih znancev, sosedov, prijateljev z vse Gorenjske - priznamo pa, da smo Šteli samo do številke S, vsem naslednjim pa uspeli povedati le, da je prvih pet Že na cilju. Dogodek v Zabrđu je namreč obiskalo izjemno veliko ljubiteljev orgelske glasbe in stara zabrdska šola, zdaj domovanje prof. Potočnika, je bila krepko premajhna za vse, o čemer še lahko prepričate tudi s fotografije izpred hiše. Prav zato so skrbno poskrbeli tudi za ozvočenje zunanjosti hiše v Zabrdu, kjer so dragocene orgle. Tudi danes imamo nagradno rubriko s krogcem na fotografiji in tudi tokrat boste lahko sodelovali; vendar pa velja: le tisti, ki je obkrožen, in prvih pet s pravilnim odgovorom ima možnost nagrade. Novembra izbiramo GORENJKO/GORENJCA meseca OKTOBRA 1997 Mi Berce 114, Krstu Tripicu 40 glasov v prvem tedM KRSTO TRIPIC Pet let bo že, odkar na Gorenjskem redno, vsak mesec, poteka NAJ-NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/ GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci dveh televizij: gorenjske TELE-TV Kranj in televizije ATM Kranjska Gora. V novembru do vključno sobote, 29. 11., bo trajal izbor GORENJKE/ GORENJCA za mesec OKTOBER 1997. Radijski poslušalci lahko glasujete vsak petek neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorjem Petjem KOGOVŠKOM; zgodaj JUŠA BERCE popoldan na Radiu Tržič z moderatorko Andrejo MEGLIC; popoldan na Radiu Sora v oddaji, ki jo vodita Bojana P1VK ali Jože BRUS. Seveda se občasno zgodi, da kdo od naštetih priljubljenih radijskih moder-atork in moderatorjev v v terminu za petkovo glasovanje nima "turnusa" - zato Vaše glasove v radijskih kontaktnih oddajah sem ter tja sprejema tudi kdo drug izmed gorenjskih radijcev. Televizijski glasovanji: vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure ŠINK; v programu kranjskogorsko-jeseniške televizije ATM Kranjska Gora lahko glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, vodi jo Marsel GOM-BOC. Najbolj enostavno Information Ab 01 11.1997 ist es tur Lenker aus Staaten die nicht dem Genfer Abkommen oder dem VViener Ubereinkommen beigetreten sind, ei forderlich, dafi sie einen Internatioiialen Fiilirerschein ztitn natiounlcii Fiilirerschein besitzcn, um in Osterreich Fahrzeuge lenken zu durfen. Informatija Od 01.11.1997 je potreva, da imate v astriji poleg narodnega vozniškega dovoljenje se mednarodno (iiiternacinnliio) dovoljene. Brez tega dovoljenja v Avstriji ni možno vozili. Komandir Avstriski Genclarmcrije Ljubelj Od začetka tega meseca velja na severni strani Karavank zelo strog zakon o varnosti v cestnem prometu. Avstrijske kazni za prometne prekrške so bile že pred prvim novembrom krepko višje od tistih, ki jih policisti in sodniki za prekrške odmerjajo na sončni strani Alp; zdaj so avstrijske še nekajkrat višje. Novost v avstrijskem zakonu je tudi določilo o tem, katero vozniško dovoljenje je treba imeti s seboj, če vozite po avstrijskih cestah • obmejna žandarmerija je dobronamerno poskrbela tudi za informativni letak o tem. Zelo klavrno, tako rekoč obupno, pa je poskrbela za slovenski prevoa navodila voznikom. Vse o tem pove kopija lističa, ki ga je naš bralec ta teden dobil na avstrijski strani ljubeljskega predora ... Ko se bosta, zaradi krepke ohladitve političnih odnosov med Slovenijo in Koroško, naša ambasadorka na Dunaju dr. Katja Boh in slovenski zunanji minister dr. Boris Frlec pogovarjala s pristojnimi avstrijskimi državniki, bi bilo zelo prav, da opozorita tudi na to štamparijo avstrijskih obmejnih organov. Po prvem glasovalnem tednu ste JUŠI BERCE namenili 114 glasov, KRSTU TRIPIČU pa 40. glasovanje, saj je možno kadarkoli v posameznem glasovalnem mesecu, pa je z dopisnico. Na dopisnico vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Če boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodelujemo, pa privarčujete tudi pri znamkah. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstra-na, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Mer-idian Jesenice in Veronika Kamnik. Pravilo: vse Vaše glasove, ki jih boste oddali pri njih vsak teden do vključno srede, bomo pravočasno prejeli in upoštevali pri vmesnem tedenskem glasovalnem rezultatu. Glasove namreč preštevamo - in objavljamo začasne rezultate - vsak teden. Danes začenjamo drugi krog novembrskega glasovanja. Še enkrat na kratko, koga smo predlagali za GORENJKO/ GORENJCA meseca OKTOBRA 1997: 17 JUŠA BERCE, dramska igralka, članica amaterskega gledališča Loški oder iz Škofje Loke, ki ljubitelje teatra letošnjo jesen razveseljuje z vlogo Emilie Ducotel v komediji Naši trije an&f' Juša Berce je oktobra obeti; žila imeniten jubilej: 35-leW co ljubiteljskega gledališkega ustvarjanja 2/ KRSTO TRIPIČ, gostio* iz Bohinjske Bistrice, lastn;* Penziona Tripič, ki mu/ Območna obrtna zborni^ Radovljica za dve desetm1 uspešnega dela prejšnji ni&? podelila posebno priznanji Tripičevi so namreč, kot dji' žinsko podjetje, bohinj«*" turistično ponudbo oboga"" z novimi 50 ležišči v sodobnj opremljenem penzionu ter v« restavracijskimi sedeži. Po prvem krogu oktobrske^ glasovanja smo izmed radij?' kih, televizijskih in "dof ničnih" glasovalcev izžrfjj1. terico za deset nagrad. jI nagrad v vrednosti po tolarjev prejmejo: l- 1 Kavčič, Retljeva J\g5 2. Karmen Zalaznik, Kov\ ka 55, Tržič; 3. Blaž CM Stara Fužina 142, B°n'R:eg zero; 4. Anica Svetina* *je| 28, Žirovnica J'Atf Kersnič, Na kresu ZU, 3 niki. Pet Glasovih niaj* A prejmejo: 1. Zdenka R«gj| Delavska c. 13, Kranj; 2.* ^ Dolenc Kambič, Zavetij*" 13, Ljubljana; 3. Rozai?'*"1 Grbavac, Moste 63a, Zi'«* ca; 4. Alenka Mezek, 4, Selca, in 5. Marjeta Ku« Podlubnik 161, Škofja L° Čestitamo! iNAGL MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Torek, 18. 11., ob 19.30: PUNCI (Syl^; abonma RED U in izven Sreda, 19. 11., ob 19.30: . I0 ŠTAJERC V LJUBLJANI; izven w*°'\ Četrtek, 20. 11., ob 19.30: POLH** BOLEZEN MOJA; izven in konto MALA SCENA MG L m n i—mm mu Mir iu n „V£-y izanka 19.00 Recept za i§ka žlvlier>ie 19.30 Simpsonovi, amer-tijl^nizanka 20.00 Banan ni, angleška apevanka 20.55 Sloves, angleška 8ranrnnntarna seriia 21.45 Pomp 22.45 «rau Roncel izza odra 020 R°cePx za TV c? Ilvijenje, ponovitev ... '"ovenija si pridržuje pravico do ~be programa. W 90strani in TV Podaja 9.00 Mačke z fca»ia- risana serija 9.30 Dobri časi, slabi tote 000 Daktari 11.00 Drzni in lepi, li.^v 11.30 Oprah show, ponovitev Novn ,Dannyjeve zvezde, ponovitev 13.30 15 ^vljenje 14.30 Nora hiša, nanizanka nam; nanizanka 15.30 Srečni časi, «vSr,nka 16.00 Sončni zaliv, 1. del Ita alske nadaljevanke 16.30 Drzni in !araV/Por,ovitev 17.00 Oprah Show. Velike naH°,rilike napake 18.00 Družinske vezi, nani,l6vanka 18.30 Družinske zadeve, W?ka 19-°0 Princ z Bel Aira, nanizanka in« Dobri časi, slabi časi, nadaljevan-C 00 °enar z neba, ameriški film 22.00 MrnfiSvoi mojster, nanizanka 22.30 Nujni n»ni>a . nanizanka 23.30 Želite, prosim, l.Oo Snka 0.00 Lovec, ameriška nanizanka uannyjeve zvezde, ponovitev '•OOrj o3 ^MTv0Ju,ro' Slovenija, jutranji program Stara , Tele 59 in TV Robin 10.00 Santa 3ka k.^.novi,ev 10.50 TOP shop, tele-?j Ponou?da'a 11 M Ograje našega mes-'«•00 11 ■ de,a ameriške nanizanke frankiZfJravnik, ponovitev nemške ^Portnj Z 300 P°P kviz, ponovitev 13.30 I?na r^r°9. Ponovitev 14.00 Športna a'žkt nani2anka 16.30 Santa Barbara, CoJ?ada|ievanka 17.30 Pop kviz h»"ka 18 ^ameriška humoristična nanizank« .Pbalna straža, 13delameriške J la«tica tž;20 Vreme 1930 24 ur 20 00 \Lb°tsv»r, na: Bogovi so padli na glavo i**** iaSlk°-ameriška komedija 21.45 a, r' nerr«L 2200 Detektivka Lea Som-a!?traisk'a nanizanka 23.00 Na nebu, ?>iSkaa nanizanka 0.00 Poltergeist, J30 Vide nan|zanka 1.00 24 ur, ponovitev TV J&Si S?.d5la 8.15 TV shop 11.00 1j£? laJ2?tStyek in risanke 11.30 Ri-ri<;°° Vidl„. V prodaja 13.00 TV shop C1* '"m iR^cažJ7-15 Puisek Robinson, fc£°da miaH;n5,,Gimnaziia v Alpah, 16/24 ka aia. iS ^ke nadaljevanke 18.50 TV naH°ddaia i0iasbenl motorček, mladins-Cali8VankJ S° Risanke 20.00 Sirene, rv8* pCvI 21 00 Nasveti iz salona Pr<*5aia 9?5H 22-0« Video kolaž 22.30 TV shop predstavlja &^RTS.nldeaTV Ka'ri° proti r^nov, Detektiva in pol, C'lalni Drdlnska nanizanka 18.30 Živa, l(C'Ska rSram Liubiiana 19.30 Mulci, Ct'vSl. amd1S,ka nanizanka 20.00 Para-%^§PanSk, i-nanizanka 20AS Noa°-5>9IC| """'onstiCna nanizanka 23.00 V r99ionainfralska nadaljevanka 0.00 11 Program Ljubljana, ponovi- 6^ 1°-00 par l-50 Poročila 8.00 Dobro "o&arT1 11 v.r0^lla 10-05 Izobraževalni !lC'la 12.25 c=°.tro*ki Program 12.00 %>a9azin Anta Barbara 13.10 Turis- Sa*ila 16 is ^,r°!,ki pr°9ram 16-05 8 18.001 k ,Krlvda 17-°° Hrvaška Kol° sreče 18.35 Obnova Hrvaške 19.05 Hrvaika spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Smo ali pa nismo, hrvapki film 21.00 Dokumentarna oddaja 21.35 Opazovalnica 22.10 Filmska noč z Orsonom VVellesom: Državljan iz Kane, ameriški film; Orson VVelles 0.05 Poročila HTV 2 13.25 TV koledar 13.35 Mestece Pevton, nanizanka 14.25 Carska venera, ponovitev italijanskega filma 16.45 Otroški program 17.15 Risanka 17.30 Acapulco s telesom in dušo, mehiška nadaljevanka 17.55 Tudi letos 18.25 Risanka 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Murphy Brown, ameriška humoristična nanizanka 20.55 Poročila 21.05 Spomini hindusje princese, angleški dokumentarni film 22.05 Na prvi strani, ameriška nanizanka 22.55 Clive James, dokumentarna serija: Los Angeles AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program 10.25 Asteroid - smrt iz vesoija, ponovitev 1/2 dela ameriškega filma katastrofe 11.50 Otroški program 14.50 Dr. Ouinnova 15.40 Knight Rider 16.25 Obalna straža 17.15 Na jug 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Družina za umret 19.00 Caroline v velemestu 19.30 Cas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Asteroid -smrt iz vesolja, 2., zadnji del ameriškega filma katastrofe 21.40 Teleclubbing 21.55 Žrtev lepote, ameriški triler 23.25 Čas v sliki 23.30 Soteska pogube, ameriški vestem 1.00 Smrtonosne spletke,ponovitev ameriškega trilerja 2.35 Vojna vohunov, italijanski vohunski film 4.15 Zanke strahu, ameriška kriminalka AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 V>eme 9.00 Čas v sliki 9.05 Mulci iz prve klopi 6 - Jutri ni pouka, ponovitev nemške komedije 10.35 Drzni in lepi 11.15 Spori 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Slika Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gorski zdravnik 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lerpi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.02 Pogledi od strani 20.15 Vse moje hčerke 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanje - kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Čas v sliki 2.05 Schiejok 3.05 Dobrodošla, Avtrija^ ponovitev 4.50 Sam svoj mojster 5.20 Čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.05 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 611 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz arhiva 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Reportaža 20.30 Športni ponedeljek: Uspešni BMX kolesarji iz Tržiča (vodi: Nenad Antonič, v živo pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 611 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku za mlade po srcu (vodi: Filip Kocjančič; v živo pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.45 Poročila Gorenjske 611 23.00 Odpovedni spot Rrograma TELE-TV Kranj... Videostrani UUSODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.15 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Film Marka Oblaka: Oglarjenje 20.50 EPP blok 20.55 Tedenski pregled dogodkvo, informativna oddaja, ponovitev 21.25 50 let Primorskih novic, Mednarodna konferenca o ksenofobiji, rasizmu in antisemitizmu, konferenca slovenskega združenja za kakovost 21.35 Iz arhiva Loka TV - jahanje kot terapija TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 "Bum" glasbena oddaja 21.25 Iz arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Razstava ob stoletnici rojstva akademskega kiparja Franceta Goršeta 18.45 Mini 5 19.07 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 2C.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino -kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 18.25 Potovanja, ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni rnix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.50 Top spot 22.00 Top spot KINO RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Predstavitev koristnosti Aloje Vere - gostja ga. Perko 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program 20.00 Pometamo doma 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz. Ponedeljek začenjamo z oddajo, posve čeno zanimivostim iz fonoteke Nadaljevali bomo s pogovorom z znano kozmetičarko Zdenko Kahne. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30, informativno oddajo pa bomo nadgradili z Gorenjsko črno kroniko. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanjepolitične dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Ob 17:30, se bo začela oddaja Tržiški hit, pokrovitelj pa bo poskrbel tudi za nagrado. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Alenko Bole Vrabec 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.30 Novice 12.00 BBC. obvestila, osmrtnice 12.15 Volitve 97 -izjave 12.45 Športni ponedeljek 13.30 Pregled dogajanj na gorenjskih cestah 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije (Drago Arijani) 18.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutir na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek RSORA 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Radijski trg 10.00 Servisne informacije 10.10 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.20 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 18.00 Otroški program 19.30Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otorški radio 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.30 Jutor je lahko 8.50 Misle dneva 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Sport na RGI 11.30 Uganka 12.00 BBČ novice 13.30 Globus, mend. pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča - komentira 15.50 Čran kronika 16.00 Modni bla bla 17.30 Avtomobilizem 18.45 Vreme 21.00 Srče-novo gnezdo 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - možnost tudi za komercialno predstavitev podjetij 8.30 Dopoldanska informativna oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 11.10 Predstavljamo vam: ... (komercialna oddaja, namenjena predstavitvam podjetij,...) 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbnei odmor 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.30 Izbiramo Vašo pesem - glasbena oddaja s predlogi pesmi za vašo pesem tedna 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 19.40 Otorška pesme tredna in Pravljica 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji radia Ognjišče - oddaja za poslušalce, člane PRO (podporni člani radia) 22.00 Poročila 22.10 Poezija za lahko noč 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. kom. GEORGE IZ DŽUNGLE ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. krim. L. A. ZAUPNO bo 16.30 in 21. ur, amer. rom. kom. MOJ BIVŠI SE POROČI ob 19. uri ZELEZAR amer. akcij, thrill. HITROST 2 ob 18. in 20. uri TOREK, 18. NOVEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.10 Včeraj, danes, jutri 9.15 Videoring 9.45 Lovojov, angleška nanizanka 10.45 Henrvjevo novo življenje, ponovitev amenškega barvnega filma 12.30 Po dolgem in počez: Vače in... 13.00 Poročila 13.05 Lingo, TV igrica, ponovitev 13.35 Videostrani 14.30 Po domače 15.30 Homo turisticus, oddaja o turizmu 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Spreminjajoči stroj, poljska nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Predsedniške volitve '97 20.40 Gore in ljudje 21.30 Studio City 22.25 Odmevi, Vreme 23.05 Šport 23.10 Martin Luther, nemška nadaljevanka 0.45 Svet poroča 1.15 Studio City, ponovitev 2.00 Videoring 2.30 Videostrani TVS 2 11.10 Sobotna noč 13.10 Pomagajmo si, oddaja TV Koper - Capodistria 13.40 Recept za zdravo življenje 14.10 New-vorška vročica, ameriška nanizanka 14.35 Osmi dan 15.15 Sloves, angleška dokumentarna serija 16.15 Slovenski magazin 16.45 Banan ni, angleška nadaljevanka 17.35 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.00 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 19.00 Dober večer 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Romero, ameriški film; Raul Julia, Richard Jordan 21.45 Tok noč tok 22.45 Somrak stoletja: Mladje, slovenska dokumentarna oddaja TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 9.00 Mačke z groma, risana serija 9.30 Dobri časi, slabi časi, ponovitev 10.00 Daktari 11.00 Drzni in lepi, ponovitev 11.30 Oprah Shovv, ponovitev 12.30 Atlantis, ponovitev 13.30 TV prodaja 14.00 Nujni primeri 15.00 Nora hiša, nanizanka 15.30 Alf, nanizanka 15.30 Srečni časi, nanizanka 16.00 Sončni zaliv, avstralska nadaljevanka 16.30 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah Shovv: Prijateljstvo v trdi vezavi 18.00 Družinske vezi, nadaljevanka 18.35 Družinske zadeve, nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 19.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 20.00 Odklop, Izganjalec urokov 20.30 MacGvver, nanizanka 21.30 Psi faktor, nanizanka 22.30 Babilon 5, nanizanka 23.30 Želite, prosim, nanizanka 0.00 Mali bogovi, nanizanka 1.00 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 1.30 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: M MTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 Top Shop 11.00 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 12.00 Na nebu, ponovitev avstralske nanizanke 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Glavni kuhar, angleška humoristična nanizanka 14.00 POP partv, ponovitev glasbene oddaje 15.00 Tarzan, ameriška nanizanka 15.30 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Vojaška pilotinja, ameriška drama, 1985; Patty Duke 0.30 Poltergeist, ameriška nanizanka 1.30 24 ur, oonovitev 2.00 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 11.00 Glasbeni motorček in risanke 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop 17.00 Video kolai 17.15 Videoboom, ponovitev glasbene oddaje 18.15 Gimnazija v Alpah, mladinska nadaljevanka 18.50 TV prodaja 19.00 Glasbeni motorček 19.30 Risanke 20.00 Vera in čas 21.00 Martinovanje, dokumentarna oddaja 21.30 Sirene, nadaljevanka 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop predstavlja GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 Reševalci, ponovitev 16.00 Detektiva in pol, ameriška mladinska nanizanka 16.30 Nogomet: španska liga, ponovitev 18.00 Detektiva In pol, ameriška mladinska nanizanka 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Severna obzorja, 13. in 14. del ameriške nanizanke 22.00 Detektivka in pol, ponovitev 22.30 M.A.S.H., 27. del 23.00 Reševalci. 6. del asvtralske nanizanke 0.00 Živa, ponovitev regionalnega programa HTV 1 7.40 TV koledar 7.50 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.25 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 13.10 Smo ali pa nismo, ponovitev hrvapkega filma 14.15 Poročila 14.20 Otroški program 16.05 Poročila 16.15 Krivda, ameriško-mehiška nadaljevanka 17.00 HrvaŠka danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Gaudeamus, oddaja o šolstvu 19.05 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 TV parlament 22.50 Opazovalnica 23.25 Filmska noč z Orsonom VVellesom: Veličastni Ambersonovi, ameriški barvni film 0.50 Poročila HTV 2 14.40 TV koledar 14.50 Državljan Kane, ponovitev ameriškega filma 16.45 Otroški program 17.20 Acapulco s telesom in dušo. mehiška nadaljevanka 17.45 Prizma 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Bolnišnica upan ja, ameriška nanizanka 21.20 Poročila 21.25 Črno-belo v barvah:Judy Gariand, portret: Zvezda je rojena, ameriški barvni film; Novice iz zgodovine; Rolling Stones AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 10.20 Asterois - smrt iz vesolja, ponovitev 2., zadnjega dela ameriškega filma katastrofe 11.50 Otroški program 14.50 Dr. Ouinnova 15.40 Knight Rider 16.25 Obalna straža 17.15 Na jug 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Družina za umret 19.00 Varuška 19.30 Čas v sliki 20.02 Šport 20.15 Seksi Lissy - učitelj jo ljubi, stric zlorablja, nemški TV triler 21.40 Življenjski prostori/Sanje 21.50 Indokina, francoska ljubezenska drama 0.20 Čas v sliki 0.25 Utrdba, nemški film 2.05 Škorpijon, ponovitev ameriške kriminalke 3.55 Seksi Lissy, ponovitev nemškega trilerja 5.25 Strašno prijazna družina, ponovitev AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 08/15, ponovitev 2. dela nemškega filma 10.35 Drzni in lepi 11.15 Domači zvoki 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling 12.35 Tednik, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gorski zdravnik 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Izjemni hrošči, angleški dokumentarni film 21.05 Življenjski prostori/Sanje 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Umetniki življenja, mnenja, zgodbe in anekdote 23.30 Onstran vojne, avstrijski dokumentarni film 1.25 Dobrodošla, Avstrija - Interaktiv 2.55 Pogledi od strani 3.05 Čas v sliki 3.30 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 4.30 Dobrodošla, Avstrija TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.05 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 612. 19.25 Iz arhiva 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Krajevna skupnost na obisku: KS Lesce (vodi: Tatjana Capuder, v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenske 612 21.30 Popotovanja, komentira Janin Klemenčič 22.00 Pokaži, kaj znaš (reportaža) - Društvo upokojencev Kranj 23.45 Poročila Gorenjske 612 00.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet, ponovitev 20.10 Spot tedna 20,15 EPP blok 20.20 Iz produkcije združenja lokalnih televizij Slvoenije - Impulz Kamnik 20.50 EPP blok 20.55 Videoboom 40 21.45 Nedeljski film: Preklicana pogodba, ponovitev TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Aljaž - mladi harmonikar 20.00 Pevski koncert v Železnikih ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktna oddaja, telefon 881 910) 18.50 Torkov športni pregled 19.00 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Razstava ob sto letnici rojstva akademskega kiparja Franceta Goršeta, ponovitev 20.27 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, Mini 5 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Zdravniški nasveti - ponovitev 22.30 Top spot 22.35 Video strani KINO RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.40 Delavnice za dijake & študente - mladi manager 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz in 95 Mhz. Prvi del programa bomo posvetili delovanju jamstvenega sklada. Pregled dogajanj iz Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo In komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete še pogovoru, ki bo tudi zanimiv. Ob 18:00 bo tu redna torkova oddaja Športni obzornik, še prej pa bomo izpopolnjevali znanje nemškega jezika v 11. lekciji nadaljevalnega tečaja Deutsche VVelle. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Romano Purkart 5.45 Vreme in temperature po Sloveniji ob petih 6.00 Razmere na cestah 6.15 Bio vreme 6.30 Na današnji dan 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.15 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Telegraf 8.45 Minute za Greenpeace 9.00 Minute za Amnesty International 10.00 Gibljive slike - Kino Radovljica 10.30 Novice 11.00 Jesen življenja 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 12.15 Volitve 97 - izjave 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Popoldne z Bracom Korenom 18.00 Tednik občine Bohinj - gost v studiu odgovarja na vprašanja 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav J9.00 Glas Amerike 19.10 Minute za 10. :ufarjeve dneve 19.15 Voščila, Braco Koren, vmes javljanje s hokejske tekme na Jesenicah - Alpka liga 21.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 8.30 Ponovitev jutranjega pogovora 9.00 Črna kronika 9.30 Radijski trg 10.00 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.20 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom občine Železniki 19.30 Nočni glasbeni program RA Slovenija R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški radio 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.50 Misel dneva 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 13.30 Gospodarski pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 16.00 Črna kronika 17.55 Osir 18.45 Vreme 19.00 DJ Dekky 20.00 Zaprta vrata 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam -bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema -namenjena kulturi 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Nedeljska reportaža 10.15 Predstavljamo vam... - komercialne predstavitve podjetij,... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... - predstavitev novih projektov glasbenikov 12.00 Zvoin-jenje 13.00 Izobraževalna oddaja 16.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja namenjena študentom 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. kom. GEORGE IZ DŽUNGLE ob 16. 18. in 20. uri STORŽIČ amer. krim. L. A. ZAUPNO ob 16., 18.30 in 21. uri ZELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. srhli. KRIK - F.G. ob 20. uri BOHINJ in BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. BEEN ob 18. in 20. uri in ter.net. je... I U I UVflhlUL^UUUUI C l'i C T O Ja. če si do 10.12./997 izrni4/i<4 duhovit odgovor na vprašanje Kaj je internet? in ga na razglednici pošlješ na naslov: Slovenija Online, it06 Ljubljana Pohiti! Čas je za odkrivanje realnih in navideznih svetov'. Na potovanju po Internetu se ti obetajo popolnoma drugačna odkritja! Zato le obišči Teletrgovinc ali poslovno enoto Telekoma Slovenije v Kranju, Ul. Mirka Vadnova 13. kjer ti bodo postregli z vsemi informacijami o • priklopu, ali pokliči na brezplačno telefonsko številko : 080 8765 brezplačna telefonska številka -k Vj Slovenija Online » Telekom Sk>«ni« J le v sliki in besedi čaka tudi na naši spletni strani: "t, . , mm PRODAJA VOZIL HYUNDAI tel. 718*401 Železniška 6, Lesce POSEBNO UGODNA PONUDBA "99" Pri nakupu vozila HYUNDAI v mesecu novembru je VAŠ prihranek od 1.601 DEM do 3.591 DEM. Ugoden HVUNDAIJEV kredit - leasing Staro za novo SERVIS VOZIL HYUNDAI 718-401 TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI za VSE TIPE vozil vam nudi vse za VAŠ avto. Tel.t 718-59* - gume letno-zimske _ da ° tem ni o£e!iin' saiie bil te&a dne na nil- Y Sarajevu. Toda premier ve/p '/' da bi bilo ravnanje naše ^Poslanice napačno. Pač fr^esi°nalni diplomaciji je kljul.?> da se glavni akterji ob iploh problemih neposredno lupi t ne pogovarjajo in ob £Pietu z Avstrijo lahko rečemo, ofa 6 \e ^venska diplomacija flv/ ^edno pametno, prekid Pa Pf°fesionalno. To, kar re( Kor°ški deželni glavar, nam-"fta""' slučajno mso zahteve a"ip^ °br°bnega dela Avstrije, Mirt nova avstrijska zunanja pot" • do bližnje sosede, kar se luJe tudi s tem, da je avstrijs-Sci,UnanJi 'ninister VVolfgang besASfel dejal, da ne pozna de} I resolucije koroškega hkra^Š" Parlamenta, toda ttiP j ' je med odprtimi vprašanji de/ ,°Venii0 in Avstrijo nave-^"njštn vpra*ame avstrijske Hefn"xami n'inister, ki po tolikš-orf ^ u> kolikor ga je preteklo ' Se v%cma koroške resolucije, ,eht k ne °' Poznal njenega tal(0a! ' bil hudo sporen, prav Me j,- ' Premier neke države, ki hud odločal pri tem, na kakšen avstr^l treba reagirati na nove eSu ^e zahteve. Toda v inter-\>sajtr'ie m Slovenije je, da se met Zaenkra' vrhova še ne n\ttn% V nastaH spor, čeprav v if he* ■ nekaj Časa izredno &n° Plujeta. bil0*w°lj primerno pri tem je Me ie Slovenija s potezo iienv^leposlanice povsem jasno Q\zstytcirala našega pogajalca in lalQ Vski strani nedvomno poka-Priha:~ako dobro vemo, od kod "M a)ajo zahteve po priznanju o/, '"'vt manjšine. Dr. Katja h Je Predstavnica naše države PoL torej o ključnih problemih HavVQria samo z avstrijsko '''"> d'*16 pa z nekim prenape-i^eni flnim glavarjem, ki v Po L1 AvMrije hodi v žerjavico p°sta?'Tj- °dkar Je Slovenija 4o ..a država, so se naše relacije sPren?SednJih driav bistveno le S*n"e. Ljubljana se odslej vo&ovarja več s Trstom in Celovcem, ampak z Rimom ter Dunajem. Najbolj nerodno pri tem je, da včasih tega novega dejstva ne razumejo niti naši ljudje onkraj meje. Koroški deželni glavar dr. Zernatto niti slučajno ne more biti partner predstavnikom naše države. Če bomo nekoč recimo imeli gorenjsko pokrajino, potem se bo lahko neposredno pogovarjal kvečjemu z njenim vodstvom. V tem trenutku pa je maksimum, kar mu za sogovornika lahko ponudi slovenska diplomacija naš generalni konzul v Celovcu. Takšna so pravila meddržavnega obnašanja in Avstrija jih kot država z dolgoletno državno tradicijo predobro pozna. Očitno pa računa na slovensko neizkušenost, vendar pri tem pozablja, da ima Slovenija v tem trenutku na ključnih mestih tri ljudi, ki so se osnov diplomacije naučili v pokojni Jugoslaviji, to pa so premier dr. Drnovšek, predsednik Kučan in zunanji minister dr. Frlec. Slednji ima zaradi svojega dolgoletnega službovanja na veleposlaništvu v Nemčiji poleg tega dovolj prepotrebnih izkušenj za soočanje z avstrijskimi pritiski. Naše zunanje ministrstvo je povedalo, da so odločitev o odpovedi sestanka med dr. Bohovo in dr. Zernattom po temeljitem premisleku sprejeli v Ljubljani. Tudi to je bilo potrebno izreči javno, da si onkraj meje ne bi slučajno mislili, kako je veleposlanica reagirala po svoje. Še posebej dobra poteza pa je bila, da se je nato pojavila na sklepni prireditvi Slovenskega tedna, ki je v Celovcu potekala v neposredni bližini sedeža koroške deželne vlade. Dr. Zernatto je bil zaradi tega še posebej besen, vendar so tudi takšne poteze sestavni del premišljene diplomacije. V njej je namreč ob pogovorih na moč pomembno tudi, kdo h komu pride. In če bi si dr. Zernatto res tako močno želel sestanka z našo veleposlanico, bi navsezadnje mirno lahko prišel na prireditev ob Slovenskem tednu. Slovenija je s svojo akcijo lepo razkrila, da so bili njegovi nameni povsem drugačni. S svojega regionalnega prestola je hotel soliti pamet sosednji državi, predvsem pa je postal lutka v rokah zvezne vlade. To zadnje pa je veliko nevarnejše od njegove osebne nadutosti. Trenutki našega vsakdana Imejmo se fajn F*eter Čolnar, zunanji sodelavec Psihologi pravijo, da smo Slovenci ljudje, ki niso pripravljeni sprejemati ostrejših kritik in sprememb. Čeprav imam proti takšni razlagi močne pomisleke -naj bo. Naj bo tako in zato ne kritizirajmo predsedniških kandidatov, ampak poskušajmo dati v današnjem kramljanju njihovemu bivanju pozitivno vsebino. Poskusimo s hvalo. Začnimo pri sedanjem predsedniku Milanu Kučanu. Že pred osamosvojitvijo nas je s svojo stranko hotel popeljati v Evropo. Pravijo, da nas je rešil jugoslovanskih komunistov, da bo omogočil, da bo Slovenija za svoje ljudi prijazna dežela, da nas bo rešil fašizma. Samo zaradi tega, fašizma, ponovno kandidira. Zakaj vsega tega ni že naredil, saj ima že dolgo, dolgo vso oblast v svojih rokah? Žal se mora že vse Življenje boriti z notranjimi sovražniki, ki mu onemogočajo dobre namere. Je pa vztrajen. Vztrajnost pa je lepa čednost, pravijo. Predsedniški kandidat Marjan Poljšak pravi, da kandidira zato, ker bo o sedanjem predsedniku povedal tisto, kar si drugi ne upajo. Drugi si namreč ne upajo opozoriti, da ima sedanji predsednik največ zaslug za sedanje težko življenje. Tako kot ima za rezultate podjetja največ zaslug direktor. Gospod Poljšak je zanimiv mož, primeren za predsednika države. Kandidat Janez Podobnik je očitno mož, ki je spoznal vse vrednote sedanjega predsednika in ga nekako poskuša posnemati. Kopija, če ne bi bil velik, tako pa senca! Če bo uspel v kandidaturi, bomo Slovenci rešeni veliko težav. Samo pomislite! En brat bo predsednik države, drugi pa vlade! Le kje na svetu so imeli že kdaj takšen dvojec, ki je lahko vse težave rešil med kosilom lepo za domačo mizo? Tako prebrisan ni bil niti kakšen svetovno znani diktator! Si lahko mislimo boljšega predsednika? Gospod Tone Peršak želi spominjati na stari zsms-jevski slogan "ne levo, ne desno - naravnost". Srečni smo, da Slovencem ponuja tretjo možnost odločanja - za njega. Ni mi sicer jasno, kaj naj bi bilo v Sloveniji levo in kaj desno. So desni res tisti, ki zastopajo interese zaposlenih, levi pa tisti, ki predstavljajo bogate? Ker jo bo gospod Peršak lepo mahal po sredini, je nevarno, da bo ostal tam sam - tako kot na zadnjih strankarskih volitvah. Izredne spremembe napoveduje predsedniški kandidat najmočnejše politične stranke gospod dr. Bogomir Kovač. Lahko ga razumemo, kot da je njegov strankarski predsednik, tudi doktor ekonomskih znanosti dr. Drnovšek, pri vodenju Slovenije povsem odpovedal. Gospod Kovač bi namreč Slovenijo spremenil v veliko igralnico. Tujci bi množično prihajali k nam hazardirat, mi pa bi pobirali denar. Vsekakor izredna domišljija! Gospod Franc Miklavčič pravi, da bo razvil Slovenijo po vzoru nekdanjih krščanskih socialistov. Pri tem je zanimivo, da je za to, da na javnih mestih ohranimo spomenike komunističnih revolucionarjev. Si lahko predstavljate Moskvo, Berlin ali Rim s kipi Stalina, Hitlerja in Musolinija na glavnih trgih? Zakaj pa ne bi tako ostalo v Sloveniji, saj je končno tudi edina bivša komunistična država (poleg Srbije), ki jo vodi nekdanji partijski predsednik. Spoštovanja vreden človek, ki strpnost očitno postavlja pred vse. Moram priznati, da sem ob dr. Jožetu Berniku malo zmeden. V začetku sem pomisli, le kaj nam bo ta Američan!? Spoznavam, da ni tako. "Ta Američan" je tisti, ki je med najbolj zaslužnimi, da je svet priznal našo samostojnost. Njegove mednarodne zveze in poznanstva med politiki in gospodarstveniki sveta zagotovo lahko naredijo več kot stara komunistična znanstva kakšnega drugega slovenskega politika. Kapital se nas ne bi ogibal v velikih lokih. Ljudje bi imeli plačano delo... Oče naroda? Predsedniškega kandidata Marjana Cerarja sem namenoma ohranil za konec. Zato, ker se nekako loči od vseh ostalih kandidatov, z izjemo dr. Bernika, morda še Poljšaka. Je edini, ki ni vse življenje živel na račun državnih jasli, oziroma je sam ustvarjal dohodek in plače za svoje podjetje in ljudi. Volil bi ga, vendar bom še premisli. Moj glas mu lahko močno škodi. Tistih, ki jih volim, namreč ne spremlja ravno sreča. Zato volite po lastnem preudarku. Vsi kandidati so tako čudoviti, da se bomo imeli še naprej fajn! Če se nimate - volite druge. PREJEU SMO Spoštovani pri uredništvu Gorenjskega glasa Zelo sem bila vesela Vaše jubilejne številke. Posebej sedaj, ko imam več časa za branje, ker sem v bolniški. Moj mož je bil letos tam na obisku in je tudi poravnal mojo naročnino. Prav lepa hvala za majice, eno sem dala sinu. Tudi sama sem imela letos petdesetletnico. Vendar tukaj ne praznujemo tako svečano kot pri Vas v Sloveniji. Rojena sem bila na Pivki pri Naklem in če bom pri zdravju, bi rada prišla na obisk drugo leto. Rada bi sedela pred hišo in gledala Storiič in gore. Tu je sama ravnina, moraš se voziti en dan, da prideš do najbližjih gora. Vendar sem sedaj že trideset let tukaj in imam rada, moji otroci so se tu rodili in sedaj imam že tri vnuke. Res mi ni sile, le da bi bila zdrava. Ko sem bila stara okrog deset let, se spominjam, da je moja babica imela naročen Gorenjski glas. Posebej mi je v spominu nadaljevanka s slikami o nekem psu, žal ne vem, kako se je imenoval. Vem, da se je zgodba dogajala na kanadskem severu na polotoku Labradorju. Drugo se ne spominjam. Ivanka Makse, Kanada Vandalizem in naslovi prvakov Na dan, ko so naši kadeti osvojili naslov državnega jesenskega prvaka in naši dečki potrdili ugled nogometnega centra v KokrŠkem logu, so "neznani storilci" v KokrŠkem logu uničili ograjo (dve tretjini) ob našem pomožnem igrišču. Gre za ograjo, ki jo je postavila M O Kranj in pomeni zaščito naših otrok (bližina Kokre) in obenem zaščito naših sosedov. S tem je nasilje nad okoli 150 otroki našega centra na Primskovem doživelo vrhunec. "Neznani storilci" so namreč pred domala letom dni uničili tudi del električne napeljave za stebre za luči ob igrišču. Z različnimi drugimi dejanji pa nam nekateri neprestano nagajajo (jemljejo žoge, skušajo preprečiti tekme z zaporo ceste). Naš klub ni niti z enim dejanjem dal povoda za tako početje - le koga motijo otroci ob žogi? Poudarjamo: v Kokrškem logu igrajo samo otroci do 14. leta! Policija je že prvič bila obveščena o dejanju in veliki škodi. Tako bo tudi zdaj. Sprašujemo se, kdaj bodo našli tudi krivce? Sprašujemo se, kdo je v najhujšem dežju letos storil tak vandalizem? Je to morda kdo od tistih, ki nam je že zdavnaj povedal, da ni pomembna ograja - otroci z žogo morajo ven iz Kokrške-ga loga! Uspehi pri delu z mladimi na eni strani in nerazumljiv in bolan bes peščice "nočnih nasilnežev" nas prepričuje, da smo na pravi poti. Ti, ki rušijo v dežju in ponoči, so povabljeni na naše tekme: tam ti isti otroci zabijajo gole in ob športu preživljajo mladost! Na ulico in v gostilno in k drogi in cigareti jih ne bo pregnalo še tako dobro skrito nasilje. Slednjega naj odkrije in kaznuje država, mi pa se bomo za te nogometaše potrudili, da bodo uspešni še naprej! NK Triglav - Creina Kranj Nogometni center Triglav 96 Igorjeva zgodba Tudi meni ne da vest miru, da mu nekaj napišem. Mislim, da je na svetu zdravilo, ki bi ga rešilo teh morečih misli. Rekel je, da je vzgojen v krščanskem duhu. Če ni že čisto pozabil na Boga, naj se spomni nanj. Na Slovenskem je precej božjih poti naprimer - Kurešček. Odpravi naj se na božjo pot in ponižno opravi zakrament pokore. Zakaj pred Bogom smo vsi grešniki. Pristopi naj k božji mizi in prosi gospoda, ki ga sprejme v svoje srce, naj mu ozdravi rane, ki so nastale v zgodnji mladosti, pravzaprav jih lahko izroči njemu in ga prosi naj ga notranje ozdravi. Mislim, da bo našel božji mir, kakor sem ga našla tudi jaz. Na tisoče ljudi mu lahko sreče, da je nedolžen, kakor tudi jaz mislim. Pa mu vseeno ne bo pomagalo, če se ne bo s tem spravil z BOGOM. • F.S. Sta Vi rsi - naše največje bogastvo to^Soče je bilo tudi vreme krivo, da smo bili v na i ZV(!čer vsi slabe volje. Sedeli smo za mizo, hran-ier.i Je bUl polno najrazličnejših papirjev in ter r kmiiic- Slišalo se je tiho hlipanje, sem serr/r P° tUdi ]ezen moSki ^as- ki le 8°voril: saj j ,rekfl- zakaj me nisi poslušala... Pred in MarJanca sta starejši par, ki se, teži?Sem zaradi svoje "starševske" neumnosti, boie°h prebiiata skozi življenje. Poleg tega Luka nap • Za borelijo, Marjanco pa so življenjski p0o°r\. %e zdavnaj popolnoma izčrpali in ji Sed i ^e tisto malo volje, ki jo je včasih imela, livčn SC vedno pogosteje dogaja, da dobiva se trese in si takrat ne more s°sed°Sti P°maSati. Na srečo imata prijazno >,_i.a°> ki poskrbi zanju. Ona me je tudi in mi, z glasom polnim ogorčenja, Pokh Pov, 'cala /a^eda/a kup stvari,5ob katerih so šlt^še meni pokonci. pred°ja Marjanca je bila že vse življenje Luk° « du^a>" le opravičujoče ponavljal Pa aj "Najini otroci so jo zato izkoriščali ona tth? kot ie bila, jim je verjela, pomagala in s0 la$°yarjala. Kolikokrat je bil v hiši prepir, ker Po nJi' J° "P°m°lzli" in spet izginili! Marjanca udar'l SaJ bodo vrnili' me ie mirda' ko sem Hud,4 Pestjo po mizi in jih nagnal čez prag gate bodo! Sem bil jezen, še nikoli niso. Se zabz ritl bi ti pobrali, ti bi jim jih pa dala! sem ji v obraz in to je bilo čisto res." USODE Piše: Milena Miklavčič O tem, kako sta svoja otroka vzgajala, se nismo kaj dosti zgovarjali. Zvedela sem, da so bili takrat, ko sta bila majhna, slabi Časi. To je bilo po vojni, ko je vsega primanjkovalo. Velikokrat niso imeli niti za kruh. Toda Marjanca je hodila služit h kmetom, zvečer je pospravljala v neki trgovini, tako da otroka nista trpela pomanjkanja. Tega, kako se je mama trudila zanju, nista znala nikoli ceniti. Zmeraj sta zahtevala več in več. Marjanca ni hotela, da bi bila slabše oblečena od ostalih, da ne bi šla študirat tako kot ostali... S krvavimi žulji jima je prislužila prvo kolo, prvega rabljenega "fičaka". Samo vzeli so, velikokrat se ji niso niti zahvalili... Kot bi bila to njena sveta dolžnost. "Saj jih nisem razvajala, res ne," je hlipala Marjanca v robec. Le vse najboljše sem jim želela. Nikoli nisem imela ničesar in sem mislila, da bi bilo lahko vsaj otrokoma prizaneseno. Toda tak značaj imata, da ne znata pokazati, kaj čutita..." Tedaj pa je Luka planil pokonci, jezen in ves nasršen: "Žena, zdej mi je pa dost!" je zakričal. In Marjanca je spet planila v jok. Bilo mi je nerodno in sama nisem vedela, kaj naj rečem, kako naj potolažim enega in drugega. Bila sta na robu obupa, vsak na svoj način. Svet so jima podrli tisti, ki sta jih imela najraje. In zakaj se je pravzaprav šlo? Marjanca je po svojih starših podedovala manjšo kmetijo, na katero sta se želela na stara leta preseliti, kajti hiša je bila še v dokaj dobrem stanju. Toda otroka sta Marjanco pregovorila, da je začela prodajati parcelo za parcelo. V denar se je pretopil še gozd in nazadnje, ko sta jo obrala Že za vse, sta jo z mamljivimi obljubami pregovorila, da je prodala še hišo z vrtom. Le nekaj miloščine sije naložila na hranilno knjižico za slabe čase. Luka je budno pazil vsaj na ta denar. Naj je prej še tako nasprotoval, žene ni mogel odvrniti od pogubnih korakov. Saj ne bova ničesar nesla s seboj v grob, mu je odgovarjala, ko je podpisovala listine o prodaji: Bila je vsa sijoča in polna energije, ker sta se takrat oba otroka smukala okoli nje in ji obljubljala vsemogočna nebesa. Kakor hitro pa je bil denar v njunih žepih sta izginila. "Obema sva pomagala pri nakupu stanovanja," je nadaljeval Lukaj sva primaknila zraven kakšen dinar. Pa jima še ni bilo dovolj. Vsega sta imela zadosti, toda hudobija ju je gnala, da sta naju prišla še enkrat ožet. Oba sta enaka drug drugemu gledata pod prste, da kdo ne bi dobil več. Pa še take babe sta dobila, ki sta "živa hudiča". Sam denar jih je!" Pri večjih vsotah so, na zahtevo Luka, spisali tudi pismo, kdaj in na kakšen način bo denar vrnjen. Toda roki so že zdavnaj potekli, o denarju pa ni ne duha in ne sluha. Počilo pa je, ko je prejšnji teden Luka ugotovil, da je tudi knjižica z njunimi prihranki prazna. "Tedaj se mi je popolnoma utrgalo. Če bi bila tista moja capina pri roki, bi jima bil sposoben zaviti vrat. Kako sta mogla! Kako sta lahko tako brez srca!? Tega ne morem in ne morem razumeti! Z ženo ne bova dolgo, mene "matra" borelija, ona pa... Mar niso mogli vsaj toliko počakati? In zakaj so rabili denar? Zato, da bodo spet zamenjali avto! Za boljšega in hitrejšega! Mene pa vlači rešlni avto na preglede v bolnišnico, ker nimam denarja za taxi! Ne, saj se mi bo zmešalo, če bom preveč mislil na to!" so se nepričakovano ulile solze še Luku. Gledala sem ju, in verjemite, bilo mi je zelo hudo. Osamljena, bolna in zapuščena sta sedela za mizo in še zadnje upanje, ki jima je dejala vsaj malo opore, je izginilo, izpuhtelo. Bogvedi ali bi rekla zaradi neumnosti ali prevelike dobrote. Razumela sem Luko, da takrat, ko gleda skozi okno na dvorišče, razmišlja o hiši, kjer bi lahko preživljal svojo starost, če bi imela žena vsaj malo pameti. Blok, v katerem stanujeta, je star, zatohel in poln neprijetnega vonja, otroškega kričanja, vpitja in zmerjanja, ker so stene tanke in zato nič ne ostane skrito. V Marjančinih očeh še zmeraj gledam ljubezen. Mar jo je bilo preveč? Bosta nazadnje njuna otroka res prišla še po gate? Ob slovesu mi je Luka stisnil v roko telefonsko številko enega od sinov. Pogovori se z njima, me je prosil. Naj nama vrneta vsaj nekaj denarja, so govorile njegove oči. Marjanca je vsa izgubljena stala med vrati in si brisala solze. Prijazna bodi z njima, mi je naročala, kot bi se bala, da bi se lahko spozabila in jima rekla, kaj napačnega, preveč ostrega. Le zmajala sem z glavo. P. S.: Še tisti večer sem zavrtela telefonsko številko. Razložila sem, zakaj kličem. Na drugi strani je bilo sprva vse tiho. Potem pa je rekel glas: če boste omenjali kakšna imena, vas tožim. Ne vtikajte nosu tja, kjer vas ne srbi. In to je bilo vse. GLASOV KAŽIPOT It Prireditve M Problemi odraščanja Radovljica - Danes, v petek, ob 19.30 bo v dvoranici Knjižnice A.T. Linharta nastopila skupina Mi za pet minut iz Ljubljane. Njihov dramski nastop govori o problemih odraščanja. Predstavo in razgovor organizira Medobčinska lokalna akcijska skupina za preventivo odvisnosti Radovljica, Bled, in Bohinj. !*l Kulturno bogatsvo Korošcev, ki oo torek, 18. novembra, ob 18. uri v Km hiši Matija Čopa v Žirovnici. P^davai 9 dr. Cene Avguštin. Gledališče Nova lutkovna igrica Hrušica - V Lutkovnem gled^f0 kulturnem domu na Hrušici ocw . soboto, 15. novembra, ob. jane premierno zaigrali lutkovno igrico j j Milčinski Od kdaj kače nisijo W**M režiji Klemena Koširja, lutke m 8Cewa delo Marine Bačar, glasba je "| Primoža Kerštanja. Predstava e mladih lutkarjev Glasbene mlao n« senice. Predstavo bodo ponoviii u nedeljo, 16. novembra, ob 10. u,'£ne tako na Hrušici v okoviru lutk" matineje. Razstave m Dan norosti v Mengšu Mengeš - V Kulturnem domu v Mengšu bo v ponedeljek, 17. novembra, ob 19.30 predstava Dan norosti. Režija Branko Džurič-Džuro. Vstopnice so v prodaji v Kulturnem domu v Mengšu od 16. ure dalje, rezervacije po telefonu 061/737-101. Razstavlja Peter Jovanovič Škofja Loka - V kapeli Pušta ^ gradu bodo danes, v petek, op ^ odprli razstavo reliefov v lesu *• «Sg matere božje kiparja Petra J°v^u ,qf. O avtorju in razstavi bosta govorna11> a Alojz Uran in prof. Ivan G°^,opiii glasbenem programu bodo rw učenci Glasbene šole škofja Loka. Fotografska razstava ri Bled - V hotelu Astoria bodei soboto, ob 19. uri odprli wm^3 razstavo "3x Koschuch" m Pre°Lstril diapozitive o Gradcu. Večer bo pop nastop Glasbene šole Radovljica. Trienale sodobne slovenske umetnosti d0 Ljubljana - V Moderni galeriji ^p(,|j danes, v petek, ob 20. uri ^ razstavo U3- 2.Trienale sodoDne venske umetnosti. Jutri skupaj s Simono Simona VVelss nam je tik pred zaključkom redakcije povedala, da se že veseli jutrišnjega srečanja z obiskovalci v dvorani na Zlatem polju. Sobotni koncert (15. novembra) se bo začel ob 19. uri. Simono VVeiss bo na koncertu v živo spremljal ansambel Magnet. Z njo pa bodo nastopili še Franc Pestotnik - Podokničar, Stane Vidmar, Franc Kompare, VVerner, Foxy Teens, Marjan Zgonc, Saša Lendero, Manja Šalamun in drugi. Vstopnice po 1.200 tolarjev so v prodaji v Aligator Kranj, Komisijska trgovina Stane Vidmar Kranj, Kompas Kranj in Kompas škofja Loka. Vsak kupec ob nakupu vstopnice dobi tudi brezplačno zgoščensko Simone VVeiss. Slovenski kvintet in Sašo Hribar Koncert v Mengšu g0 V kulturnem domu v Mengšu bo v petek, 21. novembra, Pj pokroviteljstvom Gorenjskega glasa koncert ansambla Slovenski * nastopil pa bo tudi Sašo Hribar. Slovenski kvintet se bo tokrat pr«0 kot zmagovalec Slovenske polke '97. aa kot Koncert, ki so si ga ljubitelji ansambla Slovenski kvintet, P°zna/?poll^e\j in direktorica Gledališča Toneta Čufarja Alenka Bole Vrabec, slavnostni govornik TONE PARTLJIČ - P poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in predstava Gledališča Toneta Čufarja Jesenice: Tone Partljič: GOSPA POSLANČEVA, komedija JUTRI, SOBOTA, 15. NOVEMBER 19.30 v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice Gledališka šola GTČ Jesenice, Aristofanes ZBOROVALKE NEDELJA, 16. NOVEMBRE 19.30 v Gledališču Toneta čufarja Jesenice |rJ|0T Gledališče Bohinjska Bistrica, Lars Vik. PONEDELJEK, 17. NOVEMBER 9.00 v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice Otroška skupina GTČ Jesenice, Lilijana Praprotnik - Zupančič: KOSMATA ŽABA, muzikal za otroke 11.30 Zveza kulturnih organizacij Kranj Ben Minoli - Von Roog: VILINČEK Z LUNE, Dramaturška predelava Herbert Grun TOREK, 18. NOVEMBER 19.30 v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice Loški oder Škofja Loka, Sam in Bella Spewack: NAŠI TRIJE ANGELI Od d UREJA: Vilma Stanovnik anes do nedelje bo v Kranju odigran predkrog v evropskem pokalu državnih vaterpolskih prvakov TRIGLAV V RES SPOŠTLJIVI DRUŠČINI P°tem ko so vaterpolisti Triglava v začetku tega meseca osvojili prvo mesto na turnirju evropskega Mala državnih prvakov v Sofiji, so si prislužili, da se skušajo v ligo najboljših osmih ekip v Evropi "vmiti v domačem bazenu - Pri težki nalogi pričakujejo veliko podporo gledalcev Sj> 14. novembra - Ni vsak ^' pa tudi vsak mesec in leto i da bi se katero od gorenjs- "tooštev potegovalo za vstop ,Ropsko ligo. Zato je turnir, kto! 'menovan' preliminarni g skupine D v evropskem lw* davnih prvakov, za g sP«rt in še posebej za naš jPpolo, res poseben dogodi*. ^a.Čel se bo danes ob 15 uri (uradna otvoritev) in JjJ'jeval do nedelje zvečer, 00 na vrsti zadnja tekma. Seveda pot do organizacije S tumirja, na katerem si ^ljubitelji vaterpola lahko ttio«t [&T0 res kvalitetnih S \ za Kranjčane ni bila Horr so namreč za to Itirim' Osvoiiti P1™ mesto med ^aJa/; ekiPami. Najprej so pre-nih moštvo izraelskih držav-jy>rvakov Maccabee Kirvat, Ekipa Triglava se je pred kratkim dokazala v Sofiji, za vstop v evropsko smetano pa bo na turnirju v Kranju poleg znanja in sreče potrebovala tudi veliko podporo domačih navijačev. I Šaku ■ ne Prvake Anglije M*?108 Porto in nazadnje S'avii DZlrano domačo ekiP° Je- Po turnirju v Sofiji so častnega odbora je župan Mestne občine Kranj Vitomir Gros ) ob 16.30 uri že začelo zares. Prvi nasprotnih naših • Porto in nazadnje vaterpolistov bo ekipa Sevasto-pola, Ukrajinski državni prvaki. Tekma bo potekala pred TV "niir ( i *• " *"* kamerami, naši vaterpolisti pa fVav \ ^m Je kot dodatne upajo, da bi z veliko borbenosti ''' trer V Bratislavo, kjer so Ukrajincev vendarle uspeli pre-kosli t url' enkovredno Pa s0 se rnagati. Zvečer ob 18. uri bo še lo^atn elcipo BečeJa- ki DO na srečnje Bečej - Vouliagmeni. ijih0Vj?em turnirju eden od Vaterpolisti grških državnih k u nasProtnikov- Po Dese" prvakov, ekipe Vouliagmenija, %rji*"?ct?na Triglava Krištofa ki so lanskoletni pokalni evropski prvaki, bodo za naše prvake vsekakor še težji nasprotnik od Ukrajincev, v svojih vrstah pa imajo tudi štiri reprezentante. Ob dobrem dnevu Triglava in slabem dnevu grških prvakov, se našim sicer lahko posreči zmaga, vendar pa bi bila le ta pravcati "podvig", ož Jroppan in Teo Vsekakor bodo Triglavani rabili °dšli §e na mednorodni r—Trigl m maJcrja je vzdušje v ekipi tn. dobro, čeprav je za njimi kari "aJteŽjih preizkušenj v "OvaV tUrnir v Sofi^ ' in tUrnj Se težja preizkušnja - ccr v domačem bazenu. Sito^ pa °odo za ekipo Triglava &elof nastoPali: vratarja Igor c«tltr«Si0v in Matjaž Homovec, r ■ "rim^~ ^------s- rr— »ranil >o^, Hajdinjak^in Klemen pijskega bazena! Tekma se bo rnJJ.Cr ter napadalci Krištof začela iutri ob 20.uri. Pred to ?^nL.?r?!?llci Tadej Peranovič, gromko pomoč s tribun olim-Sjr *0 Mnl,i;..:..i i^i„__„_ ____\______i t,.,___„ u_ U: 'jer, i vri Nas Žiga Balderman, "•tel ■^as*ran» Erik Bukovac, W. Ramovš, Klemen Pod-ekipe -ln Jure Nastran. Trener tio{nilje Igor Štir, njegov po-tlK Pa Tomo Balderman. VSi(*r Pa se bo po današnji slm otvoritvi (predsednik začela jutri ob 20.uri. Pred to tekmo bo srečanje (ob 18.30 uri) med Bečejem in Sevasto-polom. Turnir skupine D evropskega pokal državnih prvakov se bo končal v nedeljo. Ob 17. uri bo srečanje med ekipama Sevasto-pula in Vouliagmenija, ob 18.30 NAMIZNI TENIS RHU BREZ SPREMEMB ."odio8 Loka, 12. novembra - V Gorenjski namiznoteniški ligi je ' Ortdoran pet* ^rog. v P™ n8* Je Merkur doma igral neodločeno, Niin J6 zmagal tretjič zapored in to na gostovanju v Križah, Scurjue Pa Alpetour Bandag ni dovolila presenečenja v J^i medtem ko je v najbolj razburljivem srečanju tega , Re?.ut,Umar Premagal Savo PNK ?' Šen5atl Pete8a kroga: Merkur : Loka kava 5:5, Križe °sta i u- : A1petour Bandag 3:7 in Gumar : Sava P rt VdJeD'la ekipa Šenčur 1. h^em 81 visoka zmaga vodilne ekipe Partizan iz Sk. Loke. Na uPlieimi,estu Pa precejšnja gneča, saj imajo ekipe Predoslje, h ReVniV Merkur 2 in Šenčur Kondor PNKC 6:4. enako število točk. bartSt3tii peteSa kroga: Predoslje : Duplje 1 2:8, Šenčur 3 e*'h 7-i t9. Partizan 2 : Duplje 2 1:9 in Merkur 2 : Jesenice Prosta ie bila ekioa Jesenice - Čufar. • J. Starman ML^JskeoL a Megamilka jesenski prvaki tla °vani "08on|etnega moštva, ki je kolo Pry°Pa r>ncl; ta ni. Tako so lani za nekatera tudi hujše primere, zvede" dokai pozno, iz enkratnih nj sečnih poročil. Brez ogle" prizorišča nesreče, zgolj j" podlagi kasnejših izjav udej žencev in prič pa je dosti*1? težko ugotavljati krivdo in Jr repati proti povzročiteljem. ^ prav zakonske podlage, d* j zahtevali sprotno obveščanj' ni, so od upravljalca krvavs* ga smučišča dobili zagot^'V da bo v novi sezoni obveščanj boljše. Smučarjem, ki se bodo ojjj pravljali na Krvavec, P° j priporočajo, naj v pnd*s j, varnosti in varnosti njjTj, upoštevajo red in nav°u upravljalca smučišča, P. -0 dvsem pa naj ne prečeg, svoje smučarsko znanje- ^ < di tega namreč najpog0*u teče kri, pokajo kosti m & jo buške. H. J«10 včan HHLIHBaHaaHHHLI^ ^ SOBE ZIMMER-ROOMS •%1»V*1 mm MORAVSKE TOPUCE Delca aL i Q 069/26-434 NOVOLETNI PAKET 5 dni polpenzion s svečano silvestrsko večerjo od 29.12. 97 do 3.1.98. Tel.: 069/2M34 OBi H B II Di H H B D a a a a b a a d ii a a a a n u B B B B B B B 11 IM15MMGLAS in Prometni kviz Tokrat smo pripravili še eno nagradno vprašanje v rubriki PROMETNI KVIZ. Tudi na zadnje vprašanje sta nam poslali veliko odgovorov, ki so bili v večini pravilno rešeni. Nove izžrebance bomo objavili v naslednji petkovi številki Gorenjskega glasa. Dobljeno nagrado (največ eno) lahko koristite pri opravljanju vozniškega izpita za B kategorijo. Gorenjski glas in avto šola QUEEN vam še naprej svetujeta previdno vožnjo. V avto šoli QUEEN nudimo tudi 6 in 10 urni tečaj za vse, ki že imate vozniški izpit, pa bi radi osvežili svoje znanje in se seznanili z varno vožnjo. mM NAGRADNO VPRAŠANJE KUPON (MISM^MIGLAS št 89 IME IN PRIIMEK:__—— NASLOV:_-—"~ KRAJ IN POŠTNA ŠT: TELEFON: IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA NE Odgovor na prejšnje vprašanje: »nznikc-m-Vsako leto odvzamejo vozniško dovoljenje do 23.000 vw^ Zaradi sebe in drugih se odpovejte vožnji pod vplivom anw Vprašanje: ^to hitro Zaradi vse bližjih snežnih padavin, vas sprašujemo, *»» največ smemo voziti, če imamo na vozilu snežne venger a) 40 km/h b) 50 km/h c) po lastni presoji _____^ i i B BBBBBBBBBBBBBBBHBBBBKBBBBHBBBO' ^fglgUj^jiovernbra 1997 HALO, MALI OGLASI 41. STRAN • GORENJSKI GLAS SJ HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 "aro novim poslovnostanovanjskim ooi* tom cca. 40 m2, na 1.800 fl" zemljišča, cena 200.000 Dt* AGENT Kranj (064) 223-485 8» (0609) 643-493 V Stražišču prodamo novo neizo* no poslovnostanovanjsko hišo <*» 160 m2 in hišo staro 30 let cca: W m2 , vse skupaj na 930 ^'zernjjj cena po dogovoru. AGENi (064) 223-485 ali (0609)J343-4^ V Škofja Loki na Spodnjem j* prodamo starejšo hišo, v P f.i obratuje trgovinska dejavnost, aj dva stanovanja 100 rn21 in ^ cena po dogovoru. AGENi (064) 223-485 ali (0609) 643j49^ Prodamo v bližini Kamnika SJJ kmečko hišo na parceli 1j,.uu e„j hiša stoji ob glavni cesti, g 210.000 DEM. K 3 KERN, Z*' „; 222-566, fax 221-785 ____^ PRODAMO vrstno hišo pri T[S parcela 180 m2, cena 220.0<£^ 3 km iz Lesc prodamo 20 w. ^ HIŠO, cena 130 000 DEM. K J ^ fax 221-785, 222-566, 221-3*» 51 his°,J Prodamo v bližini Kranja star°rceia gospodarskim poslopjem, K ^ 3 1300 m2, cena 120.000 OgTjp KERN, 221-353, fax 221-7«»' g 566 Prodamo manjšo kmetijo s pare 9300 m2 v Poljanski Dolini, ce> 140.000 DEM. K 3 KERN, 221-jH 222-566, fax 221-785____> PRODAMO: v bližini KRANJA Pj damo starejšo delno obnovljene> ^ na parceli 580 m2, cena p9-,«. DEM, K3 KERN © 221-353, ^ 566, fax 221-785____J3 PRODAMO več parcel v Q$| Begunj, cena 55 DEM/mZ. (. KERN, 221-353, 222-566, fax <] 785 PRODAJA IN NAKUP nepremif1* cenitve, izdelava pogodb, vpi» zemljiško knjigo. MIKE & C°3 tel.fax 226-503 __3 PRODAMO: ŽIROVNICA - starj vanjsko HIŠO s parcelo 1200 " cena 390 000 DEM, JESENIC* poslovno stanovanjsko HlSO (v» 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 566, 221 -353 in fax 221 -785 Prodamo Strahinj - visokoprit^ podkleteno stanovanjsko HlSO, „ 330 000 DEM. K3 KERN ^ ©222-566, 221-353 in fax 22^' 23721 ^^^S V bližini Kranja prodamo nedjj'jj čano HIŠO 9 x 9 na ps^^Z I možnost dokupa 350 m2, ^JS« 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 9 4 566, 221-353 in fax 221^785^^ NAKUP IN PRODAJA NfPggpfl NIN, CENITVE, IZDELAVA gTnOM VPISI V ZEMLJIŠKO KNJlG^ ^ NEPREMIČNINE, Stritarjeva ^ 22-33-00 ____ V Podbrezjah prodamo ZAZlD % PARCELO 1400 m2, cena 0=353, DEM. K3 KERN d.o.o. P2* ^ 222-566 in fax 221-785 ŠKOFJA LOKA Dolenja vas. Q ( hišo na parceli cca 1200 mZ, ■> dv0s-DEM, PRODAMO BLED ZA^'rfoVni" tanovanjsko hišo s 140 m2Pr ppO" prostorov na parceli 900 rrw. hijj DAMO KRANJ Struževo (pritličje) z vrtom in 9a'ta}°0va< DEM. PREDOSLJE dvostar** p DEM, PREDOSLJt «g"*f£jflO. hišo v III. gr. fazi z delavnico, ^ niso v ni. gr. lazi 2 nO NEPREMIČNINE, 22-33 wy 650-123 ^-—-^r HIŠE ODDAMO RADOAj^Jj ostanovanjsko hišo z *r Hejavri09n DEM/mes tudi za posl. W33-Oj DOM NEPREMIČNINE, & g 0609/650-123___—— PRODAMO MAČE nad f^fjrcflj cca 500 m2, sončna f^Jpm 65 DEM/m2, lok. dok.,JE narf bačevo manjšo zazi robu naselja, PROD/ I m2 v hirbu, elek., celi, PRODAMO HC 1 n j S i h parcel A°_Dns/Lj|CA ro pasu;PRODAMO_ RADOVW^ 65 DEM/m2, lok. dok., PJ ar« Prebačevo manjšo zazidjg°vQlK na robu naselja, PRODAMO »£J 959 m2 v hirbu, ftek.. vgj^g f parceli, PRODAMO HOTEM££p«n. manjših parcelI oc> J|C pasu PRODAMO ^00^ parcele z lok. dok., £C8 gj^g DEM/m2. DOM NEPREMIC" jg 33-00. 0609/650-123 HIŠO KUPIM: na relaciji J LJUBLJANA ali KRANJ ^ naJ pim manjšo hišo ^«°%reć^ mestno gradnjo, brez v tir ©228-088 ??ek» 14. novembra 1997 43. STRAN • GORENJSKI GLAS Va^?m°.VODICE novo dvostano-ŽRl hl.šo + 2 garaži na parceli cca K"*I KRANJ S v mirnem okolju jSfl*° visokopritlično hišo z vrtom, to DEM. KRANJ ČIRČE po-PRiMo5!?n- hišo v izgradnji, KRANJ ^IMSKOVO nadomestno gradnjo BhE8'0?" 2500 m2- UUBNO pri wjd ezm, nadomestno gradnjo na vom 'tSf? 500 m2- cena po dogo-S^OM NEPREMIČNINE. 22-33-:2^°9{650-123 24941 MAKUER BLED d.o.o PRODAJA NELPFIEMSnLN. 4260 bled, Ljubljanska cesta 3. ' Glavni trg 16, Kranj U-W/22348S; 0609/643-493 —NKPREMJĆNJNE AGENCIJA z najnižjimi fiM0 kranj °ko|ica d°15 km- lokalu 9.radDeno parcelo na lepi vafc?"' KupIMO KRANJ in okolica Mo ^rcel° 00 robu naselja, KUPI-Mam,P,RENJSKA KUPIMO VEČ »SIH PARCEL ZA ZNANE KuPrc M PARCEL ZA ZNANE \P°M NEPREMIČNINE, 22-^0609/650-123_24945 ^D?nn"J'CA er>onadstropna stan. stan'of m2 za poslovne prostore s ?l5-37nnjern oddamo. »715-303, '---ZZ 25053 fi?vDAJA IN NAKUP nepremičnin, *emiii«ejJL:a'?lava Pogodb, vpisi v 503 knJ'go. MIKE &comp. 226- •»»^_ 25178 K r ^■■■■™"-™ 9°SDort oko,ica prodamo hišo in celi I?arsko poslopje, na večji par-deia je nakup samo hiše In Parcele. Mike & comp., 226-503 BITNJE - prodamo zazidljivo parcelo 655 m2. MIKE & comp., 226-503 PARCELE PRODAMO OREHEK ravna, sončna parcela 727 m2 + 1076 m2. DOM NEPREMIČNE, 22-33-00. 0609/650-123_25232 Trstenik - na večji parceli v mirnem okolju prodamo HIŠO v 4. GR 022-33-00 in 0609/650-123_25513 V bližini Kranja prodamo starejšo HIŠO z gospodarskim poslopjem, parcela 600 rn2, cena 130 000 DEM. K3 KERN d.o.o. «221-353, ?22-566 in fax 221-785_25523 Prodamo: Kranj - čirče prodamo 20 et staro PODKLETENO HIŠO s samostojno garažo, parcela 795 m2. <3 KERN d.o.o., ©222-566, 221-353 in fax 221-785 25753 Prodamo na Bledu visokopritlično HIŠO v pritličju, dela 120 m2, v nadstropju stanovanje 120 m2, centralna in trofazni tok, parcela 1750 m2, cena 210 000, na Bledu prodamo visokopritlično HIŠO do 3. GF, parcela 1200 m2, cena 250 000 DEM, na Bledu prodamo visokopritlično podkleteno HIŠO, poleg hiše je delavnica, parcela 1150 m2, cena 260 000 DEM, možnost dokupa 5000 m2 travnika. K3 KERN d.o.o. 0222-566 in 221-353 in fax 221-785 25754 HIŠE PRODAMO KRANJ Primskovo pritličje hiše cca 100 m2 z dvema garažama in delom vrta 166.000 EM, RADOVLJICA dvostanovanjs-ka hiša ob cesti, primerna tudi za poslovno dejavnost, CK, delno podk-letena, 170.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 Menjam GARAŽO na Zlatem polju za šorlijevo naselje. ©225-854 25951 V Kranju prodam zazidljivo PARCELO 1717 m2 ali del. Cena 120 DEM/ m2. ©332-537 po 16. uri 25968 Najamem STAREJŠO HIŠO v okolici Škofje Loke ali Selške doline. ©461- 978 25838 Prodam GOZD v Nemiljah in Lajšah. ©66-939 25845 BLED okolica 1. nads. hišo, 170 m2, 900 m2 parcla, cena 250.000 DEM; AMBRAS NEPREMIČNE. 22-66-39, 041/66-84-70_25989 V TRŽIČU OKOLICA ZAZIDLJIVA PARCELA PRIMERNA ZA VIKEND 610 M2 ZA 20.000 DEM; ČEŠNJICA PRI KROPI PARCELA 701 M2 ZA 30.000 DEM. AGENCIJA PRIMO. Partizanska ul. 6. TRŽIČ, TEL/FAX 54-550, 0609 ALI 041/646-902 2eoio AKCIJA ♦ AKCIJA ♦ AKCIJA ! PRODAJA NETO MAKLER BLED d.o.o. 4260 Bled, Ljubljanska cesta 3 tel.: 064/742-333, 742-334, fax: 064/742-335 Ob vznožju Julijskih Alp v Radovljici smo zasnovali in zgradili NASELJE SONCA. Sestavljajo ga dva trietažna in dva štirietažna objekta dvojčka, s tipično arhitekturo ter s po enim stanovanjem v vsaki posamični etaži. Stanovanja nudijo čudovit razgled na Triglav in okolico ter veliko sonca. Naselje je že dograjeno do III. faze, dokončanje pa je predvideno do februarja 1998. V NASELJU SONCA je skupaj šestnajst trisobnih stanovanj s površino okrog 81 m2, štiri dvoinpolsobna stanovanja s površino okrog 70 m2, in dve dvosobni stanovanji s površino okrog 60 m2. Pritlična stanovanja imajo tudi atrije oziroma terase. Če ljubite Gorenjsko, hkrati pa tudi mir in intimnost, nas pokličite po tel. 064/742-333 ali 0609/647-974, in z veseljem vam bomo razkazali naselje. Privoščite si svoj delček narave v NASELJU SONCA. (MS NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, statiko, gradnje, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami ^OVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD —umu oiv.LUKd - uronar ^elle 3 ss, obnovljeno •Udarno vikend na parceli 910 m2, PIA ŠKOFJA LOKA S* 623-117,622-318 h Prodamo Bohinj večje 1 sobno stanovanje, 55 m2 <- Prodamo Šk. Loka - Podlubnik garsonjero, 17.45 m2 3' Prodamo Šk. Loka spodnji del stanovanjske hiše s pripadajočo zemljo (klet + pritličje) 4- Prodamo Zg. Bitnje - zazidljivo Parcelo 650 m2 * Prodamo Škofja Loka - starejši obiekt, nadomestna gradnja, 800 m2 6- Prodamo Šk.Loka - Groharjevo iseljr - Pro bl'žina smučišča Cerkno 8' Prodamo Gabrška gora lep stanovanjski vikend 9' Prodamo Podlubnik 3 ss, 75 m2 10-vŠk. Loki oddamo za daljši čas v najem opremljeno stan. hišo 11 • Prodamo Frankovo naselje 2,5 ss z atrijem j£ Prodamo Frankovo naselje 1 sobno stanovanje, 40 m2 Prodamo Šk. Loka - novejšo, ^ostojno trostanovanjsko hišo 14' Prodamo Škof ja Loka - 3 ss v stanovanjski hiši 15- Prodamo Rudno pri Dražgošah starejšo hišo, potrebno popravila, na Parceli 2000 m2 16- Prodamo Frankovo naselje -Jj$e 2 sobno stanovanje J; Padamo - Sr. Brdo nad H°tavljami -brunarico, 18 m2 1J- Prodamo - Železniki več ivanjskih hiš različnih cenovnih r*zredov l9- Prodamo Škofja Loka - Podlubnik kabinet 2 lokac ^estno gradnjo ,; rodamo - Šk. Loka - Podlubnik banovanje -1, nadstropje * lok!0?3"10"šk-Loka starejšo hišo PIA KRANJ S 312-622 1. Prodamo 5SS v centru Kranja - II. nadstr., 111 m2 stan. pov. + neizdelana podstreha, popolnoma prenovljeno, 155.000 DEM 2. Prodamo več garsonjer 3. Prodamo 1SS, 45 m2, Planina, zelo lepo 4. Prodamo 1SS, 36 m2, Zlato Polje, UGODNO 5. Prodamo već 2SS v Šoriijevem naselju 6. Kupimo enosobna in trisobna stanovanja v Šoriijevem naselju 7. Prodamo 2SS, Drulovka, 64 m2, takoj vseljivo, 107.000 DEM 8. Menjamo 3SS, Golnik, 70 m2, za atrijsko v Kranju 9. Kupimo 2SS, na Vrečkovi oz. Planina II. za gotovino 10. Prodamo 2SS, Ob reki Savi, 55 m2 + 25 m2 galerije, 90.000 DEM 11. Menjamo 3SS, 69 m2, Zlato Polje za 1SS z doplačilom 12. Prodamo dva poslovna prostora v centru Kranja, pritličje, 15 + 18 m2 13. Kupimo 2SS ali 3SS atrijsko stanovanje 14. Prodamo 1,5 SS, 50 m2, Planina III, cena po dogovoru 15. Prodamo pisarne, na atraktivni lokaciji, 350 m2,900 DEM/m2 16. Prodamo 4SS, Planina, 92 m2, zelo lepo, cena po dogovoru 17. Prodamo već stan. hiš v okolici Kranja 18. Oddamo hiše: Stražišče (900 DEM/ mes), Primskovo (800 DEM/mes) 19. Najamemo garsonjero in 2SS v Šoriijevem naselju, NUJNO 20. Oddamo 130 m2 - posl. prostor za salon ipd, Stražišče, odlična lokacija 21. Prodamo parcelo (1200 m2, Naklo); Lancovo (2260 m2), 50 dem/m2 22. Kupimo več garsonjer in 1SS za znane kupce 23. Kupimo več stanovanjskih hiš za gotovino, Stražišče 24. V okolici Kranja NUJNO kupimo več parcel za znane kupce z gotovino 25. V bližnji okolici Kranja prodamo več lepih parcel, od 600-1200 m2 PIA JESENICE S 863-145 1. Kr. Gora - prodam enostanovanjs-ko hišo, 120 m2, parcela 1880 m2, 400.000 DEM 2. Kranj - prodamo priznan gostinski lokal, 110 m2, cena 390.000 DEM 3. Kranj - prodamo 3 ss, 84 m2, balkon, 120.000 DEM 4. Bled - Krnica prodamo stan. hišo 300 m2 stan. pov., 2000 m2 parcele, cena 370.000 DEM 5. Oddamo na Jesenicah v najem poslovni prostor, pritličje 200 m2, 1600 DEM/mesečno 6. Bled - oddamo garsonjero v hiši, 23 m2,350 DEM/mes. 7. Jesenice - prodamo garsonjero, 21.62 m2, cena 33.000 DEM 8. Prodamo 3 SS v Lescah, 76 m2,147.000 DEM 9. Rateče - dvostanovanjska hiša, 187 m2, parcela 400 m2, cena 125.000 DEM 10. Jesenice - prodamo 2 ss v hiši, 47 m2, cena 43.000 DEM 11. Bled - Dobe prodamo stan. hišo 400 m2 stan. povr. parcele 1200 m2, luksuzno opremljena 12. Radovljica - prodamo 1 ss, 37 m2, cena 62.000 DEM 13. Ljubno - Podnart prodamo hišo 150 m2 stan. površ, 500 m2 parcele, cena 85.000 DEM 14. Jesenice - trostanovanjska hiša 210 m2 stanov, površine, 1226 m2 parcele, garaža 50 m2,200.000 DEM 15. V Kranjski Gori oddamo v najem 2 in 3 sobno stanovanje 16. Radovljica: oddamo 2 ss v bloku, 53 m2,500 DEM/mes, 3 mes. predpl. 17. Jesenice - oddamo v najem 2 ss, 50 m2,350 DEM/mes. 18. Moste - Žirovnica dvostan.hiša, 300 m2 stan. pov., parcele 1260 m2 19. Prodamo 1 ss na Jesenicah z novo opremo ali menjamo za večje 20. Prodamo 3 ss na Jesenicah 76 m2, balkon, cena 75.000 DEM TRSTENIK prodamo novo hišo, zaključna gr. faza, 180 m2 biv. površine 850m2 parcela. AMBRA 22-66-39, 041/66-84-70_25990 CERKLJE okolica prodamo starejšo hišo 3,5 h zemljišča, lokacijsko dovolj, za nov stan. posl. objekt, cena 140.000 DEM. AMBRA 22-66-39. 041/66-84-70_25991 PREDDVOR okolica prodamo zazidljivo parcelo 700 m2, cena 70.000 DEM. AMBRAS NEPREMIČNINE, 22-66-39, 041/66-84-70 25992 PRODAMO STANOVANJSKE HIŠE: DVOSTANOVANJSKA VRSTNA HIŠA V PRISTAVI ZA 250.000 DEM; V BRITOFU PRI KRANJU 1/2 HIŠE BREZ ZEMLJE ZA 115.000 DEM; V DOLINI PRI TRŽIČU STAREJŠA STN. HIŠA ZA 70.000 DEM; V TRŽIČU MESTO POSLOVNO STANOVANJSKA HIŠA ZA 130.000 DEM, VRHOVSKA VAS PRI BREŽICAH STAREJŠA STAN. HIŠA NA PARCELI 5567 M2 ZA 59.000 DEM IN VINOGRAD 1800 M2 Z ZIDANICO ZA 25000 DEM, TUDI MENJAVA ZA STANOVANJE fTRŽIČ, KRANJ). V BASKI GRAPI - RUT NAD TOLMINOM STAN. HIŠA, CK, LAHKO ZA VIKEND PRODAMO ALI MENJAMO ZA STANOVANJE (TRŽIČ) CENA 75000 DEM, V PRISTAVI PRI TRŽIČU (NA KRANJSKI CESTI) PRODAMO GARAŽO 7000 DEM. AGENCIJA PRIMO, Partizanska ul. 6 RŽIČ, TEL/ FAX 54-550. 0609 ALI 041/646-902 AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Partizanska ul. 6.4290 TRŽIČ UlJfax: S0-S02. mobitel: 0609/646-902 NOVO! PRIMO, AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI VAM SPOROČA. DA Z DNEM 15.11.1997 SPREMINJAMO TELEFONSKO ŠTEVILKO, SEDAJ NAS DOBITE NA TEL. 54-550. IZVEN URADNIH UR, PA NAS ŠE VEDNO LAHKO POKLIČETE NA TEL.: 0609 ALI 041 646-902. POKLIČITE NAS, PRIHRANITE SI ČAS IN NEPOTREBNE ZAPLETE PRI UREJANJU DOKUMENTACIJE. 26012_ Prodam PARCELO z nadomestno gradnjo Sovodenj. 0691 -624 26026 Oddam v najem ZEMLJO za vrtove med Zlatim poljem in Kokrico. 0245-218 26087 Prodam Boh. Bistrica - starejšo takoj vslejlvo stan. hišo s CK, površine 190 m2. 0065/202-236 26129 Oddam GARAŽO na Kidričevi poleg Zdravstvenega doma. 0622-127 26130 GORENJSKA KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO ALI ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM ZA GOTOVINO. 227-202 26151 RADOVLJICA LANCOVO ZAZIDLJIVO PARCELO, 2200 M2 RAVNA, MOŽNOST RAZPARCELACIJE UGODNO PRODAMO. POSING, 863-150 26153 ŽIROVNICA MOSTE PRODAMO garsonjero s kabinetom v obnovljeni večstanovanjski hiši zelo ugodno. POSING, 863-150 26155 REŠEVA 9, KRANJ Đ326-683 NEGA OBRAZA ^ MEDICIN/KI /0URIJ«» Informacije v STUDIU RAFAELA, REŠEVA 9, KRANJ, tel.:326-683 POR, SREDA, ČET: od 13. do 19. ure TOREK in PETEK od 9. do 14. ure AKCIJA ♦ AKCIJA ♦ AKCIJA ŽIROVNICA MOSTE PRODAMO ENODRUŽINSKO HIŠO 9,50x8 m v treh etažah na parceli 650 m2, za 197.000 DEM. POSING, 863-150 26156 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in zabave ter silvestrovanje nudi TRIO Bonsav. Informacije na 0421-498 17387 Prijetno GLASBO za ohceti. obletnice, Martinovanje, nudi TRIO , veliko petja, humorja. 0731-015 256so Gostilna PR' PRIMOŽK, Pristava, vas vabi DANES ob 19. uri na ZABAVNI VEČER s harmonikarico Tino. Inf. tel.: 58-387 DUO SEZAM - glasba za vse prireditve, kadarkoli kjerkoli. 0325-211,245-045 25861 Kvalitetni narodno-zabavni duo s pevko(dvoglasno petje), igra na porokah, zabavah, obletnicah. Nudimo program z veliko humorja in igrami, trudimo se ugoditi vsem željam gostov. 0061/654-591 po 18. uri 25918_ POSLOVNI STIKI DELNICE: Telekom, Color, Merkur, Krka, Petrol, Union, Lek odkupujemo. Pridemo na dom, plačilo takoj z gotovino. 0312-385 22825 IHililHi'^lilfil'i'lif, Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:064/211-847 ODKUPUJEMO DELNICE Telekoma, Merkurja, Gorenjskega tiska, Gorenja, Aerodroma, in ostale. 0310-537, 041/68-68-19_23812 Največ nudimo za delnice: Colorja, Save, Aerodroma, Pivovarne Union, Gorenja, Telekoma, Živila Kr, Merkur Kr., Žito in ostalih privatizacijskih delnic. Gorenjska borzno posredniš-ka družba 0380-100_24993 Maksimalna cena za delnice Telekoma, Živil Kranj, Merkurja Kranj. 0041/64-97-98 24994 ZASTAVLJALNICA INVEST - pridobite takojšnje gotovinsko POSOJILO na podlagi zastavitve vseh vrst delnic. 0064/655-142, od 9. do 16. Ure 25720 Za premostitev kratkoročnih finančnih težav lahko namesto prodaje vaših delnic pridobite posojilo. 0655-142 25721 Odkupujemo delnice Živila Kranj in Kompas 3. 0310-537, 041/68-68-19 25883 POZNANSTVA Kje srečati življenjskega partnerja, ko ga v trgovini ne morete kupiti? Pokličite AFRODITO 0324-258, kjer je za ženske brezplačno. Ob enem vabljeni NA PLES v soboto, 15. novembra v Transturist Škofja Loka! 26078 RAZNO PRODAM 100 novoletnih LUČK z 8. različnimi melodijami, ugodno prodam. Na večje količine popust. 0422-193 24347 _ BUKOVA ALI MEŠANA, lahko tudi razžagana DRVA, prodam in dostavim. 0061/714-909 25322 Prodam suha BUKOVA DRVA. 0310-832 25633 Žagam, prodajam, pripeljem bukova mešana in brezova razžagana drva na dom. Jereb, 625-215 Škofja Loka Prodam suha bukova in mešana DRVA, razžagan in dostavim. 0061/ 627-789 25727 Prodam dvosed (10%) 2 KW TER-MOAKUMULACIJSKO PEČ, omarico za kuhanje kave in pralni stroj. 0326-615 25839 Prodam SMUČI več parov in dim. od 170 cm pa do 2 m velikosti in Mikrovele Cepter, nov. 0731-223 25863 Prodam bukova okrogla DRVA primerna za kurjavo ali za oglje, 1200 SIT. 0641-323 25865 Prodam VRATNA KRILA, OKNO, KERAMIČNE UMIVALNIKE. 0242- 433 25872 Prodam suha bukova in mešana DRVA. O 641-323_25877 DOMAČE žganje prodam, KOZLIČKA, prodam. 0688-112 25902 DRVA z dostavo že od 3300 SIT naprej. 0696-042 25903 Prodam mešane suhe DRVA, cena 3500 SIT za m3. 0451-601 25912 Prodam kuh. napo, okroglo stekleno mizo, novo luč in smerokaz za Tipo. 0634-319 25914 Prodam več KOLES, sobno kolo, mizarsko delovno mizo ponk, razna električna orodja. 0331-401 25925 Prodam VIDEOIGRE Mega Drive ter več kaset z igricami. 0226-59526ooi Prodam BETONSKE STEBRE za GROZDJE RAVNE in z roko. 0411- 968 26016 Prodam TAM 5000 kiper in bukova drva z dostavo. 0685-518 26028 KVALITETNA DRVA in JABOLKA za mošt prodam ter kupim strešnik Likozar. 0682-643 26029 Prodam domača JABOLKA voš-čenke in slabša suha drva po 2500 SIT. 0461-022 _26060 SUHA BUKOVA DRVA prodam. 0730-755 26076 Prodam suha DRVA (gaber, hrast). Suha pri Predosljah 26, Kranj 26077 Prodam SUHA DRVA več vrst in suhe deske. 0621-662 26127 Prodam več koles, pomivalno korito ter razno orodje za rezkarco. 0685- 043_26128 STAN. OPREMA Prodam starejšo SPALNICO in otroško kolo do 6 let. 0715-847 25953 TV-VIDEO-AUDIO-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJAJ PANASONIC MINI STOLP * NA S CD PLOŠČ IN * MOĆI 2x 50W RMS ZA NEVERJETNIH PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 GORENJSKI GLAS • 44. STRAN MALI OGLASI Petek, 14. novembra LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Linhartov trg 1, tel.: 715-265, fax: 710-058 Vpisujemo v 20-urne tečaje - začetni tečaj računalništva, - Word for Windows, - Excel, - slikanja na svilo in steklo, - osnove risanja, - oblikovanja iz gline. In novost 10-urni tečaj izdelovanja modnih dodatkov iz FIMO mase. Dijaki, študenti in upokojenci imajo popust. Pokličite in se nam pridružite S 715-265. Ugodno prodam lepo ohranjeno sedežno grt. trosed z raztegljivim ležiščem, dvosed in kot. a733-142 Begunje 160 25954 Prodam jedilnico za 6 oseb natur hrast, nerabljeno. ©311-872 25957 Ugodno prodam 6 elementov, primernih za otroško sobo. 0311-369, DO 15. Ud 25977 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO s kotom in dvema FOTELJEMA. O 323-974 26179 Prodam JEDILNI KOT. 0471-556 26191 ŠPORT Zelo ugodno DRSALKE št. 39 in 43 ter PC mizo. 0330-530 25924 SMUČARSKO VLEČNICO z vrvjo ugodno prodam. 0224-264 26037 STORITVE TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! ©061/813-553 3426 Rolete, žaluzije, lamelne zavese, plise zavese, komarniki ter screen senčila - izdelava, montaža, popravila. Možnost plačila na obroke. ©061/132 20 01, 041 676-041, 041 676-042 23320 DELAM VSA GRADBENA DELA s svojim ali vašim materiaom, tlakujem dvorišča, tudi vse vrste fasad. Možnost plačila na obroke. ©718-845 23366 TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, POLAGANJE robnikov in pralnih plošč. ©326-819 23943 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo in polaganje laminatov. ©422-193 24346 HEHMMK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino različnih dolžin Vse informacije na tel.: 064/634-433 g. Jevšek Rudi ZASTEKUUJEMO vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. ©061/272-381, 041/677-541_25093 OBDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ s predelnimi stenami -KNAUF ter montaža ARMSTRONG spuščenih stropov. ©491-425, 224-373 25195 KRANJ JAKA PLATIŠE 1 tel.: 064 326 995 LJUBLJANA BEŽIGRAJSKI DVOrV PERIČEVA 17, tel.: 061 136 12 52 Hitro, kvalitetno in po ceni s katero boste zadovoljni VI in mi INF:Tel.:06l/811-579 *Mob.:0609/619-615 KERMIKO, PARKET, PVC, POLAGAM, BRUSIM IN LAKIRAM PAR-KET! TARLE, ©323-585, zvečer24456 Centralno ogrevanje z oljnimi gorilniki priznanih proizvajalcev. Dobava, montaža od cisterne do peči, servis, umeritve, garancija! BETA-Š.d.o.o., tel., fax 874-059 24576 BIHI d.o.o., Zlato Polje 2, Kranj ©211-534, 041/626-643 - ugodno izvaja GRADBENO ZIDARSKA DELA, PREVOZI BETONA do 20 km brezplačno, strojno ometavanje notranjih ometov, kompresor. 24520 Dobavimo in montiramo ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE In PLISE ZAVESE. Lekero d.o.o., C. na Rupo 45 ©064/245-125 STROJNI TLAKI - ESTRIHI tel.:0609 6Z5 474 061 812 608 24893 Dobavimo in kvalitetno polaaamo LAMINATNE TALNE PLOŠČE po ugodnih cenah. Lekero d.o.o., C. na Rupo 45 ©064/245-125 24894 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo pokličite. ©332-053 25723 Montiramo žlebne talllce ledu, talilec vam tali led v žlebovih in s tem ohrani naklon in prepreči nastanek ledenih sveč. ©0609/643-925 25816 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. ©738-333 ali 0609/628-616 3426_ SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ©324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 7463 TV, VIDEO, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2, Kranj (kino Center). ©222-004 17574 IZPOSODITE SI VIDEO KAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. ©222-055 19874 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 in 041/691-221 21599 MIŠO s.p. Kranj tel.: 064/326-612 mob.: 0609/641-034 NUDI: - MONTAŽO IN SERVIS SENČIL rolete, žaluzije, lamelne zavese - MONTAŽO TALNIH, STENSKIH In STROPNIH OBLOG - SUH0M0NTAZN0 PRENOVO OKEN in VRAT • BRUŠENJE iN LAKIRANJE VSEH VRST PARKET0V • POLAGANJE LAMIN AT PARKETOV Unikatna poslikava SVILENIH RUT, kravat in steklenih izdelkov. ©245- 145 25913 SERVIS elek. roč. orodja, orig. rezervni deli. Kodrič, Zg. Besnica 36,403-153 25921 RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE, tečaji in svetovanje (Windows programi in Internet). ©331-051 25929 AVTONEGA TINA - PODLJUBELJ pere, čisti in polira. PRIPOROČA SE! 25939 PRALNI STROJE GORENJE, obnovljene z garancijo, prodam. ©332-350,325-917 25965 EXPRESS SERVIS pralnih strojev, vseh tipov, tudi starejših. ©332-350, 325-917 25966 Polagamo nove in obnavljamo stare parkete po ugodni ceni. ©041/692-734 Jakob 25984 RTV SERVIS SINKO! Popravila vseh vrst TV APARATOV, vgradnja tele-teksta... ©33-11-99 26013 KVAČKAM damske klobučke in barete. Britof 242-853 26033 Vodim knjige podjetnikom, obrni-kom, obračunamo amortizacijo, plače. ©330-153 26036 ROČNA MASAŽA, ročna limfna drenaža, nega obraza, dekolteja. solarij. ©738-303 26041 Polagam keramiko, ugodno in kvalitetno. ©241-596 26063 SLIKOPLESKARSKE STORITVE z zimskimi popusti opravljam kvalitetno. ©222-313 26003 ŠIVANJE vseh ženskih in otroških OBLAČIL in POPRAVILA po naročilu. ©332-722 26110 STANOVANJA ZLATO POLJE prodamo 1-sobno stanovanje 36 m2, pritličje, etažna CK. TEL. za 65 000 DEM. STANING 064 242 754 PLANINA II prodamo 1-sobno stanovanje s CK. in opremljeno kuhinjo za 66 000DEM vselitev takoj. STANING 064 242 754 KRANJ- Vodovodni stolp prodamo 3-sobno stanovanje 68,6 m2 s CK. in TEL. za 110 00ODEM . STANING 064 242 754 PLANINA prodamo 3-sobno stanovanje 77m2,v novejšem nizkem blo-ku.lll nad., CK. TEL. CATV. za 125 000 DEM. STANING 064 242 754 KRANJ prodamo 2-sobno stanovanje 55m2 + galerija v obnovljenem bloku , CK. in TEL. za 89 000 DEM. STANING 064 242 754 —" PIA nepremičnine podružnica Škofja Lok3-J poslovna hiša, Kapucin^ trg 7, tel.:064/623-m 064/622>318\J Prodamo dvosobno stanovanje PLANINI III, 53 m2, za 92.000!m in na Planini I, 65 m2, za 10»£ DEM. SVET NEPREMIČNINE, 112. Trisobno stanovanje na rvjjy a 75 m2, prodamo za 122.000 DEM,. Planini I pa 77 m2 za 115.000 f"; SVET NEPREMIČNINE, 330-11^ Na PLANINI III, v 2. nadstropj prodamo trisobno stanovanje, P , PLANlNj rajeno v štirisobno 136.000 DEM, v stolpnice na Planini I pa d.o.o. ** to IWfY te,fax:064 52 233 m? Xk Koroška cesta 5 4290 Tržič Izvajamo gradbena dela, adaptacije, grobi in fini omet, polaganje keramičnih ploščic, izolacija podstrešnih stanovanj. ©632-437 25824 NUDIMO vam knjigovodske storitve. ©331-061 popoldan 25837 SCHIDEL DIMNIKI - prokrom tuljave od 120 do 250 fi za plin, olje in trdo gorivo. ©0609/645-581 25856 VODOVODNE INSTALACIJE, novogradnje in popravila, nudimo komotne adaptacije kopalnic. ©81-124 IZPOSOJAM OZVOČENJE za različne prireditve in glasbene skupine. 081-124 25868 OGLAŠUJEM KLAVIRJE ceneje. 084-201 dopoldan 25393 PVC OKNA Zamenjava starih oken in novogradnje 3 MBA d.o.o. tel.:(064)861-062 fax:(064)861-054 mobitel:0609 643-293 KUPIMO GARSONJERO na Planini, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na ZLATEM POLJU v Kranju prodamo 1S stanovanje, 36 m2, 65.000 DEM, adaptirano, CK, KATV, telefon, dvosobno stanovanje, 50 m2, za 80.000 DEM in trisobno stanovanje, 63 m2, za 82.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na KIDRIČEVI CESTI v Kranju prodamo dve trisobni stanovanji, 70 m2 in 84 m2, cena 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V ŠORLIJEVI ULICI v Kranju prodamo enosobno stanovanje, 41 m2, za 75.000 DEM in dvosobno stanovanje, 55 m2, za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI prodamo dvoetažno mansardno stanovanje, z vsemi priključki, za 135.000 DEM in štirisobno stanovanje, 86 m2, za 1.600 DEM/ m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. trisobno stanovanje z dvema1 onoma, 85 m2, za 1.450 DEM"1 SVET NEPREMIČNINE. 330-112 Na PLANINI prodamo enosog stanovanje v pritličju, z atrijem, "i m2. za 80.000 DEM in 2S staraj 66 m2, delno opremljeno, za 1U»K| DEM. SVET NEPREMIČNINE, 3J 112. Na CESTI STANETA ŽAGANJ Kranju PRODAMO 3S stanovanj; 100 m2, primerno za poslovnei tore, z vrtom in garažo, za DEM. SVET NEPREMIČNINE, 112. ____ ŠTIRISOBNO stanovanje v prfflgjl v prvem nadstropju, v ulici ENJSKEGA ODREDA in v VRPJ OVI ULICI v Kranju PRODAMO, cj, 139 oziroma 145.000 DEM. NEPREMIČNINE, 330-112 ^ ^————————- M(J Na HUJAH v Kranju prodamo u sobno stanovanje z dvema kaoi } ma, 84 m2, pritličje, J<'anW ogrevanje, cena 120.000 Z SVET NEPREMIČNINE, 330-11* fSBb |7 NOVO! tel, 064/24 21 21--GSHO^M^ KRANJ Šuceva 27 SAMSUNG BREZVRVIČNITEL, SGH-200 J* CENTRALE,GSM TEL., ^AC^0 r\0 * MONTAŽE.ZAŠČITE.ISDN, "e \^'niTf TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR ?>• UIV* KRAN.I 22 33 00, 0609 650 V Radovljici v centru prodamo "° garsonjero 26,36 m2, vseljivo W" cena 56.000 DEM. in,n§ AGENT Kranj (064) 223-485 ali F" 643-493 -j^ —^ j V Kranju na Planini, Zlatem pofU Šoriijevem naselju kupimo vec r sonjer za znane interesente. ^rd AGENT Kranj (064) 223-485 a/i (° 643-493 V Mostah pri Žirovnici Pg $ mansardno garsonjero 3«. ^ komplet prenovljeno, ^ctA K^1 CK, cena 50.000 DEM. AGt^^ UfcN I KALfc.UoM TEL., U>\° «f\ MONTAŽE.ZAŠČITE.ISDN, ^\*Sj9l TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR V ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, izkopi, nasipi dvorišč, cestišč in parkirnih prostorov. ZIDARSKA DELA komplet objektov ali adaptacije. S-Bor, d.o.o., tel.: 061/813-870, GSM 041/667-076. CTANIj-" STRIHJ STROJNI ISIIIIIII tel.: 064/330 142 MUZI VI •»BUNDE ♦ SMUČARSKI KOMPLETI ♦ SMUČARSKI KOMBENIZONI ♦ SMUČARSKE HLAČE ( 2-16 let) ♦SMUČARSKE ROKAVICE VSE IZ NEPREMOČUlVIH MATERIALOV -MODNIM BARV - PRIZNANI PROIZVAJALCI ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rulete, žaluzije, lamelne zavese. 0621-443, po 18. uri 2S2oe Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovzonih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. 0061/ 813-642 in 041/680-751_25251 ELEKTROINSTALACIJE EPNEZ S.P. izvaja vse vrste elketroinstalacij. ©311-530 25271 Rolete, žaluzije, okna, harmonika vrata, tuš kabine - IZDELUJEMO, MONTIRAMO in POPRAVLJAMO. Možnost plačila na obroke. ©211-418 ali 714-519 25342 KNJIGOVODSKE STORITVE nudimo za mala podjetja. 0330-573 25532 SELITVE, PREVOZI V KOMORI, 16 m3. 2 t, ugodno. ©471-762 popoldan 25626 Izdelujemo PODSTREŠNA STANOVANJA - Knauf plošče ali les. Gotovinski popust ali obročno plačilo. ©403-278_25712 Popravila vseh vrst TV aparatov, TV Gorenje tudi na domu. ©331-199 sinko ? sobno stanovanje 42,10 J"., v«fi pritličje, vseljivo po dogovor" ^gm priključki, cena po dogovoru-Kranj (064) 223-485 aH (oou 643- 493 -—;—^Tjpimo f, :a nujno ^0mos^ Kranj enosobnih stanovanj P° "Jonov"'/ vsemi priključki, cene po za znane kupce. Auew» • 223-485 ali (0609) 643-493 Stražišče - prodamo ^oS°wpfi novanje 36 m2 v 1. nadsj^' balkonom, cena po dogovojj AGENT Kranj (064) 223-485 m\ 643-493 V Kranju - Šorlijevo naf^'/z vsff 1 enosobno stanovanje 40 m*. t$m priključki, možnost P^J8 K'* cena 75.000 DEM. AGE^g3 (064) 223-485 ali (0609) 643 RODE STROJNI ESTRIHI Tel.: 064/411-60* 0609/6S3 7«0 .VEDEŽEVANJE 090 44 09 VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA PODJETJA in S.P. Tel.: 064/471-502 Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1100 BX/S 97.900 SIT "S5—'--tt^M Ttelefo- V* s 5 H UGODNI PLAČILNI POGOJI DELOVNI ČAS: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure 5963 ____. —^ dim 26 x 70 cm motivi: R0ŽE,AVT0M0BiLTPR0STl ČAS,BREZ MOTIVA cena 199 sit + P.D. |W| 1998 1998 1/dim 21x30 cm. cena U80 sit+p.d. 2/dim 16x21 cm, cena 790 sit + p.d. 3/dim 18x25cm, cena 985sit + p.d. 4 / USNJENI vel. M, cena L950 sit+ p.d. vel. B5, cena 1.700 sit+ p.d. V (slovenski proizvod, dim 35 x 40 cm; cena: 165 sit+ p.d.) PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO Z Đ0TISK0M ALI BREZ đj\cim s 063741 104 ^ ..J s fax 063 743 988 KOŽELJ odfM6ure NAPISI, OBLIKOVANJE Se In Pr°damo dvosobno stano-K Vs«r m2- v 4- nadstropju, brez Si% 0 takoj' cena 75000 DEM-Iržiču Padamo dvosobno ZasSf 6A17 m2, v 2. nadstropju, tekj »Menim balkonom, vsi prikl-Shntna 85000 °EM. AGENT %1 «*4) 223-485 ali (0609) 643- 'Po'ul|U na Planini prodamo zelo sta-'K°mplet prenovljeno, dvosobno vCyanie 53 m2, v 1. nadstropju, z 'tepM-P^iucki, cena 105.000 DEM. 643 493Kranj (064) 223'485 ali (0609) v^jr-—-—--—- vCa2iu Padamo trisobno stano-obn "4 m2, v pritličju, kompletno ^OnnA800- vseljivo takoj. Cena DEM. AGENT Kranj (064) jv^!!81' (°6°9) 643-493 n (0609) 643-493 Prodamo v KRANJU 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3. nadstr., cena 140.000 DEM, 2 ss 64 m2, pritličje, Planina, cena 96000 DEM, KRANJ - 2,5 ss 77 m2, v 2. nadstr., cena 115 000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19706 Oddamo 2 ss v Lescah, komfortno, 53 m2, 4. nadstr., cena 600 DEM mesečno. K3 KERN d.o.o., ©222-566, 221 -353 in fax 221 -785 23722 STANOVANJE 4 ss, atrijsko, v Kranju, prodam. ©331-629, po 20. Uri__ 24495 ODDAMO 2 ss + 2 K, 77 m2. na Drulovki, etažna CK, cena 700 DEM/ mes., predplačilo, možnost kasnejšega odkupa. K3 KERN d.o.o. Q221-353, 222-566 in fax 221-785 24714 ODDAMO: 2 ss v Radovljici, komfortno, 60 m2, cena 500 DEM mesečno, 3 mes. predplačilo. K3 KERN d.o.o., ©222-566, 221-353 in fax 221-785 24898 fearZKrani 3 33 84 m2, na rv?*«n rtrlt' cena 110 °°0 DEM, SV 5?oUp garaže za 12 500 cen« L1 ss 34 na Zlatem k2 "a Kfih *65 000 DEM, 2 ss 57 feni 3sr^'nCena 91 000 DEM, V4-0Oo r?cr?'50 m2 Planina, cena T|dstr. "EM. 4 ss 82,40 m2, v 3. FM. K 3 kcS?!n' 2- cer>a 135 000 81 &1-785 ' 221 "353' 222"566- NEPREMIČNINE INŽENIRING d.o.o. Kranj R)§fana 3, tel.i224210 ue'i"ni 3 m»kl Z? v 2 nadstr. na n^. Sknce^blok- c«na 127 000 T&'i«) - L0KA (Frankovo L°°0 DEM V1 m2 v 2- nad- cena Sgstr., na i,Krani 2'5 ss 77 m2, v 4. l£M- Krani £anini 3- cena 140 000 ,3 KERM 22?J cena 180 000 DEM. loSHN 221-353, 222-566. fax 19702 785 $8ft-4Sflu 2 88 64 m2-v S v KSh"'? 1- cena 1500 DEM/ S^-cSV- 88 83 m2, v 11. 99P&i 26;°00 DEM, 2 ss 67 S100 S lv 2" nadstropju, cena KLNKi^L 38 85 m2 v 5. nads. /3, g. »»na 125.000 DEM. K 3 45 ^1-353, 222-566, fax 221- ^----,_19704 >Sni^1.5 ss 47 m2vl. Bnad Sna8i°c0o0 DEM- 4 38 92 ro2 S na Planin-15^000 DEM, 3 ss, 79 5"^B5SVAnads-25 ss-68 Oh*-. Cent 25 ss 68 m2 v 4 ŠSd? l10 000 DEM; ^PO %3s3%i°gLa Jeta- K 3 KERN. ' «2-566, fax 221-785 19705 NAKUP IN PRODAJA NEPREMIČNIN. CENITVE, IZDELAVA POGODB, VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj, ©22-33-00 24935 PRODAMO KRANJ Planina III, 1 ss, 44,5 m2/IV., 80.000 DEM; KRANJ PLANINA II 2 ss/V., 78 m2, 1500 DEM/m2; KRANJ, ZLATO POLJE, 2 SS/IV, 47 m2, plin do bloka, 85000 DEM; ŠKOFJA LOKA novo 2 ss + 27 m2 atrija, 115.000 DEM; KRANJ Planina li ugodno, 3 ss/XII., obnovljeno, 85 m2, 2 balkona, 1400 DEM/ m2, KRANJ CENTER meščansko 2 ss/lll, 89 m2, CK, tel.. 1600 DEM/m2, KRANJ ŠORLIJEVO NAS. 2 ss, 60 m2/lll, 95000 DEM, KRANJ CENTER UGODNO 1550 DEM/m2l V popolnoma obnovljeni meščanski hiši prodamo tri stanovanja po 70 m2 (I. nad. In mansarda), KRANJ STRUŽE-VO 2ss v hiši (60 m2) + garaža+vrt, 95000 DEM, možna menjava. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 24936 KUPIMO: KRANJ. LESCE, RADOVL-JICA: 1 ss ali 2 ss za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24937 PRODAMO v Kranju 2 ss 55 m2, pritlično, 2 ss mansardno 72 m2 s 40 m2 podstrehe. MIKE & Comp. 226- 503 25181 ŽELEZNIKI novo dvosobno stanovanje 75 m2, ugodno prodamo. MIKE & comp. 226-503 25183 KERN d.o.o, NEPREMIČNINE tel.: 221-353 Maistrov trg 12 U*&3£ 4000 Kranj NAJAMEMO KRANJ okolica najamemo manjšo hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24938_ STANOVANJA ODDAMO: KRANJ Planina I, 3 ss, 85 m2, opremljeno, 800 DEM/mes, 3 mes., predpl., KRANJ PLANINA II 1 ss, 50 m2, 500 DEM/mes.. polletno predpl. za 2 osebi, ŠENČUR 2 ss v hiši s pos.vhodom, opremljeno, 500 DEM/ mes., 3 mes.predpl., JESENICE garsonjero, 22 m2, balkon, CK., 300 DEM/mes., 3 mes.predpl. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 24939 Prodamo ZLATO POLJE 2 ss 61,50 m2 in 3 ss 70 m2, Šorlijeva 2 ss 55 m2, takoj vseljivo ter 1 ss, 41 m2. MIKE & Comp., 226-503_25179 Prodamo PLANINA 2,5 ss 85 m2, 3 ss 79 m2, 2 ss 64 m2, 2 sobno 66 m2, takoj vseljivo. MIKE & Comp. 226-503 25180 KRANJ HUJE Zupančičeva ul. prodamo 3 ss 1. nad., 80 m2, CK, tel., KTV, popolnoma obnovljeno, cena 130.000 DEM, primerno tudi za posl. prostor. AMBRAS 22-66-39, 041/66-84-70_25986 TRŽIČ BISTRICA 2 ss 57,5 m2 prilt., popolnoma obnovljeno. AMBRAS 22-66-39, 041/66-84 70_25987 RADOVLJICA 2,5 ss, 61 m2, vsi priključki, lepo ohranjeno, možnost obročnega plačevanja, cena 93000 DEM. AMBRAS NEPREMIČNINE, 22-66-39,041/66-84-70 25988 Novo GARSONJERO 26,36 m2 v centru Radovljice, prodam. Cena 2000 DEM/m2. ©714-902 in 0601/ 41-261 25993 SVET ČISTILKA dobi zaposlitev. 017 Delo na domu 100 % le9al$ brezplačne informacije na na I MEDIC UROŠ, Roblekovo nas. Radoljica ______ »jlfiit Za prodajo novoltenih vo»v potrebujem določeno število P?" jalcev. Provizija tako). O 58-1*° 26166 __.____ N u d: m dobro prodajani artikel. ^ dobro prodaja od vrat do 0328-095 ŽIVALI Zaradi prezaposlenosti Pr0jtt\ DOBERMANA črnega samca, J| ga 11 dtednov. Ima kupirana vm vajen stanovanja in čistoče. J cca 600 DEM. »718-891__m Prodam črnobelega BIKCA-Okroglo 6 ____J> Prodam mlado KRAVO, J devetem mesecu brejosti in \3 sivca 100 kg. 0491-450____£4 Kupim teleta do 10 dni sta O641-346 Oddam mladega PSIČKA laW*| ca - črne barve. 0471-318 ODDAM tri mlade kužke mešan domače KUNCE in kozo. 0'JD 25854 Prodam BIKCA simentalca 17° 076-861_ PITBULI, STOFORDI, NEMŠKI KAŠKI OVČAR, MASTIF, itd. kaseto, prodam. 0 57-373 _^^ MESO mladega bika prodam J SIT. 0691-503 po 15. uri___^ Prodam PRAŠIČA za zakol. vls*T 92, Visoko _____H PLEMENSKE KUNCE pasm«^ ovnač prodam. 0800-373 __ Prodam PONY KOBILO. uzdo, ugodno. 0721-557 Kupim teleta simentalca st dni. 0 77-230_ Kupim BIKCA simentalca, 10-20 dni. ©731-273 Kupim TELIČKA simentalca sta^| do 14 dni. ©738-876 ___X --TsSi Prodam 3 mesece staro ^ \l\ simentalko. Kuhar, ZadraS"^; DUPLJE ______A Prodam polovico mesa od bil*3 krmljen. ©401-117____ Prodam PRAŠIČA za zakol- SU Grad 5, Cerklje___ Prodam TELICO, 500 kg 'e*H-mesece brejo. ©66-917 Prodam meso mlade ^ ©688-166 __1 Prodam mlado jalovo $£ajk kupim brejo telico sim« ( ©738-327______< Prodam teden dni staro simenalko. Tenetiše 29, Go^> Prodam TELICO sim. težko b j| ©421-120 __ —^—"14O . Prodam TELIČKO sim- ^ ©714-081_____ Prodam 6 mesecev brejo ^ ©401-307___ Prodam meso mlade £RAVf ^ fanja gora 11, Cerklje, . Prodam eno leto stare KOKO ^ Brnik 87, Cerklje Kupim bikca sim. tedne. ©403-686 Prodam brejo telico 9 me* brejo KRAVO. Škofjeloška *> Prodam PUJSKA, težka telečje in bikovo meso 26126 _ Prodam meso mladega P goveda. ©686-008, danes * 28133_ — Prodam BIKCA čb, 1° Porenta, Sp. Bitnje 19 »Jl OSTALA PONUDBA: - teflonska zaščita za menjalnike, hidravliko, pnevmatiko, kompresorje, lak - aditivi za gorivo - De-Oxidizer - Run Rite - razmaščevala - teflonske masti... Pet*k, 14. novembra 1997 ZAHVALE 47. STRAN • GORENJSKI GLAS ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta FRANCA ERJAVCA sol rkreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za izražena ustna in pisna a|ja, za podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. osebna hvala dr. Jerajevi, osebju ZD Kranj in negovalkam Doma starejših občanov anl za nego na domu. Iskrena hvala pevcem za zapete pesmi, Članu pihalnega orkestra Ziri za tople besede ob grobu in gospodu kaplanu za pogrebni obred. VSI NJEGOVI Kranj, Škofja Loka, Žiri ZAHVALA Ob boleči izgubi naše skrbne, drage žene, mame in babice ALOJZIJE RANT roj. Skušek, 1.1.1927 iz Stražišča se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem Agencije RS za plačilni promet - podružnice Kranj za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in ostalo pomoč. Hvala dr. Tomažu Terčonu za nesebično pomoč in skrb ob njeni bolezni, sestri Metki, gospodu župniku Cirilu Brglezu in pogrebni službi Navček. Žalujoči: mož Maks, hčerka Olga, vnuka Luka in Urška ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric SLAVKO ZENI Sp. Besnica so?SrrCno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano q i darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice ir>ik in dr. Jenkovi. Zahvalo izrekamo g. župniku Grebencu, pogrebni službi Navček in pevcem za lepo petje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega BOJANA POTOČNIKA iz Slatne se iskreno zahvaljujemo dr. Grmovi, dr. Zaletelu, dr. Resmanu in vsemu ostalemu osebju za skrb in razumevanje ob njegovi hudi bolezni v bolnišnici Jesenice. Lepa hvala tudi gasilcem Podgora za tako lepo organiziran pogreb, vsem vaščanom Podgore, prijateljem m znancem za počastitev njegovemu spominu. Hvala tudi bratom Zupan za lepo zapete pesmi. Žalujoči: mama Štefka, sestre Tatjana, Jelka in Erna z družinami Slatna, Tržič, Ljubljana V SPOMIN 15. novembra bo minilo pet let, odkar nas je zapustila naša skrbna in dobra mama VERA RADOSAVLJEVIČ Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče in postojite ob njenem grobu. VSI NJENI ZAHVALA Ko se nam še solze niso posušile, kar smo pred štirimi meseci pospremili v prerani grob očeta, nam je smrt iztrgala iz naše srede še našo mami, staro mamo, taščo, sestro in teto MARIJO TOPORIŠ • roj. Babnik, iz Čadovelj pri Trsteniku Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za nesebično pomoč, podarjeno cvetje in sveče, izrečena sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Navček in pevcem za zapete žalostinke. VSI NJENI V SPOMIN VIKI! Kaj, res mineva ie dve leti ? kar moralo srce ti skrvaveti? Pozneje, ko se vest oglasi, spoznaš, da tudi tebi ni živeti! Ko vedel bi, kaj vse se je zgodilo, tud' mrtvo truplo bi ganilo. Sedaj si varen, mirno spi v svoji domači zemljici! Nikoli te ne bomo pozabili, vsi tvoji, ki smo te ljubili! Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegovo počivališče in prižigate sveče. Vsem prisrčna hvala. Mami, ati in brat Kranj, 11. novembra 1997 ZAHVALA reno Utrujeno od dolgosti in preizkušenj življenja je omagalo zlato srce naše drage mami, tašče in babice MARJETKE ŠARC rojene Nahtigal upokojene učiteljice iz Kranja fNStovflf zahvaiJuJemo vsem sorodnikom in prijateljem, vsem, ki ste jo imeli radi in jo darovan ter J° v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za na njeni0 preleP° cvetje, ki ga je imela tako zelo rada, za svečke, ki bodo še dolgo gorele °bred i .grobu- Posebna zahvala gospodu župniku Grdenu za lepo opravljen pogrebni v slovo "J?Sove obiske in tolažbo, ko je še živela, oktetu Bratov Pirnat za prelepe pesmi S°hdno njCJ' kl Je tako rada in lepo zapela, pogrebnemu zavodu Navček z Visokega za opravljeno delo ter njenim dobrim sosedam in prijateljicam gospem Kozjekovi, Repičevi in Vraničarjevi za vse, kar so dobrega storile zanjo. Žalujoči: sinovi Andrej, Janez in Tone z družinama OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 71. letu starosti zapustil dobri mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC DOLENC Tomažičeva 15, Kranj Žara bo v mrliški vežici na kranjskem pokopališču danes, v petek, 14. novembra. Od njega se bomo poslovili danes, v petek ob 16. uri. Žalujoči: žena Ivanka, sin Franci z ženo Jasno, vnuka Boris in Dejan, brata, sestri in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, dedija in pradedija JAKOBA ZADNIKARJA p.d. Mavarjevega ata z Jezerskega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi patronažni sestri, g. župniku za pogrebni obred, pevcem in Smrtnikovim fantom za zapete pesmi ter pogrebni službi Navček. Hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami Jezersko, Tržič, Bohinj, Avstrija, Belgija, 5. novembra 1997 ZADNJE NOVICE OD PETKA DO TORKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte... IV/I I bomo pisali Članom športnega ribiškega društva Kit minuli konec tedna vreme ni šlo ravno na roko, saj so tekmo s svojimi piranskimi kolegi morali prestaviti na prihajajočo nedeljo. V nedeljo se bodo menda zares odpravili lovit mehkužce, in če gre napovedovati po lanskem rezultatu, je zmaga Gorenjcev ie skoraj gotova. No, če bo do srečanja na morju res prišlo, vam bomo z vsemi podrobnostmi postregli v prihodnji številki Gorenjskega glasa. Sicer pa še vedno velja, da lahko zavrtite telefonsko številko dežurnega novinarja vedno, kadar se v vaši okolici pripeti kaj zanimivega, pa naj bo to bolj ali manj veselo. Kot v vseh uredništvih tudi pri nas ob koncu tedna telefonske klice sprejema elektronika, zatorej se z vašimi predlogi raje obračajte na mobilni telefon, kjer bom skoraj gotovo dosegljiv ves čas. Če le ne bom na kakšni zlati poroki ali pa morda v barki. Pa do ponedeljka ali do morebitnega srečanja lep pozdrav! NESREČE Spregledal kolesarja Sp. Bitnje - V ponedeljek, 10. novembra, ob 17.50 je počilo na regionalki Kranj-Skofja Loka v Spodnjih Bitn-iah. 28-letni Benjamin M. iz Škofje Loke (alkotest je pokazal 1,60 grama alkohola) je s "katrco" vozil od Kranja proti domu. Ko je pripeljal v bližino gostišča Kozol'c, je dohotel 47-letnega kolesarja Taseja R. iz Škofje Loke, ki je vozil v isto smer. Na kolesu ni imel niti luči niti odsevnikov. Benjamin M. ga je očitno spregledal in zbil v zadnje kolo. Tase R. je padel na pokrov avtomobilskega motorja in v vetrobransko steklo. Po trčenju je voznik zavil desno s ceste, vozil petnajst metrov po travi, podrl plastični smernik, pri tem pa je kolesar padel na tla, se prevračal in obležal 2,80 metra od roba ceste. Huje ranjenega so odpeljali v klinični center, policisti pa so tudi zanj odredili odvzem krvi. Avtomobilist je s travnika zavil nazaj na cesto, se ustavil približno 150 metrov naprej na avtobusnem postajališču in peš prišel na kraj nesreče. Trk na prehodu za pešce Kranj - V torek ob 17.50 je 48-letni Marko T. z Mlake s škodo favorit peljal po Ljubljanski cesti, mimo gimnazije proti domu. V bližini restavracije Park je po prehodu za pešce z njegove leve strani prečkal cesto 82-letni Miroslav K. iz Kranja. Voznik je z levim zunanjim ogledalom pešca zadel, padel je in obležal. Marko T. je takoj ustavil, tudi pešec se je počasi pobral in dejal, da mu ni nič. Voznik mu je dal svoje podatke. Kasneje pa so Miroslava K. odpeljali v zdravstveni dom in od tam zaradi poškodb kolka v klinični center. • H. J. dela i1. V teh dneh so začeli z deli na rekonstrukciji prvega i~ ^ preostalih 500 metrov stare ceste med Trebijo '"^ff'j. jih v celoti financira Družba za državne ceste. ~e f igtoS, hajajoča zima ne bo ovirala, naj bi jih zaključili se /| zahtevnejšega dela pa se bodo lotili spomladi. * S. * G.G. Čufarjevci na Čufarju Drevi, v petek 14. novembra, je v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah svečana otvoritev jubilejnih desetih Čufarjevih dnevov, ki sicer trajajo od 7. do 22. novembra. Za jubilejne Čufarjeve dneve so jeseniški kulturniki pripravili zelo pester program v različnih krajih občine in to za najmlajše, za mlade in tudi za mlade po srcu. Muzika! Kosmata žaba v izvedbi otroške skupine Gledališča Toneta Čufarja v matičnem Čufarjevem teatru si bodo v ponedeljek ogledali tudi prvošolčki z osnovne šole Toneta Čufarja iz Ljubljane in njihovi vrstniki z istoimenske jeseniške Čufarjeve osemletke. Ljubljanski čufarjevci bodo pripotovali z vlakom, spotoma obiskali jeseniške čufarjevce na njihovi šoli, z njimi bodo kot spremljevalci-prostovoljci tudi starši ter seveda učiteljice s Čufarjeve šole, ki izvajajo eksperimentalni šolski program "Korak za korakom" v sodelovanju s fondacijo Soros. In kaj je v tem nenavadnega? Vsaj to, da so zaradi voznega reda vlaka, ki iz Ljubljane pripelje na Jesenice ob 9.10 uri, v Gledališču Toneta Čufarja zaradi ljubljanskih čufarjevcev za pol ure prestavili začetek muzikla Kosmata žaba. Gorenjska borzno posredniška drulba, d d, Koroika 33, Kranj, tel: 064/361-300 Odkupujemo delnice SAVE Kranj Serija B...... 6.500 SIT Serija G...... 7.250 SIT 23. zimskošportni sejem Rabljena in nova oprema Ob strokovnem svetovanju in zagotovilu, da je oprema varn»> bodo naprodaj tudi cenejše karte za smučanje na Krvavcu. Kranj, 14. novembra - Včeraj popoldne se je v Kranju začel 23. zimskošportni sejem, ki ga letos skupaj organizirata Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem in Zbor učiteljev in trenerjev smučanja Kranj. Na sejmu se predstavlja z različno opremo več kot sto razstavljavcev in društev, pričakujejo pa tudi številne obiskovalce z rabljeno opremo. Za strokovno ocenjevanje in zagotavljanje, da je rabljena oprema še vedno uporabna in varna, bo skrbel zbor 130 članov vaditeljev in trenerjev smučanja. Sejem pa bo do nedelje odprt vsak dan od 9. do 19. ure. Pričakujejo, da bodo letos dobili v komisijsko Prod3j okrog 8500 različnih izdelkov, od sinut. drsalk in druge opreme za zimsko rekrea in šport. $ Na sejmu se bo posebej predstavil Smučarski center Krvavec, ki je sv ponudbo za letošnjo zimo popestril in bc» na sejmu za 20 odstotkov ceneje Prod jj0 smučarske karte. S svojim programom se predstavil tudi Elan, posebej pa tudi Sn board klub Alpinistični odsek PD RgJ društvo za prosto letenje Let, Telemark K Kranj, Gorska Šola in drugi. • A. Zala* Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV SPticapjggel«mo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel •U3V*N«KI DMWATM NMT ft MM http: "tftww mobitel.ti KERAMIKE A AlliMEX iNT.* ",!",! KRANJ-ZLATO POIJE 3k MIKLAVŽEV SEJEM ULIČNA PRODAJA NA STOJNICAH NA GLAVNEM^ TRGU v Kranju od 1. do 6. decembra 1997 M Prijove:ARCUS Kranj, tel.:064/50-145| Napoleon(i) v zad Kranj - Vse je enkrat prvič, pa se je tudi nam prvič zgodilo, da smo onemogočili proces izvajanja šolskega pouka. Enostavno rečeno, zaradi presenečenja smo prekinili pouk v 2. Ub razredu Srednje ekonomske in upravno - administrativne šole v Kranju. No, roko na srce, učenci nam pri našem početju niso ravno nasprotovali. Kaj so že imeli? Aja, nemščino. In profesorica nemščine je 2. Ub razred pohvalila, da je zelo priden razred. Svoje poznavanje nemščine pa so nam nato tudi demonstrirali. Naša ocena: pohvalno! Ker večino v dotičnem razredu obvladujejo punce, smo fantom v pomoč za kratek čas pripeljali Še nekaj fantov. Pravzaprav četverico, ki sliši na ime Napoleon. Ah pa smo ga spet polomili, saj so bili naši gostje (spet v večini) obkoljeni z dekleti. Saj drugače tudi ni moglo biti, saj je bila skupina Napoleon presenečenje ža njihovo sošolko Simono Kržišnik iz Škofje Loke, ki v prostem času, tako smo slišali, piše pesmi. Nikoli se ne ve, mogoče pa bodo Napoleoni pomoč pri sestavljanju tekstov za nove uspešnice iskali prav pri Simoni. zapetiv Slišali smo nekje, da Napoleon ne zna pantje živo, a smo se tokrat prepričali, da to nireS' rernl-so dijakom zapeli v živo, brez glasbene F jave, kaj šele na plavback. In kaj so Že pel1- ^ se zdi, da Bitte bleib. Ostanite tudi vi zve ^Q akciji Kamere presenečenja, ki si J° njSice ogledate danes ob 20.20 na programu uore > televizije TELE-TV Kranj. • S. Šubic EMS - hitra pošta - enostaven, hiter in zanesljiv prenos pošiljk - za območje Slovenje dostava isti dan - do 30 kg - Kranj - prevzem na domu (tel. 262 4111) Vaša Pošt* =?ADiO 9i im STEREO SOOČENJE PREDSEDNIŠKIH KANDIDATOV V PETEK OB 9.15 - DR. JOŽE BERNIK, MARJAN CERAR, DR. BOGOMIR KOVAČ, MILAN KUČAN K SODELOVANJU VABLJENI TUDI POSLUŠALCI. POKLIČITE IN VPRAŠAJTE BREZ DLAKE NA JEZIKU. m