Poštnina olaćana v gotovini LetO LVIII. V Uublîdni. V SObOTO. dne 15 februaria 1930 St. 38	1. izdala st. 2 Oin
Naročnina
Dnevna izonjn
u hr.lj.Tino Jugoilitlio mesečno U Din
celoletno 300 Din
nede. IsKa izdala ceioic no v Juge slavili IZO Din, za Inozemstvo 140 U
f	V! Ж? k f ЖГ
^ Ли+ХЈ ШУЛ^ЈУ/ М-Л^
Cene oglasov i sloip. petu-vrsto muli oglasi po I 50 п» ilJ.veCII og.asl nad 43 mm vtSine
po 3 in 4 Din,
Za inozemstvo ^^^	đ^B' IH	Ш	^^^HV Л^Н	VK	л uredn.skemdelu
meoecno 40 Din	M	Ч
p Pr veciem □ пагозпи popust
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	razen ponde'jKa in
dneva po prazniku
ureaniAivo le v Kopnaricvi unct Al. O lil Kohoptsi se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne spreiemalo CreamAiva telefon šl. 2OSO. upravnIAlva Al. 2328
Informativen list za
slovenski narod
Oprava ;e vHupitai/t:vi ui.ši.O cckopni račun: L/Uhiiana štev. IU.030 in W.34V :a insciule, Sat ajei o Ai.7343, Zagreb it. 39.011. Praga ln Iiunat šl. 24.797
Odgovor „Ilrvalu-katolihu"*
Pisec, ki se skriva pod lažno firmo > Hrvatska-katolika«, se je v »Novostih« od 2, t, m. sam oglasil, da opraviči svt>j naskok na rimskega papeža, njegovega zastopnika in vso katoliško hierarhijo ter katolicizem sploh v Jugoslaviji. Ker ne pove bistveno ničesar, na kar bi mi bodisi njemu samemu bodisi »Novostim«, ki so bile prevzele njegovo za-govorništvo, ne bili že odgovorili, bi lahko njegovo samoapologijo prezrli, da ni v njej ali hote ali nehote še bolj razkril svojih nagibov in svoje vsekakor uvaževanja in pozornosti vredne mentalitete.	,
Kakor »Novosti« tako tudi »Hrvat katolik« sam taji, da bi bil Cerkev in vse, kar je 7. njo v bistveni zvezi, v celoti napadel. On da je imel pred očmi samo »en del« cerkvenih krogov, da je mislil zadeti samo »neke« tendence, da ni očital protidržavne miselnosti katolicizmu v naši državi vobče, nego da je meril samo na »nekoje« faktorje in podobno. Spričo tega ponavljamo z vso določnostjo, da pisec govori popolno neresnico, ki se da dokazati iz njegovega prvega članka ne samo po duhu, ampak tudi po besedah. Trdil je namreč, da od Iateranskega pakta dalje iz samega Vatikana izhaja preko Slovenije akcija proti konsolidiranju naše države; da je ta akcija našla izraza v papeževi okrožnici o šolski vzgoji, koje namen je bil, da nahuj-ska katoličane v Jugoslaviji na politično katoliško fronto proti sedanjemu stanju; da se je po tej akcij", usmeril ves episkopat, ki je po njegovi trditvi nezadovoljen s šolskim zakonom. Vse to je »Hrvat-katolik« končno označil kot akcijo, ki da jo ima podpirati vesoljni katolicizem po vsem svetu, predvsem v nam neprijateljskih državah.
Da sc to ne da razlagati nič drugače, potrjuje pisec sam v svojem odgovoru, v katerem istočasno, ko oporeka, da bi bil obdolžil protidržavnega mišljenja in delovanja ka-tolištvo v Jugoslaviji sploh, vnovič osumniči tega vso versko katoliško akcijo v Jugoslaviji v celoti, ki da je »pretkana s političnimi elementi«. In da bi o tem ne ostalo prav nobenega dvoma, apelira »Hrvat-katolik« na koncu ipsissimis verbis tako na »hrvatski visoki kler kakor na cerkvene kroge vobče«, da naj to akcijo, ki da more biti po godu samo generalu Sarkotiču, opustijo I Koga je torej piše- izvzel? Ali ni to vnovič generalno osum-ničenje vsega, kar v Jugoslaviji cerkveno misli in čuti pa posluša poglavarja katoliške Cerkve, papeža, ki je vodja celokupne katoliške akcije po vsem svetu?
»Hrvat-katolik« v svojem zagovoru pravi, da je samo ugotovil fakt, da papež v svoji okrožnici zahteva od katoliških staršev, naj svojih otrok sploh nc pošiljajo v državne akonfesijonalne šole; to da je v stvari naperjeno proti naši državni šolski zakonodaji, ki je večkonfesijonalna. Mi pa moramo pisca spomniti, da je to okrožnico svetega očeta izrecno spravil v zvezo z lateranskim paktom ter sovražnimi tendencami italijanskega režima proti naši državi. Ker mu pa niti te^a ni bilo zadosti, je ta papežev -poziv« direktno vzporedil z »odoorom«, ki da ga baje neki jugoslovanski škofje propagirajo; a naposled je Vatikan prav zaradi te okrožnice obdolžil, da »skuša harangirati mirni katoliški svet proti onim dobrinam, ki mu jih država nuja, s ciljem, da se stvori katoliška fronta, navidez verska in cerkvena, v resnici pa s političnim ozadjem«!
Kar pa se stvari same tiče, je papež oči-vidno izdal svojo okrožnico v prvi vrsti z ozirom na znane izjave italijanskega državnega vodje, da ima pravico do mladinske vzgoje izključno država. Drugič papež ne zahteva ničesar novega, ampak samo povdarja ve-kovni ideal katoliške cerkve glede vzg je. To je stališče, ki je uzakonjeno v kanonu 1374 cerkvencga prava: »Katoliška deca naj nekatoliških nevtralnih mešanih šol, ki so namreč tudi nekatolikom dostopne, n e obiskuje. Edino krajevni ordinarij sme po navodilih svete stolice odločiti, v katerih okoliščinah in pod katerimi varščinami, ki odstranijo nevarnost verske zmede (odpada), sc more tolerirati obisk lakih šol.« To so papeži na osnovi katoliškega nauka vseskozi povdarjali, odkar so se s cerkvcnim razko-
Dodehanez zahteva svobodo
Vedno več e gibanje beguncev z D o dekane za za združitev z Grčijo
Atene, 14. febr. AA. Znana organi7>cija beguncev iz Dodekaneza (grškega otočja v Egej-skem morju, ki ga je zasedla Italija) čedalje bolj ojačujc svojo aktivnost za odrešitev Dodekaneza izpod Italije. Ta skupina izdaja tednik, ki se tiska v grščini in francoščini pod naslovom »Dodekanez« ter redno prinaša vse mogoče podatke o življenju na Dodekanczu pod italijanskim režimom. Po informacijah tega lista se lahko reče, da je ravnanje italijanskih oblastev s tamošnjim prebivalstvom neznosno. Omenjena organizacija je preko tega lista objavila manifest, v katerem med drugim pravi:
»2e sc ustvarja gibanje velikega obsega in jakih sil. Dodckancška organizacija jc pod upravo centralnega odbora, ki ima mnogoštevilne organizacije na Dcdekanezu, kakor tudi v Egiptu, na Grškem in v Ameriki. Osrednji odbor razpo-
laga z ogromnimi sredstvi ter s svojimi listi in publikacijami obvešča javnost o položaju. Vse organizacije, vse osetnosti Evrope in Amerike sc morejo s pomočjo te organizacije seznaniti s tradicijami in stanjem naroda, ki jc oropan sleherne svobode in vsake zakonitosti v svojih željah po zedinjenju z materjo domovino. Mi smo prisiljeni podvzeti vse, kar jc mogoče, da podpremo te težnje, prisiljeni smo, da zaradi zaslužka vsakdanjega kruha zapuščamo otok in bežimo v tujino. Tako sc otok brez ovir naseljuje z italijanskimi priseljenci, ki bodo polagoma Dodekanez osvojili in naposled postali njegovi gospodarji. Dodekaneški narod je pozvan upreti sc temu pripravljenemu zločinu, tej nevarnosti, ki preti. On mora s svojo mladostjo, svojo intelektualno in naučno silo vreči s sebe tiranijo! s
Kosutova stranka
za podonavsko koniedaracijo
Budimpešta, 14. febr. r. Predsednik Košu-love stranke dr. Nagy je imel zborovanje, na katerem je govoril o notranjepolitičnem problemu Madjarske ter prišel do zaključka, da se mora Madjarska opozicija zjediniti v borbi proti Be-thlenovi reakciji. Za Madjarsko obstoja samo ena rešitev iz sedanjega težkega položaja in to je podonavska konfederacija, katero jc hotel ustanoviti že Košut.
To je edina možnost, da se rešijo madjarske manjšine v sosednih državah. Podonavska •onfederacija bi vodila evropsko države velik korak naprej k cilju zjedinjenja vse Evrope. Nagy je poudarjal, da je on za pravico vseli narodov. Edino tako stališče bo ustvarilo predpogoje za splošni mir. Toda za idejo podonavske konfederacije ni treba pridobiti posamezne vlade, temveč narode.
Nesoglasja v franc. vladni večini
Proračunska razprava ne bo minila brez pretrestjajev
Pariz, 14. febr. AA. Matin« javlja o politični situaciji, da jc nastal zelo resen spor radi finančnega zakona med vlado in finančno komisijo. Spor je nastal radi zahteve bivših bojevnikov, da se jim prizna pokojnina. Vendar obstoja upanje, da se bo ta spor poravnal v toku sestanka, ki ga bo imel predsednik vlade Tardieu prihodnji torek s parlamentarno skupino bivših bojevnikov. Drug spor je nastal včeraj glede vprašanja povišanja državnih pokojnin. Proti večeru je finančna komisija odprla vrata za sporazum v toliko, da je pripravljena sprejeti povišanje državnih pokojnin do svote, ki nc bi ogrožala finančnega ravnovesja. >Matin« dostavlja, da bo z malo hladne krvi in dobre volje prišlo do končnega sporazuma in da bo večina parlamenta kakor doslej ostala zvesta vladi.
Pariz, 14. februarja. D. Francoskega ministrskega predsednika Tardicuja, ki se je danes vrnil v Pariz, čaka zelo zapletena parlamentarna situacija, in sicer radi konfliktov med finančnim ministrom Cheronom in parlamentarno finančno komisijo. Poincare je izjavil že v obširnem članku, katerega je objavil o proračunskem položaju v ;>Excelsiorui, da je stališče kabineta ogroieno. Ravno tako piše Barthou v »Analih«, da proračunska razprava ne more miniti brez resnih protreslja-jev za kabinet in da mora Tardieu pokazati največjo energijo, da bo svoje nasprolnikc držal ua vajetih. Najvažnejša točka, proti kateri se upira parlamentarna opozicaja, je Chero-nova pretirana politika varčevanja.
Ta odgovor, ki smo ga napisaii takoj po samoopravičbi »Hrvata-katolika« v »Novostih« od
2. februarja t. 1., objavljamo brez naše krivde šele sedaj. Odgovor ni izgubil med tem časom lvčcs.ir na svoji aktualnosti,	Ooomhn iirednistv».
lom 16. stoletja začele uvajati mešane šole. Obenem se pa z ozirom na taktične razmere, ki se zaenkrat ne dajo odpraviti, take šole lolerirajo pod pogojem, da je katoliški verouk v duhu cerkve zadostno zasiguran. Če se »Hrvat katolik« radi te že štiri stoletja stare norme danes razburja, je to za nas le dokaz, da ni njegov namen, če se poslužujemo njegovih besed, nobeden drugi, kakor da izzove umetno psihozo, da moti mirno ureditev naših notranjih razmer, ki hvalabogti lako srečno napreduje.
Pisec »Novosti« pa ludi skuša — in lo je glavni vzrok, radi česar se nam zdi potrebno, da mu še enkrat odgovorimo — debato zapeljati na čisto nov tir. On govori o nekem hrvatskem pitanju«, trdeč, da ga nekateri skušajo spojiti s katolicizmom, da se hrvat-stvo sili pod vodstvo cerkvenih krogov in da sc hrvatski problem komplikuje od izvestne strani z neko katoliško politično akcijo. Mi ničesar ne vemo o kakšnem hrvatskem pitanju in prepuSćaino diskusijo o lem .Hrvalu-katoliku in pa tistim, ki jim je ;> lem liaj znanega. Želimo pa posehi umevno izv I i dokazv n. i> il,.i> .tlcriit
Pariz, 14. februarja. D. Na današnjo dopoldansko sejo poslanske zbornice je prišlo komaj kakih 20 poslancev k nadaljevanju generalne debate o proračunu. Ko sta bila poklicana dva govornika, ki nista bila prisotna, je minister Cheron ogorčen "protestiral proti taki brezbrižnosti in izjavil, da bo takoj zahteval besedo, da razloži obširno finančni in proračunski položaj Francije. Če poslanci svojo dolžnost vršijo tako lahkomiselno, da ne pridejo niti na proračunsko debato, morajo za to pred državo prevzeti popolno odgovornost. Nalo ie zbežalo iz dvorane še kakih 12 poslancev, tako da se je finančni minister nahajal v dvorani tako rekoč sam s predsednikom poslanske zbornice, ki mu je priporočal, da bi bilo vendarle boljše, če svoj govor odgodi na popoldne.
Gršfto-francosfto trgovinska pogodba odpovedana?
Atene, 14. febr. D. Grški zunanji minister Mihalokopulos je danes sporočil francoskemu poslaniku, da zakon, ki je bil sprejet v francoskem parlamentu in ki prepoveduje rezanje francoskih in grških vin, krši določbe o največjih ugodnostih v grško francoski trgovinski pogodbi, tako da Grčija te pogodbe nc bo mogla smatrati za obstoječo in bo morala nalagati na francoska vina najvišjo carino, če sc ta kršitev takoj ne odpravi. Uvoz francoskih industrijskih produktov v Grčijo je zelo velik.
SolîfsM protokol podpisan
Sofija, 14. febr. AA. Bolgarska agencija javlja: davi jc bil v ministrstvu za zunanje zadeve podpisan protokol o bolgarsko-jugoslo-vanski konvenciji glede likvidacije dvolastniškili posestev in vzdrževanja reda na ineji. Protokol so podpisali bolgarski minister zunanjih zadev Burov, jugoslovanski poslanik Nešič, predsednik bolgarske dclegacijc v komisiji Rastukanov iu predsednik jugoslovanske delegacije dr. Jan-kovič. Odredbe konvencij*' stopijo v \eljavo, ko bodo ratifikacijske listine podpisane v Belgradu. Sklenjeni sporazum dobi obvezno moč 10 dni pc tem datumu
Sofija, 14. febr AA. Kralj Boris je danes sprejel v avdijcnci jugoslovansko delegacijo pri mešani bolgarsko-jugoslovanski komisiji za dvo-lastniška posestva .
200 milijonov za zagrebško bolnišnico
Zagreb, 14. februarja, r. Za zgradbo nove zakladno bolnice zagrebških klinik se je v zadnjem času nabrala velika vsota 100 milijonov dinarjev. Med drugimi je dalo prosvetuo ministrstvo 35 milijonov dinarjev za 5 novih klinik. Na ta način se bodo vrnile mestni občini šole, v katerih prostorih so bile dosedaj nameščeno klinike. Za nove zgradbe je dala mestna zagrebška občina 10 milijonov, istotoli-ko je dala poleg darila prosvetnega ministrstva država, banovina je dala 4 milijone, invalidski dom 2 milijona, osrednji urad za zavarovanje delavcev 5 milijonov kot posojilo. Poleg tega je treba prištevati med denarne vire prihod lekarne zakladne bolnice, ki prinaša letno 2 milijona dinarjev dohodka. Skupna imovina zakladne bolnice bo znašala 25 milijonov in se bo takoj spomladi pričelo z gradbenimi deli.
tako sigurnostjo trdi, da se to po njegovem zatrdilu obstoječe pitanje veže s katoliško akcijo. Dokaz je po »Hrvatu-katoliku« — general avstrijski in habsburški, bivši guverner Bosne, gospod Sarkotič, ker je namreč le-ta po neki knjigi, ki je mi nismo čitali, izrazil svoje nezadovoljstvo nad visokim hrvatskim klorom, ker ne veže zadosti katolištva s hrvatslvom. Iz tega sklepa »Hrvat-katolik , da je neka zveza med poskusom, ustvariti v Jugoslaviji enotno politično katoliško akcijo, in političnim delovanjem ter stališčem bivšega avstrijskega generala, pa se smatra za upravičenega, da jugoslovanske cerkvene kroge pred tem svari! Zato na vprašanje pisca »Novosti« na nas, naj mu jasno in odločno odgovorimo, kaj na lo porečemo, jasno in odločno odgovarjamo: da nas jc sram, da si upa nekdo po desetih letih našega skupnega državnega življenja javno izreči lako insi-nuacijo. In lako ga zdaj mi vprašamo, naj jasno in odločno odgovori: Kakšna zveza obstoji med kaiol'škini epitkiji. lôiii v Jugoslaviji in bivš:n gu\?n;c.;"m Bosne generalom Sr! ";rm?
Spopoimtev
„Hrvatske Steaže"
Zagreb, 14. febr. r. Danes sc jc vršila pod predsedstvom dr. Dominika Primuša seja uredniškega odbora katoliškega dnevnika Hrvatska Straža«, na kateri jc dr. Janko Šinuak govoril
0	položaju lista Izjavil je, da sc program lista razvidi iz proglasov leta 1924 ter 30. junija in 1. julija 1920. Dalje je načrt dela Hrvatske Straže« razjasnjen v resolucijah katoliške akcije z dne 16. julija 1929. Na tem programu se ne da ničesar spremeniti, kajti katoliški dnevnik ima nalogo, da dela v duhu in po predpisih katoliške akcije. Zato mora vsak katolik in posebno vsak duhovnik imeti do lista polno zaupanje. V tem pogledu morda obstojajo tupatam kake težkoče, ali pričakovati je, da se bedo odstranile. Kajti vsakdo mora uvideti, da oni, ki dela za napredek katoliškega dnevnika, nima nikakc gmotne ko-
1	isti
Dalje je tajnik poročal o delu uredništva in uprave ter o finančnem stanju lista. Naročniki vršijo po večini svojo dolžnost.
Končno so se sprejeli razni predlogi, predvsem o izpopolnitvi uredništva z novim članom o razširjenju uredniškega odbora, o povečanju lista, o prodaji itd.
Naša delegacija za carinsko konferenco
Belgrad, 14. febr. r. Danes zjutraj jc ud potovala preko Zagreba v Ženevo naša delegacija na konferenci o carinskem premirju. Delegaciji načeljuje trgovinski minister l)c-metrović. V Ženevi bo zastopal predsednika delegacije naš bernski poslanik dr. Šumen-kovic. Člani delegacije so šo dr. Pija, inšpektor trgovinskega ministrstva, dr. Todorović, univerzitetni profesor kot delegat zunanjega ministrstva 1er inšpektor Slojković, načelnik poljedelskega ministrstva. Kol eksperta sta odpotovala v Ženevo g. Mohorič i/. Ljubljane in g. Bujdič iz Belgrada.
Zagrebški žuuan v Belgradu
Belgrad, 14. febr. r. Danes je zagrebški župan dr. Srkulj posetil dr. Savčića ter se z njim razgovarjal podrobno o bodočem kongresu jugoslovanskih mest, ki se vrši od 20. do 31. marca v Belgradu. Nalo jo posetil upravnika državne Ilipotekarne banke g. Djuričeča, \ zadevi posojila 18 milijonov dinarjev. Ob 1? nn četrt jo bil sprejet zagrebški župan pri predsedniku vlade, katermu jo referiral o poslovanju zagrebško mestno občine. Bil je nnto sprejet ludi od dr. Drinkovlča iu Bože Maksi-' iiuviča. Zvečer se v rac \ Zagreb.
Proti preganjanu
kristjanov v Rusiji
Zagreb, 14. febr. r. Današnji Obzor*; se bavi v uvodnem članku s preganjanjem cerkve v Ruâiji. Sovjeti so najavili, da do letu 1933 morajo izginiti s površja Sovjetske republike vse cerkve. To njihovo početje je brez primere v zgodovini človeštva. Morda bi bil to znak njihove moči. Toda temu ni tako. Avtokracija je vedno slaba, kadar se poslužuje nasilja. Ruski kmet je že od nekdaj navajen pokoravati se biču. Nasprotno v Rusiji inteligence ni. Postopanje boljševikov je tipičen primer kako more relativno malo število dobro organiziranih in fanatičnih komunistov gospodariti nad etomilijonsko maso.
Upravičeno je vprašanje, kake posledice bo intela križarska vojna proti cerkvi in religiji vobče. Uničevanje cerkve v Rusiji ruši tudi temelje avtoritete cerkve v svetu sploh. Intere-eantno je. da gre borba sovjjlov predvsem proti katoli&ki cerkvi. Toda položaj pravoslavne cerkve ni nič lažji ter se je poslabšal posebno, odkar je Carigrad prenehal biti središče balkanskega pravoslavja.
Proti preganjanju vere v Rusiji so se dvignili ogorčeni glasovi Evrope. Vsem ua lel" stoji pape: ter anglosaksonska hierarhija. Papežev glas je našel odločen odmev v vsem svetu. Londonski tisk je z. zadovoljstvom beležil, da se je poglavar največje duhovne enote stavil v bran ruskih kristjanov. Ta obramba je več ko samo duhovne narave ln ne bo ostala brez rezultatov.
Velike prîprave
za pogreb Nerja
Trst. 14. febr. r. Vse fašistične organizacije se intenzivno pripravljajo za pogreb urednika Nerija. Tajnika Turattija bo zastopal Garelli, član fašističnega direktorija.
Vsi listi pohvalno omenjajo, du je Mussolini razpiral nagrado 100 tisoč lir za onega, ki najde atentatorje.
Trst, 14. febr. r. Stanje ranjenih korektorjev Misorija in Apolcnija ter uslužbenca Bol-leja ie dobro. Bollejevo stanje se je bilo vČe-i raj poslabšalo, bil je nanovo operiran in se danes zopet dobro počuti-
Ranjence je obiskal prefekt Porro 1er jim javil sklep Mussolinija, ki bo prinomogel. da bodo oblasti kmalu prišle na sled zločincem.
Z druženje p ri ateîjev
Anfli e in Amer'^e
Belgrad, 14. febr AA. Snoči jc imel angleš-ko-jugoslovanski klub zborovanje, na katerem je sklenil, da se vsa angleška in ameriška društva in klubi v naši državi združijo v ->Združenje društev prijateljev Velike Britanije in Amerike v Jugoslaviji«. Posamezni klubi in društva v raznih mestih naše kraljevine bodo obstojali še dalje kot posebne edinice. Na včerajšnji prvi skupščini združenja je bil izvoljen tudi prvi upravni in nadzorni odbor centralnega združenja. Za predsednika je bil izvoljen ohridski škof Nikola Veli-mirovie, v odbor pa sta bila izvoljena med drugimi naša bivša poslanika v Londonu in Wa-6hingtonu Jovan Jovanovič in dr. F. Grubič. V odboru je več univerzitetnih profesorjev, generalov, diplomatskih uradnikov, književnikov, profesorjev in novinarjev.
Zagreb, 14. febr. r. Jutri zjutraj pride z brzovlakom v Zagreb g. Neville Henderson, britanski poslanik na našem dvoru, da se udeleži občnega zbora društva prijateljev Anglije. Občni zbor se vrši pod častnim predsedstvom dr. Anle Bauerja. Britanski poslanik ostane v Zagrebu tri dni. ker si želi ogledati mesto. Ogledal si bo zagrebške muzeje, umetniško galerijo in gledališče. V nedeljo zvečer se 1к> pršil raut, ki ga priredi Hrvatsko umetniško društvo Strossmayer.
Zagrebške vesti
Zagreb, 14. febr. r. Današnji Obzor« in »Hrvatska Straža« poročata o članku : Slovenca -, v katerem se obsoja akcija generala Sarko-tiča na Dunaju.
Zagreb, 14. febr. r. Glavna skupščina Hrvatske bogoslovne akademije je sklicana za 26. marca ob 10 dopoldne na dekanatu bogoslovne iakultete v Zagrebu. Skupščino je sklical predsednik dr. Franc Barac.
Zagreb, 14. febr. r. Zagrebško delavstvo sc trudi že več let za to, da bi se Zagreb, ki je bil dosedaj v 11 draginjskem razredu, prevedel v 1. razred, kar bi odgovarjalo socijalnemu položaju zagrebškega ljudstva. Kakor se čuje, bo v najkrajšem času prišlo res do izpolnitve njihovih želja
Zagreb, 14. februarja, r. Akcija za postavitev spomenika kralju Petru 1. Osvoboditelju napreduje v hitrem tempu. V nekaj dneh se je vsota dvignila od б na 600 tisoč dinarjev.
Zagreb, 14. februarja, r. Danes zjutraj je pobegnil i z sodnih zaporov Vid Golovič, ki je bil lela 1928. obsojen na 7 let težke ječe radi pona reje vanj« čekov, ki jih je izdal na škodo L hrvatske hranilnice, Srpske banke in Jugo-sloveuske banke.
Split, 14. febr. r. V zadnjem času opažajo tukajšnji industrijski krogi zmanjšanje interesa inozemstva za dalmatinski boksit. Vendar pa upajo, da sc bo situacija v kratkem zboljšala.
Duna'skci vremenska napoved. Jasno. V Severnih Alpah južni vetrovi. V alpskih dolinah pa mi hud jutranji mra»
Princ Karot bi se rad vrnil
Pariz, 14. febr. D. Kakor poroča Matinc, je bivši romunski prestolonaslednik Karol v dolgem pismu prosil svojo mater, kraljico -vdovo Marijo in mlajšega brata princa,regenta Nikolaja, da bi se smel udeležiti poroke svoje sestre lleane z grofom llochbergom v ' Bukareštu. Ta prošnja se zdi Mattuu« nekoliko sumljiva, ker Karol ni prevzel nobene ob-, važnosti, da bo lekej po poroki Romunijo zopet zapustil. Kraljica - vdova, ki je že ob smrti kralja Ferdinanda odrekla pri pogrebu udeležbo Karlu, je tudi danes najodločneje proti
novi prošnji. Princ Nikolaj pa je neodločen, ker se je že spravil s dvojim starejšim bratom.
Bukarošt, 14. februarja. D. Nu željo bivšega prestolonaslednika Karla, da bi se za poroko sestre lleane vrnil v Bukarešt, se v Romuniji ne ozira nihče. Odgovor, ki ga bosta dala kraljica-vdova in romunska vlada, more biti samo negativen. Lahko je ugotoviti, da imajo v tem vprašanju vse politične stranke soglasno željo, naj princ Karel ne stopi na romunska tla, Kraljica-vdova in princesinja lleana odpotujeta 20. februarja zu mesec dni v Egipt, Palestino in Sirijo.
Haaški dogovor pred roman, parlamentom
Bukarešt, 14. febr. D. Zunanji minister Mi-ronescu je predložil danes poslanski zbornici in potem senatu svoj ekspoze o rezultatih haaške konference V začetku svojega govora je omenjal najprej veparacijsko vprašanje s stališča interesov Romunije. Začel je s konferenco v Spaau i in končal z drugo haaško konferenco. Naglašal jc koristi, ki so zagotovljen^ Romuniji po Youn-govem načrtu. Ravno tak* so sc dosegle koristi za Romunijo tudi v vzhodnem reparacijskem ! vprašanju s podporo Anglije in posebno Francije. Minister je odločno demantiral govorice, da je bila Italija v Haagu nasprotnica Romunije.
Italija je tam zavzela Romuniji ugodno stališče
in je pomagala tudi pri sporazumni rešitvi spora med Madjarsko in Romunijo. Naglašal je posebno načrt italijanskega delegata Brocchija, na podlagi katerega so se razčistile diference med Madžarsko in Romunijo. Posebno pa je minister naglasi! solidarnost male antante, kateri se jc zahvaliti za popoln uspeh v Haagu. Na koncu je Mironescu izrazil željo, da bi haaška konferenca pomenila za srednjo Evropo začetek nove epohe. Zvečer je sprejel zastopnike domačega in inozemskega tiska, katerim je ponovil najvažnejše dele svojega ekspozeja.
Francoske pomorske zahteve
i ?
London. 14. febr. (AA.) Snoči je objavila francoska delegacija na pomorski razerežitve-ni konferenci nekaj ur po objavi japonske spomenice svojo spomenico, v kateri razlaga francoske pomorske zahteve. Doslej so že štiri velesile, zastopane na konferenci, postavile svoje zahteve glede tonaže in vrste vojnih ladij ki jih potrebujejo. Italija tega ni še storila, Čeprav zahteva še vedno pomorsko pariteto s katerekoli kontinentalno državo.
Francoska spomenica navaja, da šteje francosko vojno brodovje trenutno 681.808 ton in da se je zmanjšalo nasproti letu 1914- za celih 457.000 ton.
Francija bi bila pripravljena -sprejeti gradbeni program petih držav, če bi ji bila priznana do leta 1936. celotna tonaža 724.479 ton. Francija bi zgradila za 240.000 Ion ladij, od katerih bi bilo popolnoma novih ladij le 43.200 ton. Ostala tonaža bi služila v nadomestilo za zastarele vojne ladje. Spomenica nadalje predlaga, naj se določi maksimalna tonaža oklopivc z 20.000 tonami na 25.000 ton in naglaša, da se Francija doslej šc ni prislužila pravice po washinglonski pogodbi, da lahko obnovi oklcpnice v tenaži 70.000 ton in na ta način zameni cklopnice »Francev. >Je-an Bart« in Courbet . Ker pa se je p javila nova vrsta vojnih ladij (francoska spomenica meni nemško vojno ladjo : Ersalz Preussen«), je Francija primorana izrabiti 70.000 ton, priznanih ji od washingtonske konference, že pred letom 1936,
Če bi se zgradile v tej dobi nove ladje lega tipa, bo Francija prisi'jena popolnoma izčrpati kredit 70.000 ton. Francija bi bila tudi pripravljena pristati na premor v gradnji oklopnic, dokler ne bi izgradila 105.000 ton te vrste vojnih ladij. Francoska spomenica nadalje zahteva, naj se sklepi konference pri-
lagode omejitvi zračnih in kopnih oboroževanj.
Spomenica izraža nadalje trdno prepričanje Francije, da je konflikt z britskim imperijem in Zedinjenlmi državami izključen in da odgovarja francoski gradbeni program strogo obrambni politiki, ki je v skladu ■/. mednarodnimi dogovori.
Spomenica zaključuje z izjavo, da je Francija pripravljena skleniti dogovor medsebojnega jamstva varnosti, ki naj bi izpre-menii absolutne zahteve vsake države v relativne.
London, 14. febr. D. Danes dopoldne so imeli dolgo konferenco šefi francoske, angleške in ameriške delegacije o francoski spomenici in o onih znižanjih oboroževanja, do katerih bi bila Francija pripravljena, čc se ji za to dajo mednarodnopravne garancije miru. Konferenca je bila odgcciena do srede prihodnjega tedna. Tardieu in Briand sta se danes vrnila v Pariz. Tardieu sc bo vrnil v London šele tekom prihodnjega tedna. Na konferenci časnikarjev je izjavil, da ntora biti francoska tonaža, ki je bila za 1. 1936 že revidirana na manjšo količino 724.000 ton, od katerih bi odpadlo 80.000 ton na stare ladje, za sedaj francoski minimum. Francija nima interesa na tem, do katere številke nameravata izvršiti svojo razorožitev Anglija in Amerika. Francija bi dala ua ta svoj program nadaljnje koncesije le v primeru, če se Franciji za to da nadomestilo s pravnimi garancijami. Dal je razumeti, da mu je vseeno, ali hočejo poseči nazaj na ženevski protokol iz 1. 1924, kar baje odgovarja MacDonaldovim intencijam in interpretirati, kaj je storiti, če bi kaka država kršila Kcllogovo pogodbo, ali pa če se sklene regionalna pogodba med tremi ali štirimi državami. Tardieu je izjavil, da upa, da bo sredi prihodnjega tedna dobil v vladi politična pojasnila. Želi, da bi bila konferenca končana prvi teden meseca marca.
Zaleski odstopi?
Seja poljskega sejma — Nov konflikt med Pitsudskim in
Daszynskim
Varšava, 14. febr. D. Zunanji odbor sejma bi se imel včeraj posvetovati o ekspozeju zunanjega ministra Zaleskega, pa se je moral odgoditi, ker zunanji minister ni prišel na sejo. Povabili so ga zato na prihodnjo sejo. Govorice, da namerava odstopiti radi skrajšanja njegovega proračuna, so s tem zavrnjene, vendar pa se čuje, da bo meseca aprila prevzel važno poslaniško mesto v zapadui Evropi. V posebnem odboru, določenem za preiskavo znanega incidenta, ko je začetkom
jesenske sezije prišel v sejni neki poljski častnik, je sporočil predsednik odbora, da je prejel od maršala Pilsudskega izjavo, katere pa noče objaviti radi deloma žaljive vsebine. Pristaši Pilsudskega so ostro protestirali iu izjavili, da so žaljivi izrazi Pilsudskega samo v opazki, da se je sejmski maršal Daszynski obnašal kot blazen in da se mu očita lažnivost. Predsednik odbora je v prolest proti žaljivim izrazom proti sejmskemu maršalu stavil sveje mesto kot predsednik na razpolago, dobil pa je od večine zaupnico.
Sovleti pripravljali v Atenah nemire
Atene, 14. febr. D. Atenska policija je ob priliki racije proti komuuistom aretirala pet oseb. Hišna preiskava je dognala, da so komunisti na povelje Moskve pripravljali v Atenah in Pireju za 28. februar nemire, za 12. marec pa generalno stavko. Našla je tudi šifrirana navodila, ki so bila poslana /. Dunaja, in pre-
cejšnjo vsoto denarja. Med aretiranimi sta dve Osebi, ki sta prišli z Dunaja v Atene /. napačnimi češkoslovaškimi in švicarskimi potnimi lis''. Policija misli, da je eden izmed njiju neki nemški komunistični državni poslanec, ki svoje ime skriva.
izborne predvojne kakovosti izdaja od 15. februarja 1930 naprei D. 1	». PIVOVARNE ^/ffr&itt матпичп
„Bii	wiw - Г1IAKKDDTK
T.rolski poslanci zahteva n
debato o rimski pogodbi
Dunaj, 14. febr. Prihodnji četrtek so bo v narodnem svetu vršilo prvo čitunje prijateljske in razsodiščne pogodbe •/, Italijo. Tej seji bo še prisostvoval zvezni kancler Schober, ki bo potem v petek v spremstvu generalnega tajnika Petra in sekcijekega šefu dr. Mttllerja odpotoval v Berlin. Vendar ui gotovo, ali bo že pri tej priliki prišlo do debato o avstrijsko-italijanskt pogodbi, ki jo zahtevajo tirolski poslanci.
Velike demonstracije brezposelnih v Madtidu
Madrid, 14. febr. AA. Po madridskih ulicah so bile velike demonstracije brezposelnih. Demonstranti so hoteli vdreti pred kraljevo palačo. Pri tem jc prišlo do hudih spopadov s policijo in demonstranti, ki so bili končno razgnani. Na to so se podali demonstranti v predmestja, kjer so izropali več trgovin.
Miulryl, 14. febr. D. V Španiji se sedaj vsak dan ponavljajo demonstracije brezposelnih. V glavnem mestu je sedaj 20.000 delav cev brez posla in podpore.
Ve,hatvej - postane zopet kitajski
Nanking, 14. febr. AA. Zunanji minister nankinške vlade je izjavil, da je bil podpisan sporazum z angleškim poslanikom, na temelju katerega bo vrnila Anglija Kitajski Ittko Vejhaj-vcj. Minister jc dodal, da bodo kitajski vladi vrnjena vsa ozemlja, ki so v najemu inozemcev.
Nadir Kan zmagal
Pešavar, 14. febr. AA. Čete afganskega šaha Nadir-Khana so pri Torkhamu premagale uporne Sinvare, ki so zbežali v gorovje.
Krvavi politični boji v Argentini
uaenos Aires, 14. febr. AA. Pri Lincolnu je prišlo do krvavega spopada med konservativci in radikali. Ubiti sta bili dve osebi in 20 ljudi je bilo ranjenih. Težko ranjena sta bila med drugimi tudi dva poslanca.
Nova državljanska vojna na Kitajskem?
Šanghaj, 14. februarja. AA. Na Kitajskem grozi izbruh meščanske vojne. Maršal Fengjuh-siang ponovno prodira s svojimi četami v po krajino Hupeh in namerava zasesti llankov. Nankinška vlada je rekvirirala vse kitajske ladje za prevoz čet.
Tajinstven umor v Varšavi
Varšava, 14. febr. D. Tajinstvene govorice se čujejo radi umora nekega Franca Sieczko, katerega pogreb se je izvršil s posebnimi ceremonijami njegovih prijateljev ir pod strogim varstvom policije. Opozicijski listi 7. desne in leve strani trdijo, da je uniorje-nec pripadal tajni maščevalni družbi in da se je v zadnjih letih udeleževal napadov ua ve/-
Moža zastruoila
Dunaj, 14. febr. D. čisto po madjarsken vzorcu je 28-letna Alojzija Gschrepl iz Gross St. Floriana zastrupila svojega 5l-letnega moža z arzenikom, katerega mu je primešala v mošt. Žena, ki je 23 let mlajša, je svojega moža, kateri se je vrnil iz vojne z živčno boleznijo, goljufala že kmalu po poroki, radi česar jo je mož spodil iz hiše. Zmislila si je hudoben načrt, kazala je sočustvovanje z možem in ga večkrat obiskala ter mu vedno prigovarjala, da bi vsaj pri njej jedel. Dne 11. febr. mu je prinesla kosilo. Po kosilu pa mu je dala kozarec mošta, tako da je še pred večerjo umrl. Žena je bila aretirana in je priznala svoje dejanje.
Z mazilom za lase se zastrupili
Madrid, 14. febr. AA. V Granadi je včeraj umrlo pet otrok, 16 pa jih je nevarno zbolelo. Otroci so se zastrupili z nekim sredstvom za mazanje las, v katerem je bil strup.
Belgrajske vesti
Belgrad, 14. febr. r. Danes popoldne ob šestih je bil dr. Mahnik sprejet v avdijenco na dvoru.
Belgrad, 14. februarja. AA. Ravnatelj na srednji tehniški šoli v Ljubljani Josip Reisuer je napredoval v 3 a/I.
Občni zbor „Pomoči"
Ljubljana, 14. febr. Danes se je vršil občni zbor trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč«, ki ga je vodil društveni predsednik A. Kregar. Uvodoma je pozdravil navzočega zastopnika* Zveze trgovskih gremijev podpresednika Josipa Kavčiča, zastopnika društva trgovskih potnikov načelnika Kreka ter se spomnil vseh umrlih članov.
Letos stopa društvo, ki je doslej delovalo v okvirju pravil Gremija trgovcev za Ljubljano, v tretje poslovno leto. Sedaj so sestavljena nova pravila v smislu zakona iz lela 1882., ki ga je 1 kraljevska banska uprava odobrila novembra me-i seca 1929.
I	V smislu odloka banske uprave je sedanji
občni zbor ustanoven. Iz tajniškega poročila, katerega je podal Lo|ze Schtnidl, posnemamo, da je imelo društvo koncem leta 1929. 1041 članov in je bilo izplačanih 141 posmrtnin.
Poročilo o računskem zaključku 7.a 1. 1929., ki izkazuje za lansko leto 294.000 Din dohodkov in 115.700 Din premoženja, je podal g. Železnikar. Sprejet je bil proračun za leto 1930. kakor tiiui nova pravila z nekaterimi manjšimi spremembami. Nato je bil v smislu novih pravil izvoljen upravni in nadzorni odbor, setoječ prvi iz 18, drugi pa iz 5 članov,
Po 15 letih iz Rusije
Veselje in za losi snidenja
Že večkrat je. zadnjo čase »Slovenec« po-ročal o veselili in obenem tudi pretresljivih slučajih, da so se vrnili i/, ujetništva v domovino vojaki, ki so bili pred petnajstimi leti kje na gališki frontf ujeti, odpeljani daleč v Sibirijo in ki so doma /.c davno bili proglašeni zu mrtve. O podobnem takem slučaju poročajo seduj iz Vojvodine.
Po petnajstih letih se je vrnil neki kmetski posestnik iz Čantavira pri Subotici. Pred tremi meseci je pobegnil iz Sibirijo ч tremi svojimi tovariši, katere vse je gnala v domovino ista želja, da bi zopet videli svoje starše in svojce. Te dni se je mož pojuvil v Adi. Policiji se jc mladi mož v strgani obleki in razdrapanih čevljih zdel sumljiv. Mož tudi ni imel nobenih dokumentov. Policiji jc povedal, du mu je ime Ivan Varga, du je doma iz Čuruge ter da je bil leta 1915 poklicau iz Čantaviru k vojakom in da jc bil petnajst let v ruskem ujetništvu. Mladega moža so odvedli v Čuntavir, kjer so ga vaščani takoj spoznali. Njegovi starši so pa že leta 1917 odšli iz občine in nihče lic ve, kje so sedaj. Ivan Varga je moral nate na okrajno glavarstvo v Topolo, kjer so imeli časnikarji priliko govoriti ž njim. Varga jim jc pripovedoval zelo zanimive stvari, med drugimi tudi to, da je v Sibiriji šc vedno večje število vojnih ujetnikov.
Varga jc bila 1915. leta 18 let star ter se jc sam prostovoljno juvil k vojakom Dodeljen jc bil honvedskemu pcšpolku št. 29 v Velikem Bcč-kereku, s katerim je takoj odšel na fronto V bojih v Karpatih so ga Rusi ujeli Z več tisoč vojnimi ujetniki je bil odveden nato v Novi Nikolajevsk v Sibiriji, kjer jc še sedaj več tisoč vojnih ujetnikov, med njimi znatno število Jugoslovanov. Vsi so žc poročeni in imajo družine, ne morejo pa oditi iz Sibirije, ker jim to branijo sovjetske oblasti. Taki pa ki zmorejo stroške potovanja, navadno pobegnejo. Varga in še trije vojni ujetniki Štefan Kolosvari iz Starega Bečeja, Franc Wciss in Anton Horvat iz Bele cerkve so sklenili meseca septembra lanskega leta zapustiti svoje žene in otroke in pobegniti v domovino peš. Tako so potovali vedno peš do Ukrajine ter so spotoma delali, da so si prislužili potrebnega denarja. V začetku
januarju so prišli v Romunijo, nu da bi se Ic enkrat poslu žil i kukega prevoznega sredstva, železnice, ladje uli vsaj vozu. Obleka in čevlji so sc jim skoro popolnoma raztrgali. Morali so ostuti dalj času v Bukurcštu, da so si zopet prislužili denarja iu sc nanovo opremili. Nn vsej poti ni nihče od njih zahteval kake legitimacije, dokler niso prišli do naše meje. Tam sc je Varga ločil od svojih tovarišev, ki so odšla proti Beli cerkvi v Banat, suni pa je odšel v Ado, kjur so ga prijele oblasti.
Vargu pripoveduje, da bi sc vsi vojni ujetniki, ki se šc nahajajo v Sibiriji, zelo radi vrnili v domovino. Mnogi Vojvodinci izvršujejo v Sibiriji razne obrti, ne smejo sc pa preseliti v nobeu drug kraj. Kdor skrivaj pobegne in ga dobe, jc zelo strogo kaznovan. V Rusiji, pravi Varga, jc zelo velika draginja in dobro gre samo tistim, ki so udani sovjetom. Od leta 1917 dalje, ko jc izbruhnila ruska revolucija, niso dobili vojni ujetniki od doma nobenih pisem več, tako du so bili brc/, vesti i/, domovine.
O podobnem slučaju poročajo tudi iz Sed-inograškc. Ključavničar Ivan Nagy iz Braševa jc bil leta 1914 ujet na gališki fronti ter so gu j njegovi svojci pogrešali 16 let, nc da bi prejeli od njega najmanjšo vest. Sedaj je pisal domov ter je sporočil, da je s tremi tisoči vojnih ujetnikov nu poti v domovino. Proti koncu tega meseca bodo žc na Sedmograškeui. Nagy je bil med tem že proglašen za mrtvega in njegova žena se je poročila v drugič ter inm že veliko otroke. Nagy je tudi sporočil, da se jc tudi on oženil v Sibiriji. Sam pravi, da ga to nc ovira, ker mora po sedanjih sovjetskih zakonih pustiti ženo v .Rusiji. Na Sedmograškeui pričakujejo z veliko napetostjo vrnitve teh vojnih ujetnikov.
Taki slučaji sc dogajajo po 16 letih! Za marsikoga so ljudje žc mislili, da leži inrtev kje na guliških poljanah, pa se je vrnil sedaj v domovino. In marsikdo jc šc pogrešan in svojci mislijo o njem, da jc že davno mrtev. Kdo ve. čc se ne bo lepega dne spet pojuvil v domovini. Mnogokje v veselje in radost, inno-gokjc pil v zadrego in žalost. Da, 16 let človeškega življenja pomeni zelo mnogo!
Trboveljski proračun
Trbovlje, 13. febr.
Ako čitamo razne proračune drugih meet, trgov in večjih občin, vidimo, da je proračun naše občine procentualno mnogo nižji od drugih. l)o-klade na davke so v vsi Sloveniji gotovo pri nas najnižje, akoravno je zadnja leta občina mm.go gradila; ustvarila se nova podjetja, ki bodo г leti donašala dobiček. Potrebe so pa še velike, * ee jih mora občina začasno izogniti, da se sanirajo najeta posojila. Maščuje se pa predvojni sistem, ko se je zanemarjalo najpotrebnejše, da kraj ni Biogel napredovati kakor je čas zahteval. Razumljivo! Rudnik, največji davkoplačevalec, je imel »ečino. Časi so se spremenili, rudnik s svojima dvema zastopnikoma se ne moro vedno uveljaviti, zato se pa navadno pritoži proti vsakemu občinskemu proračunu. Nerazumljivo in skrajno mučno je pa za vse, ko glasuje rudnik tudi proti ubožne-mu zakladu v proračunu, iz katerega dobivajo starovpokojenci, ki so se pri rudniku izčrpali, svojo mesečno podporo. Nerazumljivo nam je tudi stališče zastopnika steklarne v Hrastniku, ki je glasoval proti vodovodu, akoravno dobro ve, da steklarno ravno vodovod reši v slučaju požara.
Nad eno uro se je čital zapisnik zadnje seje, soje starešinstva, pritožbe TPD proti proračunu, razne izjave itd. TPD se je pritožila, da se mora pred proračunom obravnavati obračun, kar je pa po naredbi banske uprave zavrnjeno.
Proračun izkazuje lastnih dohodkov 559.719.29 dinarjev. Struški Din 4,879.025 79 se bodo krili s trošarino, ki je proračunjena
533.335.75 45.000,— 490.890.— 6.000.-
od 1 vina po Din 0.75	Din
od hI piva po Din 30.— Din od 1 stopnje žganja po Din 7.50 Din od poslaj. žganja po Din 5.— Din
Din 1,075.225.75
Dokladc bodo znašale: 80% od zemljariuc 100% od zgradarine 100% od rentnin 100% od družbenega davka 50% od pridobnln
Din Din Din Din Din
56.939.99 95 934.27 7.413.04 2,944.177 23 144.828.52
Din 3,249.293.65
Dohodki Stroški
Prebitek
Din 4,884 238.69 Din 4,879.025.79
Din
5.212.90
šalce zelo vplival. Oglasil se je še resni in stvarni g. Roš kot kmetovalec, se pridružil izvajanjem g. Žmavca, poudarjal, da Hrastnik marsikaj zahteva, zalo pa se mora denar kje vzeti. Predlaga pa. da se vzame neka srednja pol obdavčenja ter je končno prišlo do gori navedenih odstotkov doklad.
Pasji davek bo znašal po 100 Din, za cirkuške in enake prireditve po 10% od vstopnine, za prenočevanje lujcev po 5 Din, za avtobuse po 500 Din (rešilni in gasilni so oproščeni), od osebnega avtomobila po 250 Din, od motocikla po 100 Din in od kolesa 10 Din.
Proračun je bil z veliko večino sprejet. Proli sta glasovala dva, vzdržali so se glasovanja štirje odborniki.
Že uvodoma je g. župan izjavil, da se je proračun sestavil skrajno varčno. 1er se je v starešinski in finančni seji podrobno obravnaval.
Smrt pod vozom
Motnik, 13. februarja.
Dno 12. t. m. zjutraj je peljal Drolc Janez, poseslnikov sin iz češnjic, župnije Špitalič, voz, naložen s hlodi po strmem klancu Kozjak navzdol proti Kamniku. Vprežen je bil v voz par konj, fant pa je šel poleg voza. Naenkrat sc je utrgala veriga, s katero so bili hlodi povezani in težki hlodi so se udrli na fanta in ga pokopali pod seboj. Revež je na mestu obležal mrtev. Poškodbe na telesu so bile velike, vsled česar je morala nastopiti takoj smrt. Ta nesreča jo zelo pretresla vso okolico, posebno pa domače, ker so izgubili pridnega in poštenega sina.
Proračun obremenjujejo posebno naše šole z 1,578.503.79 Din, kar pa še daleč ne zadovoljuje naših razmer, ker so šole premajhne ali pomanjkljive. Debata se je vnela šele pri točki: Vodovod v Hrastniku. Vsota 300.000 Din za vodovod se jo črtala, ter sklenilo za njega nabaviti potrebno posojilo. Vodovod se letos gotovo začne graditi. G. Pavlin je proti temu, da se vneso v proračun obresti posojila za zgradbo in adaplacijo šolskih poslopij. G. Vodušek mu odgovarja, da je postavka korigirana po banski upravi.
Pri končnem glasovanju se je oglasil g. Pavlin v imenu obrtnikov in trgovcev ter podal izjavo, v kateri se izjavlja proti označenim odstotkom doklad na pridobnino ter predlaga, da sc dokladc nastavijo samo na 8 odstotkov. Poudarja, da trgovci in obrtniki težko zmagujejo davke. Odgovarjal mu je g. Krušič. «la proračun ni idealen, da rudarji tudi plačujejo veliko več direktnih davkov kol obrtniki in trgovci, ki prelagajo vse davke pri blagu na konzumente. G. Žmavc v daljšem govoru poudarja, da ima proračun dobrine, za katero moramo tudi prispevati in prinesti žrtve. Prosvetno delo v šolah in v cerkvi bo narodu lc koristilo. Tudi davek na zemljarino, katerega plača naš žc itak ubogi kmet, bi bilo treba znižali, zavedajo so pn, dn brez nič ni nič. Njegov zagovor jo nn poslu-
Starček zmrzn i v gozdu
Murska Sobota, 13. februarja.
Včeraj jc bil pokopan nad 60 letni Kovač Jožef iz Rutkovee, ki jc postal žrtev mraza Starec je šel v ponedeljek od doma po nekih opravkih. Zvečer se ni vrnil. Ker so domuči mislili, da se je zamudil in si jc poiskal prenočišče pri kakem znancu, ga niso šli takoj iskat. Naslednjega dne so ga našli v Ivanjšovcih mrtvega. Ležal je ob gozdu. O dogodku so bile takoj obveščene oblasti. Popoldne se jc peljala na licc mesta i/. Murske Sobote komisija, ki jc ugo-j tovila. da jc starec zmrznil. Nesrečo jc povzročilo žganje. Starec sc jc hotel ogreti in okrepčati za pol proti domu, zato ga jc popil precejšnjo merico. Žganje pa mu seveda ni dalo gor-koto in moč, marveč ga jc ob gozdu vrglo ter gu zazibalo v smrtno spanje.
Matija Lavrenčič
jubilej zaslužnega šolnika.
Ljubljana, 14. febr.
Danes v krogu svojo družine na Sv. Petra cesti praznuje 75-letnico rojstvu zaslužni šolnik in naš star naročnik g. Matiju L a v r o n č i č. Jubilant, ki mu jo bilo dano dočakali tričetrt stoletja, je bližnji sorodnik pred kratkim preminulega kamniškega dekana g. Lavrenciča in stric sodnega predstojnika g. Matijo Lavrenčiča.
Služboval jc dolgo let pri Št. Petru pri Gorici, kjer je bil stebei katoliško in slovenske vzgoje. Pn tudi v Ljubljani, kjer uživu zaslužen pokoj, ne miruje. Kot vodja vojaških analfabotskih tečajev si je pridobil mnogo zaslug, zakaj naučil je zelo ninogo vojakov pisati in brati. Gosp. Matija Lavrenčič velja med vsemi, ki ga poznajo, za vzgled strogo katoliškega in veri vdanega moža. Vedno živahni in srčno pošteni Vipavec gosp. Matija Lavrenčič zasluži spoštovanje vsakogar, ki ga pozna.
K 75-letnici mu iskreno častitamo in mu želimo, da bi dočakal vsaj še zadnjo čelrt, ki mu še manjka do stoletja življenja.
S'.oan-ov Uniment
(nlstranjirr bolnčine
Rešite se bolečin u križu
ako rabite Sloan-ov Uniment (mast). Že mala količina te masti, namazana ua obolele sklepe in mišice, gre takoi v kožo, krvni pritisk izginja, živci se umirijo in toliko zaželjeno olajšanje nastopi zelo kmalu. Itabite Sloan-ovo mnst proti rnvnmtizmu. holočinani v križu, išijasti, bolezni bokov, bolečinam distorzijc in kontuzije in proti vsem vrstam boionii mišic
Generalno «astopstvo MTŠKOVIĆ & COMP. Sarajevska 70
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah
Belokranjski količek
Pomemben sestanek belokranjskega učitelj-
stv a. V soboto sc vrši v Črnomlju važna skupščina našega učiteljstva. Nova upravna razdelitev jc prinesla tudi novih zahtev, zlasti pa nas je postavila pred razna dejstvu, napram kutenim bo treba zavzeti svoje stališče. Od učiteljstva in šole jc v veliki meri odvisno, v kakšnem kulturnem praven bo Bela krajina razvila svojo bodočnost. Ali naj sc ohrani še v naprej dosedanja kulturna skupnost z Ljubljano, ali naj sc k sedanjim vezeni pridružijo šc nove, ki bodo držale v Zagreb? Kuko nuj sc pokrene prosvetno delo med narodom? Vsa ta in šc druga vprašanja bo treba razbistrdti in zato vtegne baš ta skupščina postati važen mejnik v zgodovini Bele krajine. Kot vzgojitelji naroda bodo gotovo z uvidevnostjo obrnili pogled v bodočnost, toda obenem trdno stoječ na preteklosti, nc nn preteklosti, ki jc naše moči cepila, ampak nu tisti preteklosti, ki nas je družila: un slovenski in katoliški preteklosti, ki naj ruste v jugoslovansko bodočnost. Učiteljstvo naj upošteva predvsem razpoloženje narodovo in njegove želje, ker za r.jogovo bodočnost gre. Učitelj je uradnik od danes na jutri, a narod Ik> ostul, zato jc treba imeti skrb in srce za narod, ki od svojih voditeljev pričakuje in potrebuje skrbnega, ljubečega in razumnega vodstva.
Belokranjskemu učiteljstva se neki napovedujejo veliko i/.prcmcmbc. Pa če bo izpre-mcnibc tudi mnogo, bo izbire malo kor vsu slovenska zemlja tostrun Gorjancev je le majhna, izbira bo pa mendii samo tu.
Nesreča s petrolejem. V nedeljo 9. februarja se jc prigodiln v Križcvski vusi uri Metliki težka nesreča. Osemletna, deklica Pcpca Jak-ljič si je dala opravka okrog peči. Hotela jc |x>dkuriti, pa ker se ni hotelo vneti, si je otrok skušul jKJtnagati s petrolejem. Ogenj jc planil v otroka, mu vžgal obleko in lase in čc bi pruv v tem hipu ne stopil nekdo v kuhinjo, ki je otroka hitro zamotal v cunje in koce. bi bila smrt gotova. Dcklica je dobila težke opekline. Naj bo to spet opomin materam in dekletom, naj si nikar ne pomugajo s tako nevarnim netivom. ker si tudi otrok pomaga tako kot napravijo starejši.
Na Radovici, prav v skrajnem kotičku slovenske zemlje, ki od desetih strani meji k Žum-beržanom, so se tudi vzbudili drainatski talenti. V nedeljo sta fantovska in dekliška Marijina družba priredili dvoje igrokazov. Pa smo videli na odru košček življenja I Lepa jc sloven-••' beseda kjerkoli, u tu v skrajnem kotičku in povrh šc tako življenja polna beseda se zdi človeku še enkrat lepša.
Ljutomerski grb
Ljutomer.
Celo vasi, še bolj pa trgi in mesta imajo svoje grbe. Večinoma so nastali tako, da so v grbu ovekovečili kak dogodek, kako šaljivo dogodivščino ali kako posebnost kraja. S temi grbi je bil včasih velik špas na deželi. Danes, ko so vsi občinski pečati enotni, so stari grbi ostali kljub temu šc zanimiva posebnost.
Naše mlado mesto Ljutomer ima v prvotnem grbu tako zvano »luto«. To jc žival, ki jc sicer konj, a ima na čelu dolg, oster vrt'inčast rog. Pa na zadnjih nogah imu namesto kopit parklje. Ali je taka žival res kdaj živela? Ja/. tega sicer ne vem, u stari Ljutoiucrčani pravijo, da je nekdaj v starih, res zelo starih časih živela v nepredirnih gozdovih nad Ljutomerom. To bi pomenilo, dn jc ta žival dala urim svoje ime iu da jc po vsem tem Ljutomer kraj zelo častite in spoštovanja vredne starosti.
Ampak mi v Ljutomeru imamo šc en grb! Ta je mlajši in ni javno priznan je pn prav zares imeniteu: Medved! l)o tega »medveda« pa jc Ljutomer prišel nn tu lc način:
so naiiažji pol, po katerem nrihajaio bolezenske kali v noše telo Zalo OTROK i obvarujejo nalezljivih bolezni vratu in grla okusne ANACOT
pastille dr. Wanderia. Dobivajo se v vseh ekarnah. Varu|tc sc izdelkov ki v zadmem času imitiraio ANACOT-pastilie.
Bilo jc usodnega leta 1895, ko ju potres razsajal po deželi, kar pa ni motilo velespošto-vaiiih tržanov, da nc bi zvečer ali ponoči mulo dalj posedeli pri kozarcu. Tako sc je edeu naših tedanjih tržanov ob eni ponoči, ko jc ura strahov žc niiinila, vračal počasnih iu preudarnih korakov domov. Illi/.u kovučnice jc bil včasih velik občinski travnik. In glej s palca' Na tem travniku stoji ogromna črna zver; čisto jasno je tržnn spoznal medveda. Noge prej res nekam utrujene, so seduj gospodu tržana, nesle kakor vihar nazaj do prvega soseda: Nu pomoč! Medved jo v Hasgnši! Kdo bi okleval! Brž sta bila dva lovcu na nogah in hajd,i n, medveda! Seveda oboroženi vsi trije od glave do peta. Grozna zver jc šc stala tam in m reine so ui uiti ganila, ko so sc vsi trije junaki previdno bližali svoji žrtvi. Na tihem jc vsak lovec že izračunal, koliko bo vrgla medvedova koža in koliko bo prišlo nanj — čc seveda medveda ustrele.
Prva puška poči. Zver sc nc gane, kar obloži nepremično. Dobro jo jc pogodil mojster-lovec. Pu za vsak slučaj še nanjo s sekiro, koso, krampom, da bo bolj gotovo proč! Čisto so jc zdelali — to strašno zver. In potem so šli domov, da jo zjutraj ob svetlem dnevu zmagoslavno odpeljejo.
Ljutomcrčunom jc to strašno novico na vse zgodaj zjutraj oznanil v naglici narisan lepak, nabit nu magistratu, ki pu je kinulu izginil. Se razume, da jc moral izginiti. Ljutomerčani, ki so zjutraj šli gledat na bojišče, so našli tam nekoliko opraskan gnojnični sod, ki ga je prejšnji večer nekdo pustil ležati na travniku. Tako!
Odtod medvedov grb. Lepak pa jc najbrže šc shranjen kje v občinskem arhivu.
Glavni trg v Ljutomeru. — Pred rotovžem.
Akademiki v Prago!
Na kongres dijuštvu male antante!
Javili smo že, da se bo vršil v dneh od 24. februarja do 1. marca v Pragi kongres dijuštvu mule antante in vabili akademike naše univerze, du sc kongresa v častnem številu udeleže.
Organizacijo ^Dijaške male untante« so ustanovili proti koncu preteklega lota v Klužn zastopniki Pobratimstva, zveze jugoslovanskih visokošolccv, zastopniki zveze čeških in zveze romunskih visokošolccv.
Združenje jc nastalo iz namena, da jiosrc-dujc med študenti teli treh narodnili zve/, medsebojno spoznavanje, osebno in državno-poli-tično, kar jc potrebno rudi medsebojne navezanosti teli treh držav v srcu Evrope; namen ima vzajemne težnje dijuštvu v označeni smeri podpirati s skupnimi kongresi iu nastopi. Prvi j tak večji kongres, kjer sc bo določil program sodelovanja in kjer bo prišla do izrazu enotna volja študentov treh prijateljskih držav, ki druga drugo podpirajo v meddržavnem političnem življenju Evrope, sc bo vršil v omenjenih dneh v slovanski Pragi.
Za nas Jugoslovane ima kongres šc poseben pomen. 7. njim bo zopet dana prilika za češkoslovaško-jugoslovansko zbliža nje. Tokrat j sc snidemo v prvi vrsti študentje s študenti. Vez, ki bo zbližala mlada srca med seboj, bo tesno spajala na korist obeli mladih držav severni in južni slovanski svet. Mladi sc opri-lnimo z novim idealizmom slovansko orientirane politike! In to nuni jo potrebno: močne prijateljstvo, zgrajeno na temeljito poznanje medsebojnih kulturnih, gospodarskih in političnih razmer.
V program kongresu so stavljena važna politična vprašanja: mala antante in politika, mala antunta in gospodarstvo, mula antantu Ir morje itd. Hkrati bodo zborovale štiri komisije, katere bodo sestavljali delegati narodnih studentovskih zvez i/, vseli treh držav male mitante.
Vsaka narodna zveza bo priredila na kongresu svoj večer z izbranim sporedom. Naš ju goslovanski večer priredi akademsko pevsko društvo »Mladost« iz Zagreba.
Radi velikih ugodnosti vožnje, oskrbo v Pragi in s kongresom združenih ekskurzij, je žc dosedanji odziv akademikov zelo lop. Opozarjamo šc enkrat, da stroški (|>otni in bivanji v Pragi) znašajo z vpisnino vred lo "60 Din in tla sc prijave sprejemajo samo šc do 14. februarja do 12 v svetovi sobi nn univerzi. Tu so dobo vso potrebne informacije vsak dan od 10 do 12.
Ali šola preveč zahteva od otrok?
29.	Rod«. Ker ni denarju prinesel; dobi nalogo, du
X.:
Fret ara
Z velikim zanimanjem čitatn članke pod gornjim naslovom. Četudi sem U- navaden delavec, vendar z veseljem prispevam svoje mnenje, ki naj, če mogoče koristi našim otrokom in naj spravi oba vzgojevulua činitelju (to je starše in učiteljstvo), da bosta složno, pravično, pravilno in v isti smeri vzgajala našo inludiino. Le eno mi dovolite pripomniti, da se mi dozdeva okvir tc ankete preozek. Mnogo je še stvari v zvezi s šolskim vprašanjem in ne le v/.goja in uspehi naše mladine, temveč tudi bremena in žrtve, ki jili nalaga šola, povsem brez ztnisla in potrebe, revnejšim slojem, kar bi se moralo upoštevati vsaj v tej dobi, ko jc otrok šoloobvezen. Menda mi ne bo nikdo oporekal. du revni starši ljubijo svoje otroke ruv-lio tako srčno kakor listi, ki morejo kupovati vedno nove knjige, ostale šolske pripomočke, orodje ili blago za ročna dela ter prispevke za vse tako zvane humanitarne ustanove. Verujte mi, du tenkočuten otrok le prekmalu občuti. du jo razred zase, da si že otroci niso enakovredni med seboj in iz tega vzklije kal, ki dobi pozneje značaj razrednega boju.
linam dva otroka, ki obiskujeta šele osnovno šolo, vendar me že sedaj ne zadovoljuje način današnjega šolanja. Domov prideta otroka okrog pol dveh, nato je kosilo, potom pa napravita pismene naloge, ker nočem, du bi delala pri luči. še preden končata naloge, je tema in ročno delo deklice ostane šo za večer, l ako res ne preostane časa za skakanje, igranje in t sankanje, ki v zimskem času najbolj utrdi otroka. škodilo tudi ne bi deklicam malo domačega pouku v gospodinjstvu ni kuhanju, pa ni časa za to. dasi .je ta pouk in vežbanje vsaj tako važno kakor pretežni del ostalega šolskegu pouka in gotovo bi bil bodoči zakonski stan bolj srečen, kot pa danes, ko se Irajliea« poroči, pa ue zna lonca postavit na štedilnik in lo v času. ko še srednji uradniki nimajo služkinje in v času. ko imajo v šoli rakotvorni« |»oiik. 'Jako ostanejo dekletu večne tiipkurice. Svoječasno smo se v šoli mnogo več učili, pu toliko manj smo imeli domačih nalog. Zato mislim, da bi se moralo šolske naloge lx• 1J izbrati, tako da bi sc takoj opazilo, če otrok nalogo tudi razume. Vsaj vsuki drugi dan v tednu pa nuj bi se pustili otroci brez pismenih nalog. Tudi mislim da ni prav. če se mora otrok preveč učiti nu pamet in dobesedno. Iles je, da to bistri spomin. u tudi bistri razum, če zna otrok s svojimi besedami nekaj povedati, ker s tem pokaže, da je stvar razumel, a ne samo nudrdral.
Ročno delo deklic. Pri tem se učiteljice preteč zanašajo na starše, nc pomislijo pa. da ni imela vsaka mati priložnosti, učit» so ročnih del, ki se danes poučujejo. Kaj pa, če deklica snloli nima več matere? Ali se bo služkinja mučila z deklicami? Nadvse priporočljivo je že ottoka navajati k štedljivosti, u tega v jKiuku ročnih del ne moremo trditi. Deklice izdelujejo ročna dela, ki praktično pri delavskih rodbinah ne morejo-priti v uporabo, dasi stanejo po '0 Din in še več. Pletejo nogavice zu igračo, ne po meri. Delajo čipke, tko prtičke, ko je delo končano. pa še za pomivalno krpo ni, ker ni po meri in dostikrat še brez okusa. Svoječasno so se deklice učile raznih vbodov nu primerno krpo blaga in nato so prešle na praktično uporabljive stvari.
Prosti predmeti. Otroka obiskujeta pouk iz nemščine. Opazil sem. da nikdo ne pregleda njunih beležk, ki so polne napak; teli se potem otrok uči in uspeli je samo in edino le ta. da pride otrok vsak mesec redno po kovača«.
Beračenje po šolali je pa prišlo že tako daleč. da je podobno epidemiji. Dostikrat pride otrok pri največji suši« in prosi za to ali /a on dobrodelno ustanovo. Kolikokrat nimajo starši /n najpotrebnejše pri hiši. pa morajo otroku dati, da bi ne bil v šoli prezirali. Pa tudi za otroka ili prijetno, ker starši takih ponavljajočih se moledovanj ne jemljejo ravno z dobro voljo na znanje in večkrat pade trpka beseda na ta račun, ki zadene otroku, ki je najbolj nedolžen pri stvari. V tej smeri se vrši pa kar pravi pritisk nu otroke. Na primer: Učitelj naroči, nuj prinese deček tO Din za »Naš
Rod«. Ker ni denarja prinesel; dobi nalogo, »Ia napiše desetkrat besedilo: Deset dinarjev.« Ker tudi to še ni pomagalo, pil je pod vsak Vidii v zvezku napisal: tO Din.
Ne morem se dovol j liučiuliti. zaka j se vsako leto v ličnem načrtu predpisane in kupljeno knjige naknadno spremene in predpišejo druge? In to dostikrat, ko traja pouk že nad mesec dni.
V/.goju! Svoječasno smo se uôili o starih Grkih, kako so spoštovali starejše ljudi in da lo prazen klas drži glavo pokonci. Pa poglejmo danes, kakšni so večinoma tisti, ki so po vojni prišli iz šole v službe! Napuh, ošabnost in prebiranje kar puliti iz nekaterih. Nikuke prijaznosti in vljudnosti. Gorje pu še takim, dusiruv-no v službi osivelim možem, ki so njim podrejeni! To se opaža po mnogih službah. Vse lo jc le posledica slabe vzgoje in se mora odpraviti, dokler je še. čas. Vcepljajte otrokom v prvi vrsti srčno kulturo!
Koledar
Sobota, 15. februarja: Favstin. mufenec; Jordan, f poznava vec.
Osebne oesfi
= Namestnik trgov'nskega nrn:stra. Z
ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predseoiiika ministrskega svela generala Živkoviča je bil imenovan za namestnika ministra trgovine in industrije g. Jurija Demelroviča minister prometa inž. Lazar Kadivojevič za dobo, ko se bo minister Deinetrovir mudil v inozemstvu.
Sodnijski izpit. Včeraj je napravil gçspoJ F. Koželj, uradnik finančne prok ura ture v Ljubljani, sodnijski izpit pri višjem deželnem sodišču.
Novi grobovi
-J- V Lconišči" ie v čelrtek zvečer umrl go.-p. Jnnez Dular posestnik ha Volavčah pri Vavti vasi na Dolenjskem. Rajni je bil stric g. dr. Milana Dularja, belgijskega konzula in ravnatelju vele-sejma. Pokojnikovo truplo so včeraj prepeljali domov. kjer bo jutri ob 1 pogreb v Vavti vasi.
N. p. v m.!
Mala kronska
ir Zaninvvosti na gasilskem kongresu.
Na vseslovenske ni gasilskem kongresu, o katerem smo že poročali, dn se bo vršil ob ogromni udeležbi v prvih dnevih meseca avgusta v Ljubljani, bodo zas'opana tudi nekatera prav zanimiva društva. Tako bo pri va.iah na Stadionu nastopila ženska samaritanska četa iz Djakovega, Stross-inayerjevega mesta in domačega kraja vrhovnega staroste jugoslovanske gasilske zajeAiice Marijana Hržiča. Gasilskega kongresa se udeleži tudi slovito češko baračništvo . To je stara češka domoljubna organizacija. Vstop imajo vanjo samo oni, ki morejo za več rodov nazaj dokazati, da so pristne češke narodnosti, ter morajo imeti svojo hišo in konja ter morajo bili gasilci, češko baračništvo je torej organizacija češke gasilske aristokracije. — Da se kongresa udeleži ludi sedanji starosta vseslovenske gasilske zveze in vrhovni starosta čeških gasilcev Adolf Sefdl, je tudi gotovo. AdolI Seidl deluje že nad 50 let v cefikem gasilstvu. Vseslovan-ski gasilski kongres v Ljubljani bo torej zelo velikopotezno organiziran in bo ena najimpozantnej-ših prireditev, kar se jili je dosedaj vršilo v Ljubljani.
ir Ob olvoritvi nove že'ezn:ške proge Krapina—Rogalec v nedeljo 16. t. m. bodo prisostvovale te osebnosti iz Helgrada: minister prometa inž. Radivojevič, min. poljedelstva dr. Frangeš, generalni inšpektor celokupnega prometa Jaša Po-povič. inž. ministrstva za zgradbe Milorad Jeftič, načelnik prometnega oddelka glavnega generalnega štaba brigadni general Uija Brahić, načelnik odseka za graditev železnic ministrstva prometa Petar Mi-lenkovič, načelnik gradbenega oddelka generalne direkcije državnih železnic Dimitrije Sretlovlč, načelnik ministrstva za zgradbe inž. Tihomir Gjurgje-vič, pomočnik generalnega direktorja državnih železnic Leouid Franić, predsednik inženjerske zbornice Klementije Bukovac, šef vojnega odseka za železnice polkovnik Andrija Petrovič, v imenu .jugoslovanskega novinarskega združenja Svetozar Avan-
djelovič in tajnik ministrstva zunanjih zadev Dušan
Pantič. — Vsi ti gostje odpotujejo nu otvoritev v soboto 15. I. m. popoldne. Domačin na otvoritvi bo ljubljanski direktor državnih železnic.
Železniški upoko;enci, invalidi, provi-zijonisii, miloščinar i in vdove. Kakor se sliši, se izdeluje novi uradniški zakon, kateri bo veljaven tudi za gori imenovane. Ti upokojenci po starem zakonu upokojeni s težkim srcem pričakujejo, da se z novim uradniškim zakonom uredijo njihove. pokojnine, provizije, miloščine in nezgodno rente na isto višino, katera bo odgovarjala sedanjim življenskim razmeram, oziroma kupni moči predvojnih prejemkov. Kakor ludi, da se jim popravi vsa storjena krivica. Upošteva naj se, da so železniški upokojenci plačevali svojo pokojnino za to. da bodo na stM-a leta, oziroma oslabelost ali poškodbo preskrbljeni in ne za to, da bodo umirali gladu in pomanjkanja. Pri ureditvi pokojnin naj se ne pozabi na upokojence bivše južne železnice, kateri prejemajo svoje pokojnine na jiodlagi rimskega dogovora in so s svojimi sotovariši v Avstriji, s katerimi so imeli skupni fond, daleč zaostali v prejemkih. Čudimo se, da se euiin in istim upokojencem /, enim in istim fondom ne odmerjajo enake pokojnine. Železniški invalidi, kateri so dali svojo zdravje v blagor človeštva, prejemajo šo danes v kronah nezgodne rente, medtem ko prejemajo njihovi sotovuriSI v Avstriji kupno meč prejšnjih prejemkov. V gori imenovanih zadevah jo podpisano društvo odposlalo delegacijo v Belgrad, katera je osebno izročila na merodajnih mestih potrebne spomenice in upamo, da to spomenice ne ostanejo zopet glas vpijočega v puščavi. Ponovno apeliramo na nierodajue kroge, da zastavijo vse sile in jim pribore ujihove z zlatom plačane in s krvjo zaslužene pravice in njihovo rešitev. — Društvo železniških uiiOkojencev.
ir Ustanovitev Osrednje prolituberku-lozne lige v Ljubljani — Splošna razširjenost tuberkuloze v vseh slojih našega naroda je rodila polrebo, da se borba proti tej strašni ljudski bolezni organizira in postavi na široke temelje. V ta namen se I» v nedeljo, dne 16. febr. 1930, ob 10 dopoldne vršila v veliki dvorani palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na Miklošičevi cesli ustanovna glavna skupščina Osrednje protituberkulozne lige, ki bo razširila svoje delovanje na vse ozemlje Dravske banovine. Protiluber-kidozna liga bo delovala ua to, da dobi boj proti tuberkulozi splošen ljudski značaj, in da bo mreža protituberkuloznega boja razpleteua do zadnjega sela in do vsakega posameznika. Uvažujoč važnost sistematično organizirane protituberkulozne borbe, vabimo vso široko javnost, da podpre Osrednjo lirotituberkulozno ligo pri njeni karilativni akciji. Pristopite v čim večjem številu kot člani k ligi in se udeležite gori navedne ustanovne skupščine.
ir Zima ua Bledu. Zadnji mrzli dnevi so nam prinesli led nu jezero, ki je skoraj povsem zamrznilo, samo mal konec proti hotelu Petra n je še ledu prost. Zu nedeljo sc bomo že la ii ko drsali po ledu, upamo, da ne sami in da nas pride kaj Ljubljančanov obiskat, da nam pokažejo še ti. kuj /.najo. Drugače pa smo skoraj brez snega in po cestah se pošteno kudii. za dir ju jočinii avtomobili. Nek hudomušne/, je. rekel, tla bo vložil interpelacijo na občinski odbor, zakaj ne dajo škropiti cest.
Uničeno mlado življenje. Dne 0. februarja 1930 smo prinesli vest Uničeno mlado življenje., kjer je bilo poročano, da se jc mlada deklica zastrupila, ker jo je baje neki nepoznani moški spolno okužil. Njena žalostna mati pa nam sedaj poroča o tej tragediji sledeče: »Po mojih vsestranskih poizvedbah se je ugotovilo, da o kakem okuženju ni govora, kar potrdi g. dr. Ukmar in pa zdravniki v ljubljanski bolnišnici. Vsi znaki pokojne pred tem dejanjem so kazali, da dekle ni bila zdrava, in lo od časa, ko je njen oče odšel za delom У Francijo.« — Objavljamo to poročilo po-kojničinc matere na ljubo resnici, materi in sorodnikom.
ir Dekl'ca-vlomi'ka. V vojvodinskem mestu Paliču pri Subotici je policija te dni aretirala 22 letno dekle Marijo Nenieti, lu je op leni lo tamkajšnje vile, ki so sedaj pozimi zapuščene. Dekle je opazilo, da so lastniki vil odšli v Subotico, svoje vile pa so pustili brez nadzorstva. Pozimi je vlomila v nekatere teli vil in odnesla razno blago, perilo in obleko v skupni vrednosti nad 20.000 Din. Dekle opravičuje tatvine s tem, da ni imela nič jesli iu da je ukradeno obleko prodajala.
To Je pravi zavoj
priznanih
ASPIRIN-
TABLET
izrednih blažilk bolečin. Zahtevajte samo_originalni zavoj"£tofwfc"z modro-belo-rdečo banderolo.
•k Veliki Bečkerek ima 40.000 prebivalcev. Iz Velikega Bečkereka v Banalu poročajo, da šteje mesto po zadnji statistiki mestnega zglaševal-iiega urada 400(K) prebivalcev. Od zadnjega ljudskega štelja 1. 1921. pomeni lo napredek za 50%.
it Delavsko kočo so zažgali. Pred Iremi dnevi zvečer je pogorela v gozdu pod Grinlavcem delavska lesena koča, last posestnice Helene Pavšnarje-ve iz Zgornje Kokre. Koča jo bila vredna 8000 Din. Orožniki sumijo, da so lo kočo nalašč zažgali dvn tihotapca in ena ženska, ki je bila z njimi.
ir Domači vrt, spisal M. Humek, je zlata knjiga zlasti za naše gospodinje, pn tudi za gospodarje, kako vrt urediti, obdelovati in krasiti ter nas uvaja v gojenje lako najrazličnejših zelenjav, krompirja kakor tudi cvetlic Praktična in za vrtnarstvo neobhodno potrebna knjiga slane broširana Din 33, vezana Din 40 in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani
ir Oitopedski zavod Aiene v Ljubljani. Šubičova ulica 9 (v Mladiki) nudi nasvet in pomoč mladini s skrivljeno hrbtenico, z okroglim hrbtom, znaki grbe. visokimi rameni, izbočenim oprsjem, vzrasllinami, otrpnjenimi mišicami, v rasti zaostali itd. — Uradne ure vlak šolski dan od 15 do pol 18.
Nesreča ne počiva
—	Huda nesreča pri tesanju lesa. Gjeneše Sigismund te Motvarjavec (Slov. Krajina) je tesal les. Enkrat je močno zamahnil. Od lesa se je odtrgala velika tresku ili nui jo zletela v obraz. Zasekala se mu je ravno v levo oko in mu ga je prerezala. Zdravi se v bolnišnici v M. Soboti.
—	Avtomobilska. Ko se je izognil vozil, jc v soboto 8. februarja dopoldne, v Žičuli zadel ob drevo potniški avtomobil, ki je vozil iz Vitanja v Poljčane. Strlo se je nekaj šip, siccr nič hujšega. Edini potnik, ki je bil v vozu, se je bilje zahvalil /u nadaljnjo vo/njo.
—	Nesrečno jo padla v sredo 12. februarja in si nogo dvakrat /.lomila Marija Vobner i/. Pe.noj pri Ločuli, hči posestniku in cerkvenega ključarja Janezu Vobner j a. Hiša je tem huje prizadet«, ker je gospodar že dalj času nevarno bolan.
iT Pri utrujenosti, razdražljivosii, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, bolečinah pri srcu, tiščanju v prsih, ureja naravna »Franz-Josef« grenčica redovito kroženje krvi v .spodnjem delu telesa in s tem pomirjevalno učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavnih organov izjavljajo, da se izkazuje »Franz Jo-sef« voda pri pojavih, ki izhajajo od samo-zastrupljenja želodčno-črevesnega kanala, kol; izborilo čistilo. Dobiva se v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
VRTNAR J I
pazite, predno si nabavite orodje' Poglele si bogato zalogo nožev za obrezovanje znamke «Kunde i sin« pri tvrdki
STANKO FLORJANtlt
LJUBLJANA	Sv. Petra cesta 35
Tekom pel in dvajsetih let je pridobil mister John Adams na najrazličnejše načine jako dosti denarja. A naposled ga je zapeljala poslovna spretnost v nesrečo. Zvabila ga je po najkrajši poti do milijonov, dokler se ni znašel ob robu prepada. Noben zajec, kateremu lajajo hrti lik za petami, ni iskal nikoli tako pazno in v naglici rešilne luknje, kakor je to storil mister Adams tekom zadnje noči. A luknje ili bilo nikjer. Pričakoval ga je saino polom, po katerem bi se moral za vselej umakniti iz javnosti. V dveh tednih so morali prinesti vsi dnevniki njegovo nesrečno zgodbo... Zatopljen v obupne misli je zagledal lepo zravnano kopico listov, katero mu je prinesel sluga, potegnil ven neki dnevnik in se iz navade lotil športnega pregleda. Če bi bil miren, bi se nikoli ne bil zanimal za članek o konjskih dirkah, podpisan z Izvedenec-. Mister Adams je imel vedno lastne poročevalce, ki so bolj zanesljiv« napovedali imena verjetnih zmagovalcev, kakor je lo sloni tiskovni poročevalec. Л lega nesrečnega jutra ie pričel mr. Adams bog ve zakaj citati zvita In nejasna modrovanju Izvedenca«. Nehote je pre-čital ti ' četrtine kolone, preden se je. zavedel, kaj počenja. Prišel je do odstavka, v katerem je svetoval Izvedenec slaviti samo na ' Izis , konja, o katerem je mr. Adams zanesljivo vedel, da bo žalostno propadel.
Njegove misli se niso moglo ločili od imena 5 Izis . Spomnil sc je, kako je prvič prišel kot
nn cfrolii nčnfm-o ImMÎA 1.- loi uluvnt ilirl.*«
viv.v'viv >,ч	• ...... .... ~ - ----•	4 -i"...- -. ■ . -,.
Medtem, ko je vse gledalo jahače, in je naraste! lu-up do viška, se je zabaval deček s tem, da je
odmašil šest steklenic s šampanjcemin tekočino zlival po travi. Za to je tudi od očeta prejel svoje plačilo... Pozneje, kol visokošolec, se je zopet seznanil z drugo . Izis . Takrat se je že naučil pravilno ravnati s šampanjcem. Bil je v jako pestri družbi, in so krukali pri lijem še dolgo potem, ko so spali konji po hlevih. Od ledaj jo veroval mister Adams v srečo in nikoli ni izostal pri dirki, kjer je bila udeležena katerakoli /Izis . Vsako lelo se je pripeljal z novim avtomobilom, ki jo bil vedno dražji kakor lanski. A kaj so mu zdaj bile mar dirke?
Bil .je sicer zadosti poučen, da bi se lahko nasmehnil Izvedencu in njegovemu ugibanju. Prav za prav bi lahko tudi poslušal tega laži-preroka in stavil ves svoj denar na priporočeno ; Izis . Vse, kar bi lahko stavil, so itak imeli kmalu pobrati upniki. Mr. Adams se je nenadno zdrznil:
Ah. če bi se bilo mogoče zanesti na dopisnika! Če bi vedel mr. Adams za gotovo, kateri konj bo dobil! Kaj ima človek od tega, da nedvomno ve, , kateri konji se bodo nahajali nie.d poraženimi? To je slaba tolažba. Zato ime zmagovalca ... Nekoliko dni pozneje, seveda, ho znano vsemu svetu. A če bi se zvedelo zdaj vnaprej, preden so se vršile dirke in še niso bile izgubljene vse možnosti —■ o. potem bi bilo |шс lahko pravočasno zbrati potreben denar, ga staviti in — dobiti. Potem bi bilo vse rešeno, hankerot bi bil odvrnjen in jaz 1 >i zopel bil bogataš ko preje.«
V leni trenutku se jc tudi prikazal ob pisalni mizi mr. Adamsova hudič, ki je bil tako našemljen, kol da bi nastopal v Faust;: in kakor dežnik jo nosil na roki zakrivljen rej). Mr. Adams ga sicer ni videl nikoli poprej, a ga je vendar
takoj spoznal in mu mrko ponudil stol. Hudič so je zahvalil, se vsedel in pričel:
.Oprostite, da sem k vam pridrvel v tej podobi. Zelo sem liilel in nisem imel časa, da bi se preoblekel. Razen tega tudi nisem vedel, da se boni komu moral prikazati. Po pravici povedano, nikoli nisem mislil, da bi se vi lahko resno zanimali za ugibanja Izvedenca-.
Hudič se je preko mize zaupljivo in priliznjeno nasmehnil mr. Adamsu, kakor so to vedno delali različni poslovni jirijatelji, katerih je imel ta gentleman. »Sicer pa nisem zato postal viden, da bi samo vžival priložnost za razgovor, jc nadaljeval hudič. Njegove oči so se nehale smehljati ili so poslale odločne, pa mrzle. Mister Adams se je vzravnal: poslovni razgovor mu je bil nad vse v življenju.
»Torej, kar se tiče napovedi /. Izis--. je rekel hudič, : to jo sama bedarija, kajpa. A recimo, da bi vam ja/. odkril ime zmagovalca? Lahko si mislite, da morete hudiču prej zaupati kakor pn Izvedencu . — Njegov glus je postal ponosen. A mister Adams se je nasmehnil.
Vidim, da vam ne zadostuje moja beseda kot jamstvo? je nekam užaljeno nadaljeval hudič. : V starih časih, morale vedeti, ni nihče podvomil o moji besedi. Oprostite sicer te zgodovinske spomine! Pozabil sem, da nimate vi. povojni mogotci, niti trohice tega, kar se je nekdaj imenovalo čast. : Mr. Adams se jo zaničljivo nasmehnil. Hudič jo skresal nekoliko isker i/, svoje kocinaste dlake in nadaljeval: Poslušajte me torej. Ponujam kupčijo, ki mora vsekakor ugajati človeku z vašimi nazori. Listi, ki '.ožijo zdaj ua vaši mizi, bodo nadomeščeni /, onimi, ki bodo izšli devel dni pozneje, lo je prihodnji dan po dirki, katere se bo ude-
ležila »Izis«. Med dnevnimi vestmi bo navedeno tudi za vas pomembno ime zmagovalca.. Ti dnevniki se prikažejo takoj, čim bova sklenila pogod-l)o, in vam bodo pol ure na razpolago. Potem bodo zopet izginili.<-
-Vaša cena? je vprašal mr. Adams. -. Kakor navadno, je odgovoril hudič. ;l)uša? je vprašal mr. Adams.
Od smrti in do zadnjo sodbe, je odgovoril hudič. »Priporočam vam tudi, da stvar dobro premislite, ker pravijo, da hudič vedno opehari grešnika —«
v Velja I' je rekel kratko mr. Adame. Ostal je takoj zopet na samem iu so počutil jako ljodrega, kakor vedno po urno sklenjeni da-lekosežni kupčiji. Pograbil je prvi dnevnik, ki mu je prišel pod roko. Res je kazal naslov prihodnji dan po dirki, iu so je med dnevnimi vestmi popisovala tudi zmaga povsem neznanega konja, ki jo vrgel milijonske dobičke maloštevilnim posameznikom, ki so mu zaupali svojo srečo. Mister Admis se je oddahnil, se srečno nasmehnil in stegnil roko k telefonu, da pokliče svojega meSetarja na dir kališču. A potem se je zopet nasmehnil in spustil roko na mizo.
»Poprej si še moram ogledati vse liste, pre den bodo izginili,- je /.animiral v brk. »Morebiti bo stalo še kaj koristnega notri.«
Pobral je drugo polo in inu je takoj padla v oči njena prva stran. Široko je odprl oči. ko jo prečilal malo nižje od sredine jirvega stolpiča;
-J" ADAMS, JOHN. V svojem nevjorškem stanovanju, nenadno. Na željo pokojnega naj izostanejo venci in cvetje.
(Ameriška povest.)
Ljubljana
Kai bo danes ?
Drama: »Nevesta s krono-. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Ob 3 pop. Izven. — »Za ljubezen so zdravila«. Ljudska predstava p» znižanih cenah. Ob S zv. Izven.
Opera: -.»Bohème-.:. T).
Rokodelski oder: -Utopljenca . Ob 8 zv.
Lekarno: Nočno službo imajo: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kur alt, Gosposvetska c. 10.
© V Ljubljani sta so vîeraj mudila predsednik zagrebške Trgovske in obrtne zbornice gosp.. dr. Milan Vrb a nič in gen. tajnik g dr. Adolf Čuvaj. Obiskala sta Zbornico TOI. Zvezo trgov skih gremij, Gremij Ljubljana in Zvezo obrtnih zbornic. V Zbornici se je predsednik dr. Vrbanič jiosebno zanimal za organizacijo zavoda za pospeševanje obrti. Zbornični podpredsednik gosp. Ivan Ogrin mu je dal vse potrebne informacije.
O U ojiljenca na odru Rokodelskega doma. Opozarjamo na današnjo sobotno predstavo priljubljene veseloigre »Utopljenca« v Rokodelskem domu, Koinenskega ulica št. 12. Pričetek predstave je ob osmih zvečer.
0 Javna prošnja. Srednje velik, črn, kosmat pes jo ugriznil v četrtek zvečer v Šelenburgovi ulici pred Tičarjevo trgovino na motocrklu vozečega so g. Zvollnskega, družabnika tvrdke The Rex Co. Ker je mogoče, da jc pes stekel ali okužen, se naprošajo vsi, ki so bili takrat v bližini, da pošljejo tvrdki The Rex Co., Gradišče 10, točnejši opis dotičnega psa ali pa javijo njegovega lastnika, da se s tem omogoči j>reiskava zdravstvenega stanja psa. Zdravniki vporabl.;ajo za različne slučaje stekline razna cepljenja, vsled česar jc preiskava zdravstvenega stanja psa velikega pomena, da se s tem preprečijo strašne posledico take infekcije. Prosimo vsled tega vše, ki bi jim bilo kaj znanega, da lo čimpreje javijo na gornji naslov
© Ne trg, ampak park! Včerajšnji >,Slo-venski Narod- predlaga, da bi se živilski trg pri Sv Jakobu uredil na prostoru, kjer je sedaj vrt Kranjske hranilnice. Ne in uet Ta prostor je ze dolgo določen za javni park. Določen je za naso mladino, ki je potrebna trave in solnca, pa nam sedaj hira v vlažnih stanovanjih. Davna želja vseh Šentjakobč.anov je, dn se ta prostor spremeni v park s tako nujno potrebnim otroškim parkom. Le kake ru/.loge bi vedel navesti ^Slovenski Narod« za to, da bi se živilski trg lam bolje, razvijal? Nobenih, pod enakimi pogoji bi se živilski trg na Sv. Jakoba trgu, kjer se stska več ulic, znatno bolj razvijal. Moti ga spomenik na Sv. Jakoba trgu! Smešno. Vodnik na Vodnikovem trgu je torej ovira živilskemu trgu ali pa Jelačič v Zagrebu na trgu, kjer je bila do pred kratkim najživahnejša kupčija! Če ima mestna občina ros namen — sodeč po zadnjih izjavah g. žujiana, tega nima, — da ustvari na Sv. Jakoba trgu živilski trg, naj kratko malo omeji število prodajalcev na Vodnikovem trgu, vse ostale, zlasti pa Dolenjce, Trnovco in Ižancc pa naj
Maribor
IZGLEDI V LETOŠNJO GRADBENO SEZONO.
Približno 130 gradbenih dovoljenj je bilo izdanih v preteklem letu; gradbeno gibanje je šlo v letu 1929 predvsem v znamenju privatne gradbene podjetnosti in in gradnje manjših stanovanjskih poslopij. Rešitve stanovanjske krize pa nam tudi lanskoletna gradbena sezona navzlic 729 novim stanovanjem, ki jih izkazuje stavbena doba 1926—29, ni prinesla. Letošnja gradbena akcija pojde predvsem v znamenju gradnje nekaterih naravnost monumen-talnih stavb. Dejstvo je, da so se premagale vse ovire, ki so doslej onemogočale gradnjo novega carinskega in fKištiiega poslopja ob Aleksandrovi cesti ter Einspielerjevi ulici, ter da se bo z gradnjo obeh omenjenih poslopij, v katerih bo predvidoma 41 stanovanj, v smislu tozadevno doseženega sporazuma med predstavniki v poštev prihajajočih oblastev, pričelo že začetkom letošnje stavbene sezone. Na drugi strani se bo pričela gradnja palace OUZD, v kateri bo poleg raznih uradnih, društve-no-strokovnih ter zdravstveno-kopaliških prostorov tudi približno 10 stanovanj. Letošnja gradbena sezona pa liani bo poleg dograditve kopališča na Fel-berjevem otoku prinesla tudi izpolnitev zevajoče praznine na Glavnem trgu med držav, mostom in Osetovim trgovskim poslopjem. Na omenjenm prostoru namerata namreč gg. Berg in Žlahtič postaviti dvoje tronadstropnih stanovanjskih poslopij, b tem pridobi Maribor približno 12—16 novih stanovanj.
Vendar ne bo pridobitev 65 stanovanj pomenila še dokončne rešitve stanovanjske krize, ako ne pojde vzporedno gradbena podjetnost tistih meščanskih plasti, ki morejo misliti na gradnjo stanovanjskih hiš samo ob gradbeni garanciji mestne občine. Sicer so se pri amorlizaciji omenjenih jamstvenih zneskov pokazale nekatere neprilike; v interesu občanov in mestne občine pa je, da se sedanje gradbeno jamstvo v iznosu 8 milijonov dinarjev v slučaju potrebe morebiti še poviša, s čimer bo mnogim reflektantom omogočena postavitev lastne stanovanjske hiše. Upati smemo namreč, da nam potem letošnja gradbena sezona prinese dokončuo
rešitev stanovanjske krize.
*
□	V Mariboru sla se mudila tc dni vseučiliška profesorja dr. L Rittig iz Zagreba ter dr. S. Lajc iz Belgrada kot odposlanca ministrstva za kmetijstvo v svrho kontrole nad veleposestvi, ki so pod agrarno reformo, ter potrebnih priprav za likvidacijo. Včeraj sta se odpeljala v Ljutomer ter v Slovensko krajino, da vršita kontrole nad tamošnjimi veleposestvi nad supermakskimom.
□	Prodira smisel za kulturno delo v Mariboru. " 1'osvedočujejo to četrtkovi večeri Prosvetne zveze, ki sc jih udeležuje zlasti mariborsko izobra-žensvto in dijaška mladina vsakokrat v velikem številu tako. da je dvorana čisto polna. Tudi bolgarski večer so Mariborčani posetili v lejx:ni številu ter z zanimanjem in hvaležnostjo sledili zelo poučnemu ter informativnemu predavanju prol. Sedivyja, ki je pri tem črpal iz lastnih doživljajev in ki je svoja izvajanja ponazorjeval z lepimi skioptiČnimi slikami. Zlasti dragoceni so bili kulturno zgodovinski vpletljaji; predavatelj je zaključil svoja izvajanja z željo, da bi cirilometodijska ideja 1er delo za cerkveno zbližanje čimbolj napredovalo med širokimi ljudskimi plastmi. Za svoje izredno informativno predavanje je prof. Sedivy žel živahen aplavz poslušalcev.
□	Živahno pulzira mariborski obmejni promet. V preteklem mesecu je jiotovalo preko tukajšnjega obmejnega kolodvora 15.516 potnikov. Pripotovalo je od tega 7811 oseb in sicer: 3349'iz Jugoslavije, 3049 iz Avstrije, 37 iz Bolgarije, 17 iz Anglije, 81 iz Italije, 37 iz Madjarske, 309 iz Nemčije, 72 iz Poljske, 749 iz Češkoslovaške, 15 iz Romunije, 6 iz Rusije, 7 iz Francije, 25 iz Švice, 22 iz Amerike in 37 iz ostalih držav. Odpotovalo pa
pošlje na Sv. Jakoba trg prodajat, pa bo tam kmalu Živahen živilski trg. Vprašanje pa je, čc bodo kon-zumenli s tem zadovoljni in če bodo cene ostale še take, kakor so sedaj'? Naj bo tako ali tako, vrl Kranjske hranilnico je rezerviran za park, ne pa za trg.
O Avtomobili. Na ljubljanskih cestah se vedno bolj pojavljajo avtomobili ■/. označbo nu zadnji strani. Nepoučeni mislijo najbrže, da je to znak zu kuko inozemsko državo, v resnici pa črka označuje Jugoslavijo (Yougoslavie), 'l'a novi znak morajo imeti vsi naši avtomobili, ki gredo preko meje. Zaenkrat še prevladujejo jx> ljubljanskih cestah avtomobili s starimi znaki za našo državo s-SHS« in >Sbe, jjo novi naredbi pa bodo morali kmalu vsi imeti novi znak »Y«. Izmenjane bodo tudi dosedanje registrirne tablice s številkami bivših velikih županij: 15, 16 itd. Avtomobili v dravski banovini dobe registrirno številko II. 1er številko avtomobila Nova registracija avtomobilov se izvrši v najkrajšem času.
O Na klavnici bodo letos gradili. Letos bo mestna občina na klavnici precej gradila. Najprej bo zgradila hladilnico za slanino, nato pa moderno ograjo krog in krog hladilnice. Vsa dela so preračunana na 900.000 Din stroškov. Načrte za oboje dela sedaj mestni gradbeni urad, do konca meseca marca pa morajo biti vsa dela razpisana po sklepu direktorija mestne klavnice. Hladilnica in ograja morata biti dogotovljeni še do letošnje jeseni.
Q Zohotchnicii Pavla Marija Kocjančič. Du uajska cesta, ob sobotah popoldne ne sprejema.
0 Gašperček vabi v Akademski dom, kjer nestopi v nedeljo ob 4 pop. v igrici »Janko in Metka«. — Kršč. žen društvo.
0 čoskoslovenska Obec v Ljubljani. V nedeljo, 16. t. m. ob 16 v Narodnem domu veseloigra »Krojač, čevljar in Gašperček«. Igra se slovenski
0 Vreme v Ljubljani je bilo včeraj povečini jasno. Najnižja temperatura je znašala •—6.4" C, najvišja pa + 7.6" C. Barometer 772.9.
© Na svidenje v nedeljo zjutraj pri »Tičku na Gričku«. Svež golaš.
O Zlata ura izginila. Pred raznimi pohajači in postopači, ki se klatijo j>o hišah in navidez beračijo. je treba res imeti pozor Žena zasebnega uradnika Frančiška Verčič na Privozti št. 5 je prijavila, da ji je te dni izginila iz spalnice zlata ženska ura, vredna 1100 Din. Najbrže jo je zmaknil kak berač, ki jih tudi na Prulab ne manjka
0 7IUKI0 Din škode. Pri požaru v tovarni »Koverta« na Vožarskem potu, o katerem smo poročali že včeraj, je bila škoda prav znatna. Kakor je ugotovil poslovodja tovarne g. Josip Gorjanc, je zgorelo kovert in inventarja v vrednosti okrog (10.000 Din, hišni lastnik g. Jenko pn trpi na raz-pokanlh šipah in vratih približno 10.000 Din škode.
Primarii Dr. finton Breceli
Emonska cesta 20	Telefon 2620
OUDiNIRA za notranje in otroške bolezni ob delavnikih »—9 !П >—Î
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i
je preko Maribora 7705 potnikov; v notranjost naše države 3748, v Avstrij,o 2744, v Bolgarijo 25, v Grčijo 8, Anglijo 12, Italijo 99, Madjarsko 48, v Nemčijo 230, Poljsko 55, Romunijo 6,* Rusijo 5, Francijo 16, Češkoslovaško 628, Švico 25 in 33 v ostale države.
□	Filmske predstave. V kinu Union se predvaja do vključeno ponedeljka znameniti film »Otok izgubljenih«, ki se vseskozi giblje na dostojni etični ter umetniški višini. Predstave ob 18.30 iu 20.30. jutri tudi ob 14.30 in 16. — V Prosvetnem kinu »Omladina« pa bo danes in jutri ob pol 17 in pol 20 uri filmsko predavanje o malariji, nakar sledi šestdejanska šaloigra Patahon v pratru. Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni.
n Nočno lekarniško službo ima tekoči teden (do vključno opoldne dne 22. febr.) Vidmarjeva lekarna pri Arehu na Glavnem trgu.
□	V Krčevini sta kupila Balbini Vole in Pija Soko od Alojzije Krautsdorfer hišo v Krčevini 116a za 270.000 dinarjev.
□	Državni nameščenci in upokojenci iinajo jutri ob 10 dopoldne v mali dvorani Narodnega doma svoj redni občni zbor.
□I S ponarejenim bonom po svetu. Oglasil se se je 27 letni posestniški sin Ivan iz Marijinega gradca pri tukajšnji podružnici Ljubljanske kreditne banke in ponudil 20 kronski bon v odkup. Tam so pogruntali, da se je pred originalnim številom znašlo število 40 tako, da se je glasil bon na 401.710 kron, katerega vrednost bi po 20% odtegljaju znašala 80.432 kron. Ivan iz Laškega se je izgovarjal, da je bon prejel od neke ženice, ki da ga je bila naprosila za prodajo. Slušni živci pa so pri zasli-ševalnih organih bolj slabo razviti; zato so se za Ivanom iz Laškega zaprla težka vrata hotela »Hoh-njec«.
□	Prvo mariborsko delavsko konzumno društvo ima drevi ob 18 na Koroški cesti 1 svoj redni občni zbor. Vsi, ki se zanimajo za delavsko zadružništvo, iskreno vabljeni.
П Krekova mladina priredi jutri ob 16 v dvorani Prosvetne zveze gledališko igro »Pod božjim varstvom« v treli dejanjih. Igra prikazuje težo življenja dekleta v mestu. Vabijo se k predstavi vsi, ki vedo ceniti (rud in požrtvovalnost tovarniških delavk, ki bodo na odru prikazale svoje življenje.
Cl S kolesa je padel 25-letui tesar Kari Pekel iz Vukovega dola. Bil je malce vinjen ter se ni mogel vzdržati v ravnotežju. Pri padcu je zadobil težke jioškodbe na glavi in levem očesu. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnico.
čnih žarkov ter v kopalnih oblekah vzbujali pozornost. Tudi v vodo so si nekateri upuli že vsaj za hip. Kmetje s tem vremenom; Ici je meščanu naravnost dobrota, niso nič kaj zadovoljni. Pravilno se je bati, da bo darovitosti lanskega leta v letošnjem letu malo podobnega. Pomladanski mraz je pač največji sovražnik dobre letine.
Ptui
Celte
A Z vprizoritvijo filmu »Simba« se jo ugotovilo, da iinajo meščani smisel za kullurni film. Dasiruvno ni bilo mnogo propagande, vendar jc bila dvorana pri vseh petih predstavah nabito polna. Posebno otroci so se veselili, ko je film kazal igranje opic, malih slončkov in drugih mladih živali. Ni pa bilo smeha, ko se jo vršil boj med črnci in levi. Dalje je bilo videti lepote pragozdov in njenih tajinstvenih prebivalcev v svojem naravnem bivališču, v prostranih afriških planjavah in gozdovih. — Takih poučnih filmov želimo večkrat videti, zato se priporočamo Prosvetnemu društvu, da čimprej kaj takega zopot vprizori.
Д Častni občan. Tu v pokoju se nahajajoči g. Anton Brunien, bivši šolski voditelj, je imenovan radi velikih zaslug na šolskem polju in radi zaslug za občino za častnega občana občine Tezno pri Mariboru.
Д Društvena prireditev. V tem predpustnem času so prireditve na dnevnem redu. To nedeljo priredi v gostilniških prostorih Zupančiča svojo društveno prireditev Kolesarsko društvo »Zvonček«.
Trbovlje
& Misijonar St Podcržaj je. poslat 'tukajšnjemu Prosvetnemu tajništvu iz Kurseonga v Britski indiji toplo zahvalo za pozornost, ki jo je bit ob svojem odhodu v misijone deležen s strani Celjanov. Izraža željo, du tajništvo sporoči to zahvalo vsem, ki so nui s prispevki ali molitvami pripomogli s potovanju v Indijo kur s tem rade volje storimo in še prosimo, da prijatelji mladega misijonarja no zapuste, temveč so ga v molitvah in dejansko podporo pogosto spominjajo.
JSr XV. prosvetni večer ni namenjen zgolj ženstvu, temveč vsakomur, ki želi vjiogledati v bogastvo žensko duše, kakor so je razkrivalo skozi vekove človeške zgodovine Gospod predavatelj — dr. p. Roman Tomittec — je o istem vprašanju predaval preti dnevi v Ljubljani in bil deležen splošnega priznanja tako radi znanstvene vrednosti podanega kot tudi radi pesniške vznešenosti, s katero je govoril. — Priskrbite si vstopnice v predprodaji v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4.
Pravo pomladansko razpoloženje je včeraj zajelo Celje in celjsko kotlino. Dočim je jioslednjc dni solnčni gorkoti nagaja rezek zimski veter, se je včeraj ozračje, umirilo in solnce je s pomladansko raakošnosljo pričelo greli naravo. Mestnimi, v »t-tišjili je bilo krog poldneva naravnost vroče. Ob Savinji so se pojavili že številnejši ljubitelji soin-.
Seja občinskega odbora, V ponedeljek popoldne ob 3 se vrši občinska seja. Na dnevnem redu je ponovno glasovanje o občinskih dokladah, ker se te ne smejo diferencirati, kakor se je to v sredo zgodilo.
Občni zbor društva upokojencev se vrši v nedeljo 23. februarja ob 9 dopoldne v gostilni gospe Zupan na Vodah.
Odhod steklarjev v Paračin. Drugi teden odide iz hrastniške steklarne okoli 100 steklarjev v Paračin, kamor so premeščeni. Hrastniška steklarna zaj>oslujo okoli 900 oseb poletu vedno nad 1000.
Navaden človek se vprizori v gledališču Društvenega doma v nedeljo jx>po!dne ob pol 4.
Šmartno pri Litiji
Društvo razvija živahno delavnost. Ljudstvo vedno bolj uvidevu, kako koristen jo dom. Vrše se jH'ireditve in predavanja eno za drugim. Za higiensko razstavo smo imeli dobro obiskano in poučno sadjarsko razstavo g. Kafola iz Ljubljane. Sadjarstvo, ki je pri nas zadnje čase padlo, je treba dvigniti L vsemi danimi sredstvi zlasti z odbiranjem sort, nego dreves in gnojenjem. Marijanska proslava jo privabila številno množico ljudi, tudi moških. Tako služi društvo razumu in srcu, veri in omiki kot je napis v dvorani. Prav je tudi, da prireja društvo poleg sestankov za moške ob petkih tudi dekliške sestanke ob nedeljah po litunijah.
Zadnji mraz je posebno dobrodošel onim, ki potrebujejo ledu. Pred mesec dni so je že par centimetrov debel led raztajal. V strahu smo bili, da ga letos sploh ne bo. Kam pa poleti z mesom in pivom? Ta problem je rešil novi mraz. Da sc ne bi tudi ta raztopil so ga že po par dneh začeli lomiti in voziti. Tega dela ni bilo mogoče opravljati po dnevi, zato so porabili jasno, svetlo, hladno noč. Vso noč so lomili in vozovi so škripali po cestah, da je bilo veselje. Ker )>a led ni bil debel je bilo to delo precej nevarno. Več njim se je led udal in šli so v mrzlo kopel, eden celo več metrov globoko, llvala Bogu ni bilo nobene smrtne, ampak so bile samo mokre nesreče. Mesarji in založniki piva so pa srečni, da so prišli vsaj deloma do ledu, čeprav nenavadno pozno, kajti mraz že odhaja v gore.
Slovenjgradeč
Prva civilna poroka v uradu našega glavarstva se je vršila 18. t. m. v Slovenjgradcu. j'oročil se je g. Goliath, trgovec v Dovžah. — Naj sedaj kdo jKireče, da ne korakamo z duhom časa?
Popis interesiranih kupcev grof Thumovega grajščinskega posestva se je vršil včeraj pri Bo-rovniku v Lepenu. Kakor slišimo, je zanimanje za posamezne dele veleposestva tudi med imovllej-šimi meščani jirecejšnje!
Cerkveni vestnih
V nedeljo 16. febr. ho ob treh popoldne, v frančiškanski cerkvi sprejem dečkov v çveZo Fron-čiškovih križarjev. Sprejemal bo prevzv. poni. škof dr. Gregor Rozman. Točno ob treh bo slovesen vhod sprejemancev s prižganimi svečami v cerkev. Po molitvi v čast sv. Duhu sledi govor prevzviše-nega, po govoru pa sprejem v križarsko zvezo po najnovejšem obredniku. Končno bodo pete litani-je Matere božje z blagoslovom. K lepi slovesnosti prijazno vabimo.
iz društvenega življenja
Umetniška Matica v Ljubljani sporoča svojim poverjenikom kakor članom, da so publikacijo ■/.a 1.1929. pripravljene ter se bodo razposlale te dni. Zakasnitvi so krive tehnične težkoče, kar naj blagovolijo člani oprostiti.
Vič. V nedeljo dne 10. t. m. priredi godbu Vič v društvenem domu na Glincali koncert s j)redava-njem. Vljudno vabimo p. il. občinstvo, da poselite to prireditev v obilnem številu.	Odbor.
Vič. V nedeljo 10. t. m. priredi krajevni odbor Rdečega križa na Viču svoj zimski dan.
Oblastna strelska družina v Ljubljani obvešča vse članstvo, da se vrši v nedeljo dne 16. t. in. streljanje na vojaškem strelišču. Sjirejemajo se tudi novi člani. Streljanje za člane strogo obvezno. Začetek ob 9.
Slavistični kub DSFF v Ljubljani opozarja cenjeno občinstvo, da se bo vršila debata o nedeljskem predavanju g. režiserja Cirila Debevca v nedeljo 10. t. m. ob 10 dopoldne v zbornični dvorani univerzo. — Aktualna tema .0 naši gledališki kritiki« je že v nedeljo privabila številno občinstvo, ki je izvajanjem g. predavatelja sledilo z velikim zanimanjem. Vse, ki jim jc prospeh našega gledališča res pri srcu, vabimo, da se udeleže diskusije. Vstop prost.
Kranj. Francoski krožek jo jirojel obvestilo, da se udeležijo občnega zbora krožka, ki so vrši v ponedeljek ob pol 5 v gimnaziji, kot gostje tudi Francoski Institut v Ljubljani, ter zastopniki francoskih krožkov z Gorenjskega. Apeliramo na članstvo, da s polnoštevilno udeležbo posvedoči svoje hvaležno razumevanje te pozornosti. Odbor.
Št. Janž na Dravskem polju. Tukaj se vrši jutri ob treh popoldne otvoritev Društvenega doma, ki je zelo prostoren. Slavnostni govor ima prof. dr. J. H o h n j e c. Na dnevnem redu so tudi pevske točke in gledališka predstava. K udeležbi se vabijo prijatelji katoliške prosvete.
Društvo za tujski promet v Kostanjevici priredi dne 6. febr. ob 19 v dvorani g. L. Bučarja pri pogrnjenih mizah svoj predpustni pisani večer z zelo pestrim sporedom. Vstopnina 6 Din.
Razne športne vesti
V nedeljo se vrši v Belgradu konfereneu delegatov vseh nogometnih podzvez. Pripravil se bo materija! zu prihodnjo glavno zborovanje J. N. S. Že ta konferenca bo izdelala osnutek, na kak način se bo izvedla reorganizacija našega nogometa. LNP bosta zastopala nu tej konferenci gg Lukež.č in Mnrinič. Upajmo, da •/, uspehom ludi za noš slovenski nogomet.
Ob tej priliki so bo vršila tudi medmestna tekma Zagreb :Belgrad. Reprezentanci sta takole sestavljeni: Zagreb: Deinič, Koch, Rajkovič, Brozo-vič, Agič, Kunst, Kralj, Hitrec, Leiuert, šimšir, Zar-kovič. Torej brez najboljših moči, Mihelčlča, Premrla in Paveliča. Belgrad: Jakšič, lvkovič, Mihaj-lović, Arsenijević, Lončarevič, Djokič, Tirvanič, Mar-janovič L, Marjanovič II., Vujadinovič, Naidanovič.
Na proslavi LNP bodo sodelovale poleg ljubljanske še belgrajska in graška reprezentanca. Zagreb je odpovedal, zato se je LNP obrnil na Dunaj, da bi avstrijska podzveza poslala mestno reprezentanco.
Za velikonočne praznike je povabila Ilirija avstrijskega amaterskega prvaka G A. C. iz Gradca
Danes in jutri pa nastopi ljubljansko Primorje v Gradcu proti Sporlklubu.
Drsalne iekme za dr. Fuchsovo darilo odpovedane. Zu jutri napovedane drsalne tekmo na drsališču SK Ilirije so odpovedane zaradi nenadnega vremenskega preobrata.
Slalom tekmo za prehodnji srednješolski pokal, ki jo je nameravala prirediti SK Ilirija v nedeljo 16. febr. v okolici Tržiča, se radi tekem za državno prvenstvo preloži predvidoma na prihodnjo nedeljo 23. febr. 1930. — SK Ilirija.
SK Ilirija (Hazenska in lahkoatletska sekcija). Naprošajo se vse one članice, ki so bile določene za sodelovanje pri današnjem karnevalu, da se zgla-se sigurno popoldne najkasneje ob pol štirih v veliki dvorani hotela Union. One, ki so popoldne zaposlene, naj se zglase zvečer ob 7. Naprošajo pa se tudi vse ostale, ki bi na katerikoli način hotele sodelovati, da se zglase v Unionu. — Jutri popoldne ob 14 trening tekma na igrišču. Sledeče igralke morajo biti ob 13.30 v garderobi: Hafner, Iva, Reni, Mara, Niki, Stana I, Nada, Rupel, Vida, Valči, Darinka, Stana II, Zita, Sina, Ruša. — Načelnik sekcije.
SK Ilirija, nogometna sekcija. — Odbor jo izdal za izvršujoče članstvo vseh sekcij posebne legitimacije, s katerimi dobe pravico do znižane vstopnine v zimsko kopališče na Din 5.—. Članoir nogometne sekcije, ki reflektirajo na to ugodnost, so bodo izdajale te izkaznice danes, v soboto med 18. in 19. uro v kavarni »Evropa«. Obenem bo na-čelstvo izdajalo tudi naraščajske izkaznice za 193C proti plačilu že zapadlega naraščaiskega prispevka po Din 3.— mesečno. — Ob istem času naj se zglase v »Evropi - zanesljivo igralci I. moštva, ki nastopijo jutri v Mariboru. Sestava moštva je razvidna v članski knjigi. — Rezerva igra jutri ob 15 prijateljsko tekmo s SK Slovanom; prvotno napovedang tekma s SK Celje je preložena nu kasnejši termin.
Radio
Radio pospešuje jtrodajo klavirjev.
Angleški radio vestnik »The Listener-: jn pri neki časopisni diskusiji o . mehanični godbi« poročal, da angleška glasbena industrija izdeluje sedaj in prodaja mnogo več klavirjev, kakor kdaj preje. List trdi. da to zaradi razširjenja radia in ker se je zato znatno razširilo sjdošno zanimanje za glasba
Programi Kadio-Liablfana t
Sobota, 15. februarja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 lz današnjih dnevnikov. — 17 Koncert pevskega zbora mestne ženske realno gimnazije. — 17.30 Harmonika. — 18 Herkov: Espéranto. — 18.30 Dr. Grafenauer: Nemščina. — 19 Delavska ura. — 19.30 Prenos iz Belgrada. — 22 časovna napoved in poročila. —• 22.30 Fantovsko petje.
Nedelja, Iti. februarja: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Versko predavanje, jinter dr. Guido Kant. — 10.20 Dr. V. Rožič: Avdijencu pri papežu,
—	10.35 Fr. Erjavec: Gozd — naše bogastvo. — 11 Koncert Radio-orkestra. — 15 Gogol: »Ženitev«, veseloigra. Igra št. Jakobski gledališki oder. — 16 Šrauiel kvartet in narodne pesmi pojo Hafnerjev tercet iz Preske. — 17.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. — 20 Lužiško-srbske narodne pe srni poje pevski kvartet. — 20.30 Poljanski večer.
—	2t.30 Nove šlagerje pojo g. Premelč. — 22 Časovna napoved in poročila, lahka glasba.
Drugi programi t
Nedelja, 16. februarja.
Belgrad: 9 Prenos službe božje iz pravoslavne Saborne cerkve. — 10.30 Reproducirana glasba. — 12.20 OjioldaJiski Radio-orkester. — 10 Koncert ciganskega orkestru — 17.30 Konccrt taniburaškega orkestra. —- 19.30 Prenos iz Doma slepcev v Ze-munu. — 20 Večerni koncert g. K. Ertla, člana belgrajske opere. — 20.30 Kabaretni večer: Halo ! Radio Belgrad.«: — 22 Dnevne vesti in čus. — 22 Koncert romunsko pesmi. — 23 Plesna glesba. — Varšava: 10.15 Prenos službo božje. — 12.10 Simfonična matineja. — 15 20 Mulo glasbo. — 17.40 Popoldanski koncert orkestra. — 20.15 Ljudski koncert. — 23 Plesna glasba. — Budapest: 10 Prote-stantovska služba božja. — 11 Katoliška služba božja. — 12.15 Glasbena matineja. — Ki Pestra ura.
—	17.15 Koncert zabavno glasbe. — 20 Leharjev večer, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 10.30 Orgelski koncert. — 11 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 15.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.50 Koncert komorno glasbe. — 20.10 Ljudski predpustni koncert. — Milan: .10.45 Nabožna glasba. — 10.30 Koncert Radio-orkestra. — 17.15 Koncert nn mandoline. — 19.15 Večerni koncert.
—	20.30 Prenos operete iz Torino, nato plesna gpsba. — Praga: 19.30 Večerna proslava Rdečega križa. — 22.15 Zabavna glasba. — Langenbcrg: 16.30 Utrinek«, vesela igrica. — 20 Predpuslno zborovanje, nato plesna glasba. — Rini: 10 Nabožna glasba. — 13 Koncert Radio-kvintetn. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 21.02 » Ma non Lescaut , opera. — Berlin: 20 Večerni koncert, nato plesna glasba. — Katovlce: 1015 Prenos službe božje. — 12.8(1 Glasbena akademija. — 16 Koncert Radio-orkestra. — 17.40 Orkestralni koncert iz Varšave. — 20.15 Večerni koncert. — 23 Plesna glasba. — Toulouse: 13 Koncert Rndio-orkeslrd. — 18 Večerni koncert.
—	20.25 Pevski koncert. — 21 Koncert zabavne glasbe. — Stuttgart: 12 Orgelski koncert. - 13 Reproducirana glasba. — 15 30 Koncert Radio-orkestra. — 19.30 /Orlov«, opereta. — 23 Plesna gl sba.
—	M. Ostrava: 9 Prenos službe božje — 11 Glasbena ukudoniija. — 12 Opoldanski koncert. — 13.10 ReprodiKiranu glasba. — H! Popoldanski koncert.
—	19.30 Proslava Rdečegn križa. — 22.15 Zabavna glasba.
Vzgoja delavskega otroka
Safozijanski mladinski dom na Kodeljevcm praznuje v nedeljo svoj patracinij.
Lep. ;»ilnčcn dan ino jo spremljal, ko sem v zimskem mrazu izstopil na remizi, da posctim sale-zijanski .Mladinski dom na Kodeljevem. Takoj ob ogalu um je že pozdravil velik plakat: Kino v Mladinskem domu vabi na svoje predstave.
Stopam čez most. Tamkaj-le, tista neoinetana hiša je Salozijanski mladinski <lom, me je poučevala neka ženica и otrokom v naročju.
Tista neoinetana hiša, mislim ko stopam ;ez železniški prelaz ter iščem okrog nje pravega vhoda. 1'rva vrata so btla zaklenjena, ostala pa — zabita. l'a poskusimo pri straneh: res, vrata so odprta in padem naravnost — v kapelo. Slednjič io pa mahnem kar okoli hiše na dvorišče, kjer je največji direndaj, vse polno otrok, ki igrajo, skačejo, se lové, da je veselje.
Gospod ravnatelj so ua Rakovniku, ; je vedel eden izmed fantov. T'a pokličem gospoda pod-ravnatelja.
Iz globine suteréna .se pojavi duhovniška postava gosp. podravnatelja Babiča Franca, letošnjega novomašnika.
Obkrožal ga je velik krog dečkov, Id so ga lovili za roke, ga izpraševali, mu moleli izkaznice pred oči ter zrli v njega z onimi velikimi, zaupnimi otroškimi očmi, v katerih še sama ljubezen in nepokvarjene otroške sanje počivajo; ki so globoko in ■isto kakor gorsko jezero.
Poslal jili jo nn dvorišče k vodju.
Mene pa vodi po stopnjicah navzdol, v obed-Uico, da tam počakani g. ravnatelja
Med tem mi pripoveduje zanimivosti in nekatere podrobnosti iz življenja teh otrok.
Vsa okolica, Kodeljevo, Moste. Huda jama itd. je izrazito
delavski okraj.
Starši so po večini uslužbenci pri cestni žc-fezuici, pri :»Saturnusu::, Kolinskk itd.
Ta eminentna delavska četrt pa je bila in bi bila še vedno brez vsake moralne vzgoje, brez središča duhovnega življenja, /.lasti žalostno, najbolj žalostno poglavje pa jo tvorila
zanemarjenost otrok,
ki jih je v lem delu ogromno, še mi je na kratko pripovedoval o načinu pridobivanja otroškega zaupanja. o njihovih početkih. ua kar se nagloma vrata odpro in vstopi mlad, vesel in smejoč se duhovnik, močan in širok, ravnatelj lega zavoda gosp. dr. Franjo 1! 1 a t ni k.
Prisedel je k meni. dočiin je gospod podrav-uatelj odliitel z dečki ven na igrališče.
Gospod ravnatelj mi pripoveduje na kratko
zgodovino
zavoda; zavod je star okoli 10 let. Sprva sta bili dvo vojaški baraki, ki jih je priredilo za mladinski dom društvo, ki se jo osnovalo baš v ta namen, da obvaruje in skrbi za zanemarjeno mladino, da jo iztrga pogubnim vplivom ulico in da jim nudi močno moralno oporo. Ko so barake odpovedale službo — razpadale so že — se je društvo, ki je poklicalo 'ako,j ob početku v ta mladinski dom že
salezijnce,
idločUo, da sezida nov dom. Stavba se je pričela 1.192-1. in od takrat je v njej mladinski dom pod vodstvom salezijancev.
Bila jo težka doba preizkušnje za uje —, ki je priklpela do vrhunca letos ob novem letu: Mladinski doni so žo morali zapustiti, zaprli so dnevno zavetišče, zdelo se je, da bo ves dolgoleten trud za mladino — izgubljen.
Božja previdnost jih je pa rešila: Ljudska posojilnica v Ljubljani, ki je bila prevzela kritje dolgov za mladinski dom od prejšnjega društva, je po daljših pogajanjih popustila v ceni toliko, da so mogli kupiti ves «lom salezijauci. ki so ga koncem januarja prevzeli in zopet otvorili dnevno zavetišče. Ljudska posojilnica je pa s tem storila veliko in lepo dejanje, da je ohranila dom mladini.
Danes dom še ni opremljen. Povsod manjka še najpotrebnejšega inventarja. Vendar Bog skrbi za svojo.
> In vaša v z g o j a V
>M i vodimo politiko O ce naša je povzel besedo veselo gospod ravnatelj.
Kljub temu. da so bile <1 v e leti sem zdaj tako velike težave, in da je primanjkovalo osobja — g. inšpektor radi nestalnosti doma ni mogel žrtvovati dovolj inoči — jo vendarle počival nad vsem podjetjem izreden božji blagoslov.
In tudi ljudje so se tako navadili, tako so vzljubili zavod, da so pedvzeli letos, ko bi naj bil ukinjen, vse korake, da bi se zopet otvoril. Tako ni se čutilo pomanjkanje tega zavoda.
Vzgoja
otrok in fantov .s: ravna v domu, kakor že omenjeno — po politiki očena.ša.-.
Sicer danes še ne moremo nuditi vsega kakor bi hoteli — n. pr. pomoč za šolsko naloge, instruk-eijo itd. — vendar je upanje opravičeno, da bo v najbližji bodočnosti se tudi ta vrzel zamašila — s pomočjo stalnega osobja in do voljnih sredstev.
Metoda vzgoje je pa izrazito moderna, mogoče naj modernejša.
Kar danes še s tako žalostjo, s tolikim naporom iščejo največji duhovi, nad čemer si belijo glave največji vzgojitelji — to je že zdavnaj velik učitelj salezijancev, bi. I. Bosco našel in uvedel v svojo vzgojo. Naj lu navedemo samo načela to vzgojo!
Dva sistemu
sta. ki .-e uporabljata lahko pri vzgoji: tkzv. re-p r e s n 1 n i ter tkzv. p r c v e n t i v u i sistem.
Prvi sistem postopa nekako lako-lo: Učitelj ozir. vzgojitelj sloji vedno za otrokom kakor s šibo v roki 1er mu grozi: »Bodi priden, ne krši reda, sicer... že veš, kaj tc čaka! III. L Bosco lepo govori o tem. ter pravi, da so tc vrste metode v veljavi po vojašnicah in povsod, kjer je opraviti z dorastlimi in razsodnimi ljudmi.
I)rugi preventivni sistem, je pa popolnoma drugačen. Tu jc izhodišče za ravnanje vzgojitelju samo tnisci, kako preprečiti zlo. greh. »Kuj pomaga kaznovati po prestopku, ko je Bog
že žaljen?«- to je bila vedno žalostna ugotovitev bi. Bosca. Vzgojitelj se ne razgiljo torej šelo po prostopku, šelo i>o storjenem zlu, po škodi, ampak usmerja vso svojo vzgojno spretnost in skrb k temu, j da prepreči zlo; to pu doseza lia ta način, da | nikoli ne izgubi gojenca izpred oči, ter da mu po- | sveča vedno vso svojo pozornost. Zato ne pušča go- | jencev nikoli samih, ampak jo vedno med njimi. | ne toliko kot predstojnik ali samo kot paznik, ampak še bolj kot skrben oče, ki skrbi za svojo sinove. dolder niso zmožni vladati samega sebe.
To sta dva svetova: prvi temelji na ; strahu, drugi na ljubezni. Prvi sistem ustvarja med ; predstojnikom in gojencem razdaljo, predstojnik se ! pokaže samo takrat, če je treba ostro nastopiti: ! obraz temen, pogled neznupeii, nastop rezervirati in oprezen, tako dn odbija s strahom; učenec in učitelj hodita vsak za-sé po ločenih stopinjah, ne da bi so kdaj našla. — Nasprotno pa preventivni sistem gradi samo na zaupno in prisrčno razmerje, ki stori, da se gojenec iskreno vda in zaupa svojemu predstojniku. Avtoriteta stopi s svojega vzvišenega sedeža in gre, ne da bi izgubila svojo veljavo, prav med gojence, da jih obda z neprestanim, ljubeznivim varstvom. — Nima oči zaprtih, a ni malenkostna, ampak zna ludi spregledati marsikaj. Ta sistem ne zabranjuje ne prijaznega obraza ne prisrčne besede, no očetovske dobrohotnosti v ravnanju in neizprosno razruši vse pregraje, ki jih zahteva napak razumljena sposlljivost in ki jih ostanki jonzenizma hočejo postaviti med učitelja in učenca; z eno besedo: vzgojitelj postane vsem vse, da pridobi mlada srca Kristusu."' Nesrečen je tisi i zavod, tako je pisal bi. Bos*> I lela pred svojo smrtjo, 1. 1884., :> v katerem Imajo predstojnike samo za predstojnike in ne bolj za očete, brate, prijatelje. Takih predstojnikov se bodo bali, nikakor jih pa ne bodo ljubili.
To so torej osnovna načela salezijanske vzgoje. To je njihova, rekli bi, teorija.
I il p r a k s a ?
Že pri vstopu sem bil videl, kako skačejo, se lové in igrajo vzgojitelji z otroci.
Gosp. ravnatelj mi jc v svoji ljubeznivosti ]>odal še kratko
praktičen pregled
njihovega dela.
Otrok zahaja v dnevno zavetišče, ki ga vzdržujejo in ki je bistvo mladinskega doma. ob nedeljah do 300. ob delavnikih do 200. To so ogromne številke.
Razdeljeni so po starostni dobi na tri oddelk ■ in sicer tvorijo otroci od ti. do 10. leta prvi oddelek (rdeče izkaznice), od 10. do 1-1. leta drugi (zelene), od 14. do 18. leta (modre) in starejši tvorijo sami zase že — krožek.
Zaposleni so od tedaj, ko prihajajo iz šole pa do skupne večerne molitve kar najbolj: Najrazličnejšo igre. tamburaši, šah, pevski zbor, knjižnica, dramatika, spori — vse, vse je dečkom na razpolago.
Vmes se pa še vedno najde čas za šolsko pripravo ter se uporabijo ugodni momenti za kako dobro, lepo besedo, ki pade — kar med igro — vedno na rodovitna tla.
Ko se zmrači, gredo vsi k večerni molitvi v kapelo: Vodja spregovori nekaj lepih besed, da vplodijo čakajoče, mlade duše in nato domov.
Najlepše poglavje je pa jutranja služba božja. Ni kmalu cerkve, kjer bi prihajalo redno vsak dan k sv. maši toliko otrok kakor baš v tem delavskem okraju. Mala borna a prijazna kapelica je polna vesele inladeži. ki daruje svoje mladostne ure Bogu.
Pogled, da je človek ganjen...
Poglavje zase tvorijo — že omenjeno izkaznice, ki jih ima vsak - mladinec: (gojenec, ki pohaja v mladinski dom; navadno so znani ti dečki pod imenom vorator janok, zavod ozir. dnevno zavetišče se pa imenuje -oratonj». kakor jih je nazval že bi. 1. Bosco.)
Te izkaznice so sicer samo zunanjo sredstvo, igrajo pa silno imenitno vlogo v življenju otrok. Ponos vsakega otroka jo namreč, da lahko pokaže čim več žigov: ;>Prisoten je bil- z datumom. To je tekmovanje! In med tem ali lii čas tako zlat, da se seje seme božjega kraljestva, miru in ljubezni v otroške duše?
Stopila sva aa dvorišče: Cela tropa otrok naju jo obkolila; lovili so g. ravnatelja za roke ter se prepirali — kdo bo smel pri večernicah minislrirati.
Fantek, ki ga je držal za roko, se sploh uto-lažiti ni dal ter je jokal, ker ni smel minislrirati...
Sami delavski otroci, od najmlajšega do najstarejšega so se podili okoli — vendar vsi tako lepi v svojem vedenju in veseli v svojem srcu.
Ali tli ta način — ixlino pravilen in primeren za vzgojo delavskega otroka?
Delavski otrok, ki je po svoji naravi že nezaupljiv, vsled pomanjkanja, bede pa prezgodaj dozorel, izpostavljen pogubnim vplivom ulice in vsega okolja, samoten, ki ga gledajo vsi po strani — potrebuje samo enega:
Ljubezni, ljubezni, ljubezni.
tu razumevajočega zaupanja . ..
Gosp. ravnatelj se mi je smehljal : Vem, kaj mislite: Odkod bomo vzdrževali vse io? — Trdno vero imam, dn bo v. božjo pomočjo šlo. Previdnost nas jo postavila semkaj, ona bo tudi skrbela za nas. — Vondnr se moram spomniti šo vseh številnih dobrotnikov, ki so nam pomagali in se spominjajo vedno teh ubogih otrok. Vidika zalivala gre tu zlasti Vincencljevim in Kliznbetinim konferencam ter mnogim posameznikom, — še to: Gosp. župan Oražom iz Most, ki je bil soustanovitelj zaveda ter jo istotako velik dobrotnik zavoda, bo popravil zcvajočo vrzel še s tem. da snuje zdaj še dečje zavetišče za otroke do 0. let«, ki je sedaj še nimamo. Tako bo pač več ali manj poskrbljeno za ugodno rešitev teh perečih socialnih vprašanj na vzhodnem koncu Ljubljane. — Vesel sem pa najbolj tega. da smem sodelovati na rnzširjevanju in utrjevanju božjega kraljestva v dušah vsc-li ponižanih in žalostnih, vseh re.vežev in zlasti otrok.
Bodočnost naše živinoreje
Vprašanje marijadvorske pasme
Po uveljavljenju novega živinorejskega zakona postaja tako) tudi aktualno vprašanje dolo-čitv e mej posameznih pasemskih okolišev. Ker bodo tozadevne določitve veljale bržčas za daljšo dobo je naravno zelo važno, da se posameznim plemenom odmeri in določi pravi, iz ekonomsko-gospodarskih vidikov utemeljeni obseg. To_ velia predvsem za marijadvorsko pasmo.
Že na Dolenjskem sem razmišljal o tem problemu. Lepi dohodki, katere so prejemali po-samni dolenjski živinorejci za prodano siro plemensko živino, so nn dali misliti. Vendar si nisem upal prav — z ozirom na trudicije marija-dvorcev — s stvarjo na dan.
Nedavno pa me je povsem nepričakovano vprašal mladi štajerski strokovnjak v Ljubl'ani, kaj mislim glede bodočnosti marijadvorske pasme. In zdelo se mi je, da se mi je odvalil težak kamen iz .srca spričo dejstva, da je tudi tovariš dvomil glede tega starega tradicionalnega štajerskega plemena. In nepričakovano mi je jel svetovati tudi tovariš v Celju, naj polagoma forsiram v Šaleški dolini »pomurce«. — Naj navedem še naslednic primere, ki ne govorijo v prilog sicer tako priljubljenim marijadvorcem:
Znani živinorejec, in deželni poslanec Feinig pri Velikovcu mi je lani prav resno razlagal, da bodo marijadvorsko pleme na Koroškem izpodrinili južno od Drave »pinegavek, seveçno od Drave pa . simenlalcic. Simentalska živinorejska zadruga v velikovški okolici se namreč vedno bolj in uspeš-uejše širi iu se pozna nje vpliv že posamezno na naši strani.
V	Mežiški dolini v splošnem ljudstvo ni zadovoljno z * marijadvorci« —naravno ta nezadovoljnost ne izvira iz utemeljenih strokovnih razlogov —, v Kotljah se je pred par leti z nesorazmerno visokimi stroški ustanovilo društvo rejcev pinc-gavskega plemena, posamezno pa redijo vplivnejši posestniki staro, frankovsko živino.
V	inarenberškem okraju še dosedaj ni bilo mogoče iztrebiti starih >berncevc in spominjam se, da so ob priliki lincencovanj pred petimi ali še-
stimi leti bili najlepšo vnanjosti bikci, v katerih je bik» nekoliko bernske ali simentalske krvi. In marsikdaj smo zatisnili tudi obe očesi in smo li-cencirali simentalskega bika za marijadvorskega.
Ali bi ne kazalo torej meje marijadvorskega plemena nekoliko zožiti? Saj bodočnost imajo lo na večjem teritoriju razširjene pasme! To dokazuje tudi Avstrija in Bavarska, kjer vse te male pasme izginjajo. In ali moremo pričakovati, da bodo lepo marijadvorsko plemensko živino kupovali kdaj v svrho regeneracije Srbi in Hrvati? Iz tega vidika nimajo torej kraji z marijndvorsko živino niti te bodočnosti, kakor Dolenjska. Smotrena selekcija oziroma izbira, ki je predvideva novi živinorejsici zakon, bi imela za marijadvorski okoliš Ie strogo omejeni, lokalni pomen in bilo bi brez pomena vzgajati živino v plemenske svrhe v večjem obsegu. Vsi okoliši v dravski banovini bi lahko torej v bodoče redili tudi plemensko živino za eksport v južne kraje, razven okoliša, ki redi »marijadvor-ce«! Selekcija v tem okolišu bi imela torej pomen Io za domačo rabo.
Pa tudi vprašanje je, če bo smotrena odbira domačega plemena v marijadvorskem okolišu privedla do tako hitrega uspeha glede zgodnje zrelosti, oblik, mlečnosti itd., kakor pa splošno razširjenje pasme, ki stoji glede teh lastnosti že na-dokaj višji stopnji, n. pr. simentalska pasma! Saj se »simentalci baje tudi v Prekmurju prav dobro obnesejo in so bile govorice glede obolelosti tega plemena večinoma neosnovane.
Naravno se človek težko odreka temu staremu. domačemu, belemu plemenu, ki ima na Štajerskem najslavnejšo preteklost in narod se še danes prav živo spominja uspešnega pospeševalnega dela gg. Jelovšeka, Martin Zupanca in inž. Zi-danšeka v marijadvorskem okolišu. Vendar živimo danes v dobi. v kateri odločuje le stvaren ekonom-i ski moment in ozir dobičkanosnosti in radi lega bi mogli mogoče prekiniti, čeprav ne z lahkim srcem ludi s tradicijami nekdanjih mej govejih pasem.
Fr Wernig, Slovenjgradec
* Tc besede je zapisal prof. Ani. Logur v svoji knjigi: Vzgojna metoda 1)1. .lati. P. ose a na str. 24, ki je izšla v založbi Salezijancev v Ljubljani 1929 Izvrstno iu zanimivo knjigo priporočamo vsem, zlasti vzgojiteljem.
Zadružna gospodarska banka
Bilančna seja uprave zavoda je 13. t. m. odobrila bilanco za 1929, ki kaže lep napredek napram prejšnjim letom. Zavodu zaupana tuja sredstva so se v teku leta 1929. povečala od 381.0 milij. Din na 160.4 milij. Din. torej za celih 85.4 milij. Din. S to vsoto je Zadružna gosp. banka postala zavod, ki v Sloveniji razpolaga z največjimi tujimi sredstvi. Ne samo zadružništvo ampak tudi drug poslovni svet se v vedno večji meri poslužuje banke. Pripominjamo, da so istočasno znašala tuja sredstva kreditnega zavoda 446.65 (1928 441.1) milij. Din. Bilanč-nna vsota zavoda je lani narasja od 399.1 na 490.0 milij. Din jn pričakovati je zaradi nadaljnega ugodnega razvoja poslov, da bo v letu 1930. znatno presegla vsoto pol milijarde Din. Med aktlvami so največja postavka dolžniki s 294.6 (275.5) milij., nato menice 92.5 (68.5). Tradicionalna likvidnost zavoda je razvidna iz velikih blagajniških rezerv. (29.5 milij.) in (frugili likvidnih postavk. Vrednostni papirji so se znižali radi odprodaje večjih množin državnih papirjev (od 24.8 na 17 milij.). Dividenda ostane neizpremenjeiia: 9
Odpomoč vinski krizi
Dejanja govore. Vse konference, kongresi in posvetovanja niso zalegla, ker vinske krize še do danes ni konec. Vinogradniki, organizirani v zadružništvu ali neorganizirani, gmotno veliko trpe zaradi nemožnosti prodaje svojega vinskega pridelka.
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju se je, kot ena izmed najstarejših zadrug te stroke, trudila dolga leta, da bi s svojimi dragocenimi izkušnjami jKjmagala v prvi vrsti svojim zadrujuim članom s sistemiziranjem enotnega tipa vin, kakor tudi s čiščenjem toga uaravnega produkta — ne samo v centralni kleti, temveč tudi pri posameznih zadružnikih po selili — do vsaj skromno povrnitve ogromnega truda in naporov. Žal še do danes ni mogla doseči pravega izjioda iz težke krize. Dasiravno je urejevala vrelne kleli s svojim večletnim preizkušenim, umnim kletarstvom, vendar ni mogla s svojim posredovanjem ublažiti vinske krize vsaj v prid svojih članov zadružnikov. Trudila se je s prevzemom in prešanjem grozdja od vinogradnikov, toda ta pomoč je dosegla za enkrat le ozke meje; takemu načinu pridelovanja grozdja se je na poziv zadruge odzvalo šele za letošnjo kampanjo več članov. Zadruga skuša tudi še na drug način omiliti vinsko krizo s tem, da je v naši državi ustanovila v večjih mestih, trgih in industrijskih krajih svoje lastne točilnice, v katerih nudi le pristna domača vina svojih za-f družnikov po najzmernejših cenali.
Po vseli omenjenih skušnjah ni preostalo zadrugi drugega, kakor da so je kljub visoki izvozni carini odločila poiskati trdne stalne stike z inozemstvom. Po dveletnem tnidapolneni delu ji je uspelo iste najti in si jili zagotoviti. Da pa še bolj ukrepi to svojo zunanjo zvezo, je ustanovila zadruga svojo glavno zastopstvo v Avstriji in sicer v Gradcu z velikimi zatožnimi kletmi, kjer sc razpečujejo naša vina v sodih iu buteljkah na drobno iu tudi na debelo po konkurenčnih cenah v kleteh hotela Pri zlatem konju;' (Zum goldenen Ross, (ira/., Mariahilierstrasse 9), čigar lastnik je bivši Celjan g. Ludvik Koser ml. Jugoslovanom, ki po-sečajo Gradec je dana možnost, da dobe pristna domača vina v omenjenem hotelu, kjer je tudi vsa ostala postrežba renomirano prvovrstna. Tudi cene so zelo nizke in zmerne; tako stane n. pr. zelo dober obed S 1.30 (10.40 Din), večerja S 0.80 (Din 6.40) itd. V dogledneiu času bo otvorila zadruga tudi na Dunaju svojo veliko založno Met, kjer ima tudi že zasigurano lepo število odjemalcev, hotelirjev in gostilničarjev. Zadrugo podpirajo predvsem tamkaj bivajoči Jugoslovani in Cehi Iz vsega navedenega jc jasno razvidno, da je le v močnih zadružnih organizacijah podano jamstvo /u gospodarski razvoj in napredek našega kmetijstvu oziroma vinogradništva.
Borzo
Dne 14. februarja 1980.
DENAR
Devizni promet je bil danes srednji, največ ga je bilo v devizi Dunaj. Zaključeno so bile devize Berlin. Curih. Dunaj in Praga, v katerih je intervenirala Narodna banke. Razen Berlina, ki se je učvrstil, so bili ostali devizni tečaji slabejši.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2277 bi.. Berlin 1351.50—1357.50 (1856), Bruselj 791.4« 1)1.. Budimpešta 992.88 bi., Curih 1094.40-1097,40 (1095,90). Dunaj 797.90—800.90 (799.46), London 276.14 Id., Newyork 56.69 bi.. Pariz 222.42 bi.. Praga 167.71—168.51 (168.11), Trst 297.26 b!
Zagreb. Amsterdam 2273.60 —2279.60, Berlin 1354.50—1357.50, Bruselj 791.46 bi., Budimpešta 991.38—994.38, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.96 —800.96, London 275.74—276.54, Nevvvork 56.59— 56.79, Pariz 221.42—223.42, Praga 167.72—168.52. Trst 296.192—298.192. — Devizni promet je znašal brez kompenzacij 5.57 milij. Din.
Belgrad. Berlin 1354.50—1357 50, Curih 1094.4 —1097.4. Dunaj 797.96—800.96. London 275.74— 276.54, Nevvvork 56.59—50.79, Pariz 221.42—223.42, Praga 167.71—168.51, Milan 296.20—298.20.
Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.775, Atene 6.71, Berlin 123.725, Bruselj 72.20, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.07875, Carigrad 2.40, Dunaj 72.975. London 25.1975. Madrid 65.40, Newyork 518.275, Pariz 20.295. Praga 15.3375, Sofija 3.75 Trst 27.126. Varšava 58.05, Kopenhagen 138.775 Stockholm 138.95, Oslo 138.175, Ilelsingfors 13.025
VREDNOSTNI/PAPIRJI
V	Ljubljani neizpremenjeno.
V	Zagrebu je bilo 7% invest pos. zaključeno po višjem tečaju 81.50, nadalje je bila zaključena vojna škoda prompt 200 kom., za februar 1020 kom. in marec 1800 kom. Na tržišču delnic je prišlo do zaključka samo v Union-banki po 204. V Belgradu pa je bilo danes 1% Blerovo pos. zaključetio po 4.121.
Ljubljana. Celjska 170 «len., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 930 den., Kred. zavod 170 den., Strojne 75 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 250—260.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda kasa 412—414 (412), termini: 2. 411-411.50. 3. 411.50—412.50 (412.50, 412), dec. 416-419, srečke Rdeč. križa 35 den., ',% inv. pos. 80—80.50 (81.50), agrari 50—51, 8% Bler. pos. 90—91, 7% Bler. pos. 80.50—81. — Bančni pap.: Union 203-204 (203), Pol jo 65 den., Hrv. 50 den., Kred. 101—105. Jugo 87—88, Ljublj. kred. 125 den., Medjun. 60 den., Nar. 8550 den., Prašted. 925—930, Srpska 163 den., Zem. 136—140, Ravnagora 75 den., Etno 163 den., Katol. 35 den.. Obrtna 36 den. — Ind. pap.: Guttmann 185—190, Nar. šum. -tO bl„ Nasice 1630 bi., Nihag 4 bi., Sla-vonia 200 den., Slavex 88 den., Danica 110 den., Drava 280 den., Šečerana Osjek 392.50—400, Beč-kerek 1000 den., Osj. Ijev. 180—210, Brod. vag. 110—120, Union 125—150, Nar. mlin. 20 den., Isis 20 den., Ragusea 425 den.. Jadran, plov. 505 den. Oceania 180 den., Trbovlje -180—490, Vevče 130 d.. Piv. Sar. 160—180.
Belgrad. 1% invest. pos. 84, agrari 51.50-52.50, vojim škoda 415.50, II. 412—413, III. 413.50 —115. 7% Bler. pos. 4.121, Narodna banka 8600.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 94.20. Wienei Baukverein 21, Creditanstalt 51. Escompteges. 170 Alpine 36, Trboveljska 59.60, Leykam 6.45, Rimo Murany 104.60.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 1 vagon oglja in 3 vagoni desk smreka-jelka. Tendenca mlačna.
Povpraševanje je za kost. brz. drogove, neob-robljeno parjeno bukovino. hrastove frize. 1 vag, suhih buk. plohov in več vag. obrobij, suhih plohov.
Ponujajo pa se: 5 vag. hrastovih drv cepanic, 2 vag. desk (smreka-jelka), 100 m3 brod. poda, ca 1000 m:l hrastovih plohov in več vag. orehovih plohov.
Žito
Povpraševanje po pšenici boljše kvalitete ter po pšenični moki ničli je zelo živahno, vendar jo ponudba v pšenici zelo inala, v pšenični moki ničli pa je skoro sploh ni. Oba predmeta sta izredno čvrsta. — Koruza je neizpremenjena, a se prilično dobro oddaja. Izvoza je malo, pač pa je konzum v deželi stalno jak. — V ostalih predmetih je položaj neizpremenjen.
Ljubljana (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni. ml. tar., dobava prompt): pšenica bač. 80 kg 2% 268-270, 78 kg 265.50-267.50, 77 kg 257.50-260, rž 72-73 kg 2% 207.50-210, koruza um. sus. i 180—182.50, nav. vozn. 185—187.50, času prim. su-j lia 157.50—160, ječmen oz. 66—67 kg 180—190. 6E do 64 kg 170—175, oves bač. nav. vozn. 205—210, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 410-415.
Sombor. Pšenica sr. 207—212.50, koruza bač., zrna 102—107.50. Vse- ostalo neizpremenjeno. 'l'en denen neizpremenjena. Promet: 225 vagonov.
Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet živahen. Pšenica marec 22.67—22.85, zaklj. 22.73— 22.74, maj 23.57—23.76, zaklj. 23.63—23.64, olctobe: 23.26-23.34, zaklj. 23.33-23.34, rž marec 12.90-13.15, zaklj. 12.92—12.93. maj 13.68—13.85, zaklj. 13.70-13.72. okt. 15.26-15.83, zaklj. 15.32—15.88, koruza moj 14.10—14.20. zaklj. 14.14—14.15. julij 14.65-14.67, zaklj. 14.65—14.06, tranzit maj 13.20 —18.22, zaklj. 13.23-13.25,
Pri mojstru Jakopiču
Ko sva se menihi, du gu pusetim \ ateljeju, iui je nurisul Jakopič na kavarniško mizo /. drobcem svinčniku pot, ki pelje do njega. Načrt jc bil točen, razlaga — <la bi slepec zgrešiti jic mogel. Zamišljeno je napravil |wtem črno točko in dejal: »'i tika j pu stoji stara breza, tu morate noter, pa okoli hiše.,.«;
Na Šelenburgovi ulici je bila ob tisti uri jjVomenudu najbolj živahna, lica rdeča, nosovi rdeči od mraza, v čudni, nenaravni svetlobi ob-ločnic nemo vrvenje kakor elektrika nemo sveti... Tam stoji stura breza, nu Mir ju, in veliko okno sc bo svetilo v temi... Ko sem hitel, cla bi bil. kakor svn bila'domenjena, ločno ob sedmih na mestu, se uri je zdela svetlu promenada brezglasna ob pogledu nn zgovorno svetlobo v oknu nu Mirju.
Našel sem mimo breze po dvorišču do tiste dolge in puste hiše, ki bi tvorila žalosten vogal Emonskc in ceste na Mirje, če bi ne bilo baš na vofjlu nepopisno romantičnega gričku s stopnicami. z gradiču podobno utico na vrlin ter starodavnega, z mahom obraščenCga zidu. Mesec je svetil za silo, da sem našel do hleva, ki je tik ob ateljeju, in do vhoda zraven. Ko sem odnrl dvori, jc zazijala varno neprodirnu tema. а fiip na to se jc oglasil Jukcpič: . Slišim neko ropotanje — ali, kar mislil sem si, da ste Vi« — medtem so se zadaj na desni odprl» vrata in v širokem pramenu svetlooe, ki se je vsul v temo. je obstal — nio. kar tukaj noter, prosim.<
Toplo je \ Jakopičevem ateljeju; na pivi mah nisem vedei, kuni se naj postavim — preden so se oči priučile prostoru in ga površno premotrile, sen imel le občutek blagodejne toplote, ki me je sprejela. On je premikal neka stojala, ne vem zaka j Stena ua desni je vsa v barvali in baš nanjo svetita dve hruški, obešeni kur skupaj na vrvico zasilnega električnega voda. luni je menda slika radi katere sem prišel. Zaboji, stojala, put/ui okviri drugo na drugem naslonjena platna ob straneh, pri ■ prosto mize, stolica, ki ima široko luknjo \ slamnati mreži, druga, menda rokoko jo nekje zadaj med razno ropotijo, samo vidna... Kdo se nuj spozna? Bojim .sc stopili naprej, saj je vse založeno — a ko se ozrem pioti stropu, se mi zazdi, da mora biti prostor velik ..
Mislim, da sem nekaj jecljal, ludi ne vem. kaj je govoril Jakopič, medtem ko si jc zvijal cigareto in sva bila oba obrnjena v listo steno, pred katero je nekaj prostora, da se ra7.hodiš vzdolž kakor pred rampo na odru: ч nihče ne sme stopiti tja, kadar gre /.u res. Gledam v poslikano steno, opazim, do je platno pod stropom upognjeno, kajti strop je prenizek; opazim, da tvori slika nekak polkrog in da visi zgoraj na vsaki strani neposlikauo, surovo platno od stene ...
To jc ogromna slika v oljnatih barvah, k'i jo Jakopič dogotavlju za dvorano Okrožnega uruda za zu varovanje delavcev v Ljubljani.
Pomolči. nato reče: :>To je torej tista stvar. Luč zdaj ni prava. Pni elektriki ne morem tega delati, ie kako malenkost. Zjutruj bi morali priti, tedaj je prava svetloba .. pa kuj. ko podnevi ne utegnete... Tîitn-le zad-.j iz tistega kola je trebit zjutraj gledati. Popoldne je spet nič; solnce mi sije p fit v nu sliko» — stopi dva koraka - naprej in sloji pred svoj-m delom; '/ rokama, odmerja žarek pajprej. na skrajni levi točki slike, nekako za poldrug meter od lui — »tukuj-le sèm udari, čim posije skpzi okno. potem je tu, in tu, in tu... vse popoldne se mi vleče. Kadar izgine, je. pa že tema Moral bini vse zjutraj izvršiti. Termin je pred ItP'iiii čez dva tedna preneseni platno že ua mesto, du tam dokončam. Hudo je, du se gospodom tako.zelo mudi... Poglejte, saj še ni gotovo... ampak polagoma se boste že priučili in se razpoznali.«
Obmolkne. V tišino mrmram kako besedo., i Že odkar sem se vrnil s Hrvaškega, delam na tem, o, pu sem že prej mislil no to. Prav za prav. mi je prišla misel, da to-le naredim, ko sem čital o tisti utesreči v Pragi — saj se gotovo še spominjate — ko se je pri grudbi stavba )x>-•lrla... pu sa j je lakih nesreč povsod mnogo.
No, in sem tako-le nupruvil. Tukaj ua lovi sta dva; odnašata ponesrečenca, ki sc ga izkopal« izpod ruševin. Na sredi si pa misl'.m, da kleči njegova žena z otrokom — pa bi bila lahko tudi druga ženska — iu Kristus jo dvigu in tolaži, češ, da bo vse dobro, da bo njen mož spet zdrav. Tukaj, na desni, opozarju delavec, ki gu vidite da na Krista z roko kaže. svojega tovariša, ki je kopal, du se tam-Ie nekaj godi. nekaj čudovitega... V kotu je pa eden, ves v svojem delu, ki prenuša hlod. Tu spredaj stoji šajtrga, da označi še nekoliko delavski milje, zadaj jo pa šo kaka postranska figura, bolj v daljavi... Pa vse to je treba še. izdelati, nekaj mora postati bolj izrazito, zlasti skupina na i desni, tja pride v višini prsi nekoliko svetlobe, šolnčne... ampak rahlo — solnce je tum-le polno, kjer stoji Kristus... Nu levi spredaj pa pride tudi svetloba, u ne solnčua: bleda... Potem je treba pa marsikaj še zabrisati — vse. kar ni bistveno... saj vidite.
In se obrne, poišče ne' 'j kartonov, izvršenih v ciljii, celo neko vćč.je platno na stojalu pomakne bliže:
•Tu imam skice. To-le večjo lin stojalu sem predložil kot načrt. Potem sem napravil šc tele... počasi, dokler ni nekako dozorelo. Iu potem sem se lotil pripravljalnega dela. Tu poglejte študije« — iu se skloni nad kuponi velikih papirjev, ki leži na tleli; z ogljem so izvršene risbe, a vseli je gotovo petdeset — .delal sem jih po modelih. Nekaj unutoiničnili detajlov , nekaj gibov, pa nekaterih figur, ki sem zanje delal študije po modelih, sploh nisem vzel na sliko« — medtem mi razkazuje lisi za listom ..
Potem vse najprej narisati, popravljali... In še vse rokodelsko delo- poslikati platno, tla kuj vidiš... Nato šele spet pričtieš s pravim delom, r. oblikovanjem, du podaš formul no in vsebinsko, kar si hotel podati. Tegu še ni videli veliko nu sliki. Človek si zamisli -tvur. v sebi jo ima in jo vidi... Mislim, da se ini posreči... vsebinsko, bi hotel, <lu bi bila dovršena . .
Jakopič si zvija novo cigareto. Gre tja proti ozadju. Stopim mimo stare pisalne mize, na nji vidim pozlačeno baročno rezbarsko tlelo, ogorke, vozne liste, prnh ... na drugi mizi paleto, čopiče, na paleti se sveti št1 sveža barva, po terpentiuovein olju diši ...
Iu sem nupruvil z:t modele podst'ivek in neke reči, da služijo kot blazine modelu, <lu ga hrbet ne Ixjli preveč v težki pozi.
Zdaj se ozrem iz ozadju proti sliki. Pregledani skupino, ki jo jasno vidim, Jakopič pa zraven mene:
Kukor vidite, so figure nu ki.j jih odsekane... Hotel sem naznučiti. da nisem izpolnil okvira dekorativno. Naj bo videti, da si predstavljam. kuko se dogodek na obeh straneh nadaljuje, du je slika le i/nv... Zasenčite žarnici z roko... od tli vidite bolje...«
Jakopič je z mišjimi že drugod. Pri britan-sk - razstavi, pri nevšečnostih in kr.incdi.juli. ki se pletejo in katerim ni ne konca ne kraju...
Ali greva mulo v kavarno?« —--
Ko sva stopila na prosto, je sijal mesec z jasno, svetlo lučjo. Krenila sva po dvorišču, mimo stare breze nu cesto. Ozrl sem se v okno, ki je bilo temno, u se je mesečina rahlo zrcalila v njem.
Po iliuionski cesti svn šla, j a kotu č je pokazal nu desno: »Tam-Ie v elii tistih bajt sem se rodil...« .
Ko sva prišla do Jelačinove hiše, nvi je pokazal. kje je stanoval, dokler je bila tista hiša še bratova lust... Govoril je o očetu, o letih, ko se je vračal v očetno hišo s šolan iu v tujini, v tisto hišo, kjer ima zdaj atelje, o Škofji Loki. kjer je prežiivej z družino tri leta ..
>Čital sem, da bo vozil kmalu avtobus na Preserje, v Podpeč. To bi bilo zame ugodno; spomladi si želim slikati tam zunaj...«
•:>Kako ste imenovali svojo sliko, gospod Jakopič?««
»Kristus tolaži ponesrečence.,. .	s. š.
Revije v sovjetski Rusiji
Znani v Belgradu živeči ruski publicist in časnikar Evgenij Za h arov je v zadnjih dveh številkah »Srp. Knj. Glasnika« objavil dal,šo beležko o književno-umetnostnih revijah v današnji Rusiji. Njegov kondenzirani pregled je zanimiv in pokaže marsikatero dobro in slabo stran stanja sodobne sovjetske književnosti. Posebej poudarja odvisnost posameznih revij od režima in kričečo marksistično-komunistično tendenco, ki jo režim zahteva in sugerira. Moskva je tudi v revijalni književnosti vodivna. Ljeningrad je daleč za njo. Zaharov omenja, da ima komaj sedmi del revij v primeri z Moskvo. Naklade sovjetskih revij so razmeroma nizke (razen par izjem); posamezne številke po obsegu precej zaostajajo za predrevo-lucijonarnimi.
Vodilne revije so vsekakor »Krasnaja Novj«, »Pečatj i revolucija« in »Naši dostiženija«. Vse tri izdaja državno podjetje Giz (ali Gosizdat.) Prva jc najbolj razprostranjena (12.500 tiraža) in izhaja štirinajstdnevno na 15 tisk. polah. Pri njej sodelujejo najboljši sodobni ruski prozisti A. Bjeli, V, Šatajev, Prant. Romanov, V. Veresajev, A. Tolstoj, VI. Lidin, B. Lavrenjev, L. Ležnjev, A. Sera-fimovič, A. Jakovljev, K. Fedjin. Lani je Ehren-burg objavil v njej uspeli roman »Deset konjskih lil«. Pesem je v »Krasni Novi« šibkeje zastopana. Nad povprečnostjo sta Kirilov in Imber. Sploh je v sovj. literaturi opazili mogočen porast kratke proze na škodo pesmi. Tudi romanska literatura zadnja leta rapidno narašča in v prevodih poplavlja zapadne književne trge, specialno nemški.
»Pečat i revolucija« je druga revija Gos-iz-dala in je izpolnila deset let izhajanja, Je predvsem bibliografskega značaja.
Urednik »Naši dostiženija« je znani pisatelj Maksim Gorki. Kako režim posega celo na književno polje, je jasntj razvideli iz dejstva, da je Gorkega sourednik pri »Naših doçezanjih« nekdanji prosvetni komisar Lunačarsk«, ki je istočasno tudi v uredniških odborih še nekaterih drugih revij,	•
Lani preminuli vodilni boljševiški kritik Vladimir Friče je bil osnoval revijo »Literatura i marksizem«.
Po tiraži najmočnejša (21.000) današnja strožje književna ruska revija je vsekakor »Novi mir«, ki izhaja od 1. 1925. Po obsegu tekmuje s »Krasno Novjo«, a je daleko cenejši. Vodilna osebnost pri njem je književni kritik Vjačeslav Polonski. List finansirajo moskovska »Izvestija«. Isto podjetje izdaja ludi popularno »Krastio njivo«, ki je osnovana pred sedmimi leti in izhaja tedensko.
Razen zgoraj omenjenih revij izhajajo v Mo-
skvi še »Savremeni teater« (tednik, 20.000), »Ogo-njok« (tednik, 450.000 tiražal) in še nekatere. Tu zadnja revija je književno manj vredna, ker posveča največ pažnje zabavni, lahki literaturi. To je jasno videti že iz njene razprostranjenosti.
Ljeningradski »Oktjaber« izhaja mesečno pod uredništvom A. Serafinioviča. Razširjen je zelo slabo. Omeniti je treba še tednik »Žizn lsku-stva« in mesečnik »Na postu«, ki je glasilo futuri-stičnih boljseviških književnikov z Majakovskim na čelu.
P. Keržencev ureja štirinajstdnevnik »Knjiga i revolucija«, ki je srednje razširjen.
Glasbeno kulturo goji dvomesečnik »Muzika i revolucija«.
Časnikarji imajo svoj štirinajstdnevnik »Žur-nalist«.
Lunačarski ureja »Iskustvo < (»Umetnost«), ki je v glavnem list za gledališče in likovno umetnost. Gledališkim vprašanjem posvečata posebno pažnjo reviji »Derevenski teater« in pa »Rabočij i teater« (»Vaško« in »Delavsko gledišče«).
Najpomembnejša bibliografska lista sta danes v Rusiji »Bibliografija« in »Nove knjige«. Prvi izhaja tromesečno.
Arhivsko vrednost imata »Arhivni trud« (tromesečnik) in »Krasni arhiv« (dvomesečnik), ki ga vodi znani zgodovinar profesor M. Pokrovski.
Almanah »Zemlja i fabrika« je režimski, Ureja ga avtor »Cementa«, Fjodor Gladkov.
Listov s prosvetnim obeležjem je zelo mnogo. S šolskimi vprašanji se bavi »Na putjah k novo j škole«.
Kol informativno glasilo o inozemski revolucionarni literaturi služi Lttnačarskega dvomesečnik »Vestnik inostranih literatur«. Za n;im stoji Mednarodna pisarna za revolucionarno literaturo.
Taka je približno slika današnjih ruskih revij. Mnogo jih je in raznovrstnih. Kljub vsemu pritisku marksistovske kritike in teorij o umetnosti, ki jo propagirajo oficijelno sovjeti, nova ruska književnost ne služi brezpogojno in izključno zahtevani liniji (»socialnemu naročilu«, kakor se to imenuje po oficijelnem ruskem terminu), ampak odseva skozi dela neodvisna miselnost in individualnost pisateljev, ki se tudi ne izogibajo, kolikor se pač dn, da kritikuiejo senčne strani sovjetskih razmer. Imamo torej tudi v sovjetski Rusiji prave umotvore duha. Pravi umetnosti pač ni mogočr diktirati, *«v»da pa ■»socialno naroČilo« kvari kvaliteto umetniških proizvodov. Literarna kritika seveda. Ia ie vseskozi marksistično-mate-rialistična.	Tone P.
Slovaška Mohorjeva družba
se imenuje Spolok (društvo) sv; Vojleclia. Njen predsednik je voditelj slovaške Ljudske stranke msgr. Andrej lilinku, ki je kljub svoji politični delavnosti tudi ne samo vzoren dušni pastir, ampak tudi vnet prosvetni delavec in veljk prijatelj slovaške knjige. Ravnatelj in urednik publikacij Društva sv. Vojteha je msgr. Jan l'iistenyi. Letos ! obhaja društvo v začetku meseca junija svojo šest-desetletnico. Zgodovina slovaškega naroda v zadnjih šestdesetih letih je vsaj tako lesno zvezan« s slovaškim narodom kakor razvoj slovenskega nai oda z Mohorjevo družbo. Zato bodo svečanosti zelo slovesne in veličastne. Slovaški kulturni delavci in zastopniki slovaškega ljudstva poromujo takrat na staroslnvne kraljeve llradčane v Pragi, kjer počivajo v cerkvi telesni ostanki sv. Vojteha. Z dovoljenjem merodajhih cerkvenih krogov prenesejo del telesnih ostankov sv. Vojteha v društveno kapelo v Trnavo na Slovaškem, kjer se botlo tegu slavja Udeležili desetlisoči vernih Slovakov, I zastopstva slovaških- izseljencev i/, Amerike, zastopniki poljskih kat. kulturnih delavcev in odposlanstvo hrvatsko družbe sv. Jerouiiiia. Na ta način botlo Slovaki dostojno počastili spomin patron« svojega največjega in najvažnejšega književnega društva. Sv. Vojteh je božjemu kraljestvu podrejal vse ostalo. Sv. Vojteh je veroval, v moč prosvete in v inoc ideje, a ne samo v gmotna in trgovska sredstva tega svola. Sv. Vojteh je bil sicer Čeh, , vendar je iz ljubezni do Boga šel oznanjat krščanstvo celo divjim Madjarom, največjim sovražnikom češkega naroda. Vedel je, da je nasprotnika mogoč'- najlažje premagati z duhovnimi sredstvi krščanske ljubezni. Veroval je, da tako vzvišena ideja kakor je krščanska, mora zmagati tudi v neugodnih razmerah in tako se ni obotavljal iti sejat krščanstva meti 1'ruse in lani 1.097. preliti svojo kri zanj. To so tudi ideje, ki so vodile in vodijo Slovake v njihovi politični in kulturni borbi takoj pj-ej pod Mudjari kakor zdaj v lastni češkoslovaški državi. Te slovesnosti bodo med slovaškim ljudstvom še bolj razširili!-smisel za društvo sv. Vojteha. Ce ima že sedaj 72.<HHi članov, se bo število društvenih knjig dvignilo gotovo preko 100 000. Društvo sv. Vojteha upravlja fond 150 000 čeških kron (2C0.00O Din) za nagrade najboljših leposlovnih knjig in fond Slovaške katoliške akademije, ki ima 2 300.00 Ivč (skoro 4 milijone Din) gotovine! Ob in po .Javnostih bosta še ta fondit znatno narastla. Tudi Slovenci hi se lahko marsikaj nuuëili od kat. Slovakov, zlasti pa ljubezni in po. žrtvovalnosti tli) svojega najbolj zaslužnega književnega podjetju.	_b_
Gostovanje pariške
La Petit Scene
Dva večeru smo imeli priliko, ob gostovanju tc svobodne igravske skupine spoznati kos sodobnega gledališkega stremljenja. Prav lahko rečemo, da nain je desetorica članov tega potti-jočejia »Malega gledališča« prinesla ne le dobre in izbrane gledališke zabave in užitka, temveč tudi mnogo novega, česar vsaj v taki meri in formi Ljubljana še ni videla. To gostovanje jc pomenilo za nas vsekakor prav presenetljiv uspeh. V premišljenem stopnjevanju smo videli oblikovane čistega gledališkega izraza, umerjenega na bistvo posameznega delrt in izdelanega s finim okusom iu močnim čutom za gledališko celoto. Kakor se zdi, ljubi to gledališče majhna dela, tudi taka, ki sama po sebi niso učinkovita ne radi svoje vsebine ne radi svoje umetniške izoblikovanosti — gledališče išče ob njih sebe, in tako tudi nepomembno delo lahko dobi prav izviren teatralicen izraz. Prvi večer sta si stali nasproti Marivoauxova rokokojska komedija in Molière-ova Prisil,ena snubitev. Dvoje lehkotnih ljubezenskih stvari, ki pa sta našli izborno sodobno tolmačenje svojega bistva: pri Molfère-u krhkost, ostrost sarkastičnega poklicnega komediografa, ki je bil tupatam tako blizu grobemu staremu rimskemu gledališču — pri Marivoauxu sladkoben, deloma dolgočasen literarni tema, ki pa jc v prav lutkastih dekla-matoričnih podobah in historičnih tipih našel svojo resničnost in zanimivost. Občudovati je treba pri Marivoauxovi igri čudovito salonsko linijo kreteni, dočim je bil Molière ves grotesken v občutju bo-rečega se in smešečega teatra. — Drugi večer je v naglih skokih stopnjeval teatraliko o modernih avtorjih in je dosegel svoj višek v Ana-tola France-a artistično brušeni domisleci s »Komedijo tistega, ki se |e poročil z nemo ženo«, Groteskni izraz je pokazal tupatam uporabo stare maske, zbora muzikalnega instrumenta, teatralično slilizirane obleke itd. Najbolj zanimiva pa je oprema odra in uporaba prostora. Zman,šani oder, polkrožni prostor, zmerno eksotična oprema, vse govori o pretelitanosti, da igravec šele v čimbolj nerealističnem in čim manjšem prostoru dobi svojo pravo tcatrsko obeležje. O tem bi se dalo naširoko govoriti. Posebej je treba omeniti uporabo prostora ne samo v vodoravni, ampak tudi v pokončni razsežnosti (zbor postreščkov .— ali pa stopnice v zadnjem komadu, kjer so osebe na vrhu spet utonile nekam v globino — vse to živo govori, da je to Malo gledališče v tesni zvezi s sodobnimi stremljenji absolutnega teatra, ki ga v Rusiji zastopa Muyerhold. Razumljivo je, da Fran-I cozi ta artistična stremljenja uporabljajo v mejah lepe oblike, ki bi ji skoraj lahko rekli: umetno t radi umetnosti. Za nas tako gledališče sicer ni ideal, zanimivo pa je kolikortoliko in v zmislu formalnega napredka tudi podučno, čeprav ga niso predstavljali prvovrstni umetniki. To gftslo-vanje je bilo prav prijazno in prisrčno srečanje in nam ostane v prijetnem spominu.	F, K.
Sneg
(K premijeri v mariborskem teatru. Spisal; Przy-byszewsky; režiser: J. Kovic.)
Iz. sicer enostavne motivnosti snuje sloviti Poljak resnobno dramo, ki zori v specifično poljskem miljeju; in se razpleta brez odvečnih, p e-lomnih in nemotiviranih zaplelljajev ter nedouni-nih situacij in scen. Z neko naturno neposrednostjo,' neiskanostjo ter z nujo notranje motivaci e se dopolnjuje zgodba štirih duš, ki gredo v precejšnjih duševnih razdaljah narazen in ki se hkrati privlačujejo. Številni vnaprejšnji namigi, podčrtavanj zlasti v poslednjih dveh dejanjih z nedvomno simboliko, projicirajo temna gledalčeva nSslute-vanja v grozo pcripelije, ki se ima dovršili ob ribniku. V stikališču oderskih dinamičnih sil se nahaja Bronka; popolno proniknjenje v sfero njene topločulne človečnosti, močno razgibane stra-stvenosti ter večno ženskega samopoužitja more izzorevali na odru Ie ob neutajno umetniškem snovanju, ki grehe v nnjdetajlneje niansirane momente. In do naiminuciozneiših doživljajskih odtenkov podoživljena jc. bila Bronka E. Kraljeve, ki si vsebolj utrjuje sloves resnične ter vi-sokonndariene oderske umctnice. V magično bo-
lestni podobi neubrzdane Eve, obremenjene z vsemi dodatki diabolične sile in zločesti, se ie izživljala v polnem razmahu E. S t a r č e v a , ki posvedočuje ob tovrstnih interpretacijah izrazite tvorne sposobnosti Pogrešali smo morda ob de-likatnejših prehodih določnejšega počutiranja. V vlogi Tadeja, silnika in slabiča obenem, je bi' Grom v prvi polovici gotovo boljši, ravnotakc tuili .1. K o v i č e v sitnarski, nadležni in vseskozi filozofunski Kazimir. Celoten oderski okvir, čijar visoko nsposobljenostni režijski tvorec je J. K o -v i č, je dobil v odlični inscenaciji in elegantnih toaletah svoje potrebno zunanje dopolnilo
— c — c
Orornov učbenik ruskega 'ezika
V bogati zbirki žepnih slovarjev in učbenikov, ki jih izdaja Jugoslovanska knjigarna — za to velekoristno in ve'.evažnO' tlelo zasluži založba vso hvalo in priznanje — jo pravkar izšel Učbenik ruskega jezika, ki ga je sestavil prof. J. Orožen.
Otl nekdaj je bilo pri nas zanimanje za ruski jezik živahno — saj je Aškerc spesnil celo himno /Ruski jezik (ki je natisnjena «b enem z ruskim prevodom l). Verguna v Učbeniku ) — in zlasti po vojni se je krog ljubiteljev ruskega jezika stalno širil in večaj. Koliko je Slovencev, ki so živeli med Rusi! In koliko je Rusov, ki so živeli in še danes živo med nami — ki ostanejo tu pri nas bogve kako dolgo, morda za zuiirom, eno z muni... Ti živi ,itil;i m'd obema narodoma so zbudili pri nas nenavadno domačnost do ruskega jezika in veliko je število thkih, ki se ga sploh nikdar irso. sistematično učili, a ga za silo poznajo in govorijo.
'eni bo gotovo Orožnov »Učbenik najbolj dobrodošel. Svoje znanje si botlo izpopolnili in utrdili, kajti . Učbenik vsebuje v kratkem in jasnem pogledu vse važne slovnične, slogovne in druge podatke, Ici so potrebni, da utneš z jezikom pravilno ravnati. Način, po katerem je Orožnov Učbenik seslavljen, je /.elo prikladen, kajti brez ! mnogega teoretiziranja zagrabi avtor čim bolj prak-' lično mogoče, skuša biti kralkočasen in je >Učbe-nik pri vsem tem tako spretno sestavljen, vprav za slovenskega učenca ruskega jeziku preračunan, tla bi si boljše izvršbe tega tlela lie mogli želeti.
S pridom botlo segali po tej knjižici pre-' mnogi, ki so jo /.e dolgo pogrešali; vsi tisti, ki j so pri neštetih prilikah rekli: Ruščine se moram ; do dobra naučili. Knjižica bo pa gotovo vzpod-j budila št! marsikaterèga drugega, tla se posveti temu velikemu slovanskemu jeziku, ki nam jo tako bližnji in čigar čar je nepopisen, kakor jo nepopisna — ne toliko praktična, kot duševna vrednost njegova za vsakogar, ki se čuti Slovana.
Badfura: Sto izfetov po Gorenj' shem, Dolenjskem in Notraniskem
Neumorni Batljura nas je spet obdaril s knjigo, ki je naravnost zlata vredna. Opiše ti nič manj ko sto izletov, ki te popeljejo počez po celi bivši kran'ski tleželi v vseh smereh po vseh krajih ob vseh lepotah, ki jih nudi naša domovina. In lako zanimivo je vsaka pot opisana, tla jo uživaš lahko v duhu za pečjo, če je ne moreš v resnici prehodili! Ta vodnik je obenem ne- samo geografija, ampak tudi zgodovina naše domovine, kajti Bn-djura je zbral v kratkih stavkih vse zgodovinske podatke vsakega krajri. mimo katerega nas pelje, pa vse umetnostne podatke in seveda tudi vso kranjske oslarije, ki bre-/. njih ne more biti kranjski popotnik. Ker je vodnik z vso ljubeznijo pisan, iz njega naravnost dehti naša zemlja, šelesti naš gozd, žuborijo naši studenci. Doživljamo dobo tla-čanstva pod grajščinami, občudujemo naše pod zemske divote, se oddihamo v senci podružnic, ki marsikatera hrani lepe zgodovinske spomenike. Batljura zna z enakim včutevunjem opisati alpske višave ko notranjske doline in dolenjske griče, še narodne legende je zbral. n. pr. o tem, kako so nastali zlati oltarji v dražgoški župni cerkvi. Na razpolago ti je zemljevid, gostilni Carski adresar in (ta bogato krajevno kazalo, ki je zelo važno za pravilno pisavo naših krajevnih imen. Vodnik je tudi sicer tako priročen po obliki in praktičen po vsebini, tla Človeku, ki se z njim poda na pot, ni trebi' nič študirati prei zemljevidov niti kombinirati železniških in avtobusnih zvpz niti j^redot* povprašo-vati. V si izleti se iz izhodišča Ljubljane tla jo napraviti v enem dnevu. Z eno besedo: ta najnovejši Badjurov vodnik je naravnost idealen, nujno potreben vsakemu poštenemu in nravemu Slovencu, ki rad hodi ob nedeljah v božjo naravo radi teles nega in dušnega zdravja in se tudi doma bere : iiajvečio slastjo in pridom.
Sezimo vsi po njem !
Cena 55 Din.
Vâclav Talich namerava sprejeli slalno mesto dirigenta na Švedskem. Ker bi bil njegov odhod iz Prage velika izguba za praško glasbeno življenje, se namerava sedaj ustanoviti za Talicha . posebna di-igentska šola na praškem koiserva-toriju. Ni šc znano, če bo to stremljenje imelo vspeha.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20 zvečer
Sobota, 15. februarja: Ob 15: »Nevesta s krono«. Dijaška predstava pri globoko znižanih cenah. Izven.
Ob 20: »Za ljubezen so zdravila«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 16. februarja: Ob 15; -.Cviček za pečjo«. Ljudska predstava pri znlžan'h cenah. Izven. Ob 20; i Naš gospod župnik -. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Opera:
Začetek ob pol 20 zvečer. Sobota, 15. februarja: »Bohème-. Bed D. Nedelja, 16. februarja: ^Pri treh mladenkah . Opereta. Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Mariborsko gledališče
Sobota, 15. februarja: Ob 20: »Radikalna kura«. —
Ljudska predstava pri dramskih cenah. Nedelja, 16. februarja: Ob 15: »Orlov . Kuponi. Oo-stujo Blanka Tomašičeva. — Zvečer ob 20->Takrat v starih časih«. Prvič. Ponedeljek. 17. februarja: Zaprto. Torek, 18. februarja ob 20; SNEG. Ab. C. Kuponi.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Sreda, 19. februarja ob 20: RADIKALNA KURA, Gostovanje Mariborčanov.
PTUJSKO GLEDALIŠKE.
Petek, 21. februarja ob 20: SNEG. Gostovanje Mariborčanov.
Ljudski oder v Ljubljani
Nedelja, 16 februarja: Ob pol S zvečer: »Pri belem konjičku«. Veseloigra v treh dejanjih.
Voivoda obtožen vloma
4Da, da, ljubi prijatelj, svoj ("as sem sc tudi jaz vozil v lastnem vozu.«
To je bilo gotovo takrat, ko te je Se tvoja mati vozila.«
*
i Ali bo letel „Zeppelin" na severni tečaj
O novem nameravanem poletu na severni tečaj jo te dni profesor Behounek, ki sc jo udeležil znane Nobilove ekspedicije, izjavil, da se bo izvršil šele prihodnje leto. Letos razmere niso ugodne, pa tudi niso izvršene vse priprave. Nadeja se, cla se bo društvu za raziska-vanje arktičnih 1 rajev, čigar član je ou sam, posrečilo napraviti pogodbo s kako zavarovalnico, ki bi prevzela vsa jamstva za ta polet. Društvo Zeppelin bi ne bilo pod ucbe-nimi drugimi pogoji pripravljeno dati svojega zrakoplova na razpolago. Društvo zahteva več milijonov mark, ki jih pa društvo za raziska-vanje arktičnih krajev ne premore.
Nova ekspedieija je mogoča samo zračnim potom, sicer se ne morejo doseči nikaki uporabljivi znanstveni in praktični uspehi. Ce nc bodo uspela pogajanja za polet z »Zeppeli-noms;, preostane še Byrdov način poleta, namreč z. letalom. Tak polel pa je bolj nevaren in njegovi uspehi še daleč ne bi dosegli uspehov poleta s »Zeppelinom«. Seveda ne bi poslali na pot samo enega letala, pač pa dve, ki bi leteli skupaj, da bi v slučaju nesreče moglo drugo letalo pomagati.
Profesor Behounek se čudi, da so pri poslednjem Amundsenovem letu poslali štiri letala v raznih smereh. Če se to ne bi zgodilo, bi bil Amundsen še vedno živ. Kot baza za letala bi služil parnik, ki bi bil zasidran nekje j na severnoameriški obali. Ameriška obala b? j bila najprikladnejše mesto za dvig, pa tudi j Amerika sama ima največ interesa na tem, da ! se tamošnje, še ne dobro raziskano ozemlje razišče in napravi njegov zemljevid.
Jasno je, da bi se z enim poletom ne mogli doseči vsi uspehi. Severni tečaj je popolnoma nepoznano ozemlje in bo treba še več ekspe-
Aleksunder Makar, sovjetski poslanik \ Mehiki, je bil pred svojim odpoklicom iz Mehike v Veracruzu aretiran, ker so ga osumili, da je vedel za atentat na predsednika Ortiza Itubia. Ko so ga natančno preiskali in pregledali tudi njegovo dipkmatično prtljago, so ga zopet izpustili. Seveda je poslanik protestiral, pa ni nič pomagalo.
Dasi je zemlja zelo rodovitna, vendar se bavi s poljedelstvom le tretjina prebivalcev. Na Sardiniji raste tudi tobak. Mali sivi sardin-ski osel jim popolnoma nadomešča konja, vendar pa kljub temu nc ravnajo posebno lepo ž njim.
Kmet se mora mnogo boriti proti obilnemu deževju, ki spremnija njegovo polje v močvirje, ki so ugodna tla za moskite, ki prinašajo v deželo epidemijo malarije. Na stotine oralov zemlje je uničene, ker ne poznajo namakanja oziroma izsuševanja. Na jugoza-padnem delu otoka se nahajajo prostrani rudniki grafita, srebra, železa in bakra, ki bi jih mogli z modernejšimi metodami bolje izkoriščati.
Dasi je Sardinija obmorska dežela, vendar ribarstvo ni razvito radi malarije, ki razsaja vzdolž velikega dela obale razen v bližini otoka San Pietro. Tu zaslužijo prebivalci lepe denarje z lovom na tune.
V Sardiniji še ni minila doba hajdukov in ée vedno je nevarno, če ostane kdo po solnč-
Madrid je imel pred kratkim svojevrstno senzacijo. Vsi tamošnji listi so prinesli z velikimi naslovi vest. da jc Andaluški vojvoda, član najvišjega španskega plemstva in obče priznani športnik, aretiran, ker ga sumijo, da je izvršil navaden vlom. Prijeli so ga namreč v trenutku, ko je hotel z masko na licu vdreti v palačo grofa Delamose.
V začetku je hotel vojvoda pred policijo zatajiti svoje ime, toda policijski šef, ki ga je osebno zasliševal, ga je spoznal. Ko je vojvoda videl, da no pomaga tajiti, je priznal, da jo radi gmotnih neprilik hotel vdreti v vilo grofa Delamose. Na lemelju lega so proti vojvodi dvigniti tožlio radi navadnega vloma. Razprava sama je bila zelo zanimiva. V dvorani se je nenadoma pojavila mlada dama s paj-čolanom na licu in izjavila, cla je vojvoda navedel krive razloge za svoj čin in da on v resnici ni hotel vlomiti v vilo. ampak, da je imel z njo napovedan sestanek v vili. Kljub temu pa je vojvoda ostal pri svoji trditvi, da je hotel oropati vilo. Dama je nato vrgla raz svoje lice pajčolan in se predstavila za hčerko grofa Delamose. Pogledala je vojvodo v obraz in mu rekla, da je on samo zato navedel krive razloge za svoje dejanje, ker hoče njo razbremeniti. Njej pa ni nič do tega, kaj svet o tem misli, glavno je, da ljubi vojvodo. Seveda so vojvodo nato takoj izpustili. Teden dni kasneje pa se je vršila poroka mlade dvojice v navzočnosti kraljeve dvojice.
Koš za nasvete
V Pekingu, glavnem mestu Kitajske, žu-panuje brilitna glava, ki je vrhu tega še general. Piše se Cianglinvu. Gospod pa menda nima časa za sprejeme. Zato je dal po vseh ulicah pritrditi posebne koške z napisom Za ideje in pametne nasvete :. V te koške mečejo meščani, ki hočejo daii županu kak nasvet, papirčke s svojimi mislimi.
Nove vrele letalo so preizkusili te dni v Berlinu. Letalo je tako izdelano, da se v zraku nc aioro preobrniti, kar bi preprečilo marsikako nesrečo. Poskusi so dobro uspeli.
iz skladišča in objel nas je dušeč dim. Sledile so nadaljnje eksplozije. Tretja je bila najsil-nejša. Več gasilcev je bilo vrženih v vodo, iz katere so jih rešili čolni. Železne lestve in težki leseni tramovi so zleteli v zrak in pri padcu napravili veliko škodo. Jaz sem sam padel in se pri tem poškodoval na desni roki. Najbližji gasilni čoln je najbolj občutil silo eksplozije. Krmarja je zadel tram in ga vrgel v morje, kjer je utonil. Njegov lastni brat je nekaj ur kasneje zapazil njegovo truplo v vodi. Tu je kapitan prenehal in si obrisal oči.
»Tudi mi smo izgubili enega moža, inže-njerskega asistenta Franke-ta, ko je imel opravilo v strojnem oddelku, ko je nastala eksplozija. Ko je v tem hipu ugasnila luč, je tretji inženjer, ki se je nahajal v istem prostoru, videl, kako je Franketa vrglo ob stroje, čul je vzklik in nato ničesar več. Pri pozivu moštva je Franke manjkal. Da bi rešil ladijske papirje, sem liitel v svojo kabino. Ko sem hotel iz kabine, mi je puhnil nasproti tako gost dim in sopara, da sem moral splezati skozi okno. Zapustil sem ladjo zadnji, ko sem še enkrat pregledal vse dosegljive prostore.«
dicij, da se preišče. Dosedaj n. pr. še vedno ne vedo, ali je v bližini tečaja kaj suhe zemlje ali ne. Led povprečno ni debelejši kakor tri metre. Dr. Behounek dalje izjavlja, da so se on in njegovi tovariši za časa katastrofe »Italije« več dni mudili na ledu, ki je bil debel samo 80 cm. Pri malo višji temperaturi so se pokazale v ledu razpoke, skozi katere se je lahko videlo morje. Popolnoma v bližini tečaja so našli cel kanal in so se ob tej priliki spomnili na opažanja prve Aniundsenove ekspedicije. Razpoke v ledu nastajajo radi morskih tokov in burje. Možno je, da bi z vestnim raziskovanjem pod ledom mogli najti kak otok. Toda, za to pa je je treba imeti izhodišče, s katerega bi se vršile stalne ekspedicije.
Koliko zaslužijo pisatelii
Italijanski pisatelj d'Annunzio je zaslužil s peresom 20 milijonov lir. Večino bogastva si je pridobil z inozemskimi nagradami. V letih 1911 do 1914 je bil D'Annunzio v denarnih stiskah. Začel je pisati za ameriške liste in dobil po 5 zlatih frankov od vrste. Približno toliko bogastva sta si pridobila s pisateljevanjem tudi Pirandello iu Guido da Verona. Slavni Silvio Pellico je za svoje »Ječe« dobil komaj 200 skudov (okrog 3000 Din). Na Francoskem je komaj 10 pisateljev, ki lahko žive od pisateljevanja. Toda ti pa pošteno. Milijonarji so Pavel Bourget, Marcel Prévost in De-kobra. Zlata kraja za pisatelje sta danes Angleška in Severna Amerika. Tam nt posetuio veliko pisateljev, zato pa dobivajo take nagrade, da kak naš pisatelj o njih niti ne sanja. Izračunali so, da vrže angleškemu pisatelju Kiplingu vsaka beseda povprečno 14 dinarjev, Bernard Shaw zasluži s pisateljevanjem vsako leto 15.000 šterlingov t. j. okrog 4 milijone, dinarjev. Največji reveži so pa danes ruski pisatelji, posebno tisti, ki žive v pregnanstvu
Kako ti je všeč moja obleka?« »Spominja me na vodo! < Ali je tako prozorna?« *Ne, tako brez okusa!«
iz dežele romantike
Londonska revija The lllustred London News prinaša zanimiv članek angleškega potnika Edwarda Davidsona o Sardiniji in njenih prebivalcih. Iz tega opisa smo posneli naslednje vrstice.
Sardinija ima pravzaprav samo tri letne ■ase: pomlad, ki traja ti mesecev, poletje, ki traja 1 mesece in jesen, ki traja 2 meseca, ■ïneg je tam redkost in ga redkokdaj vidijo od blizu.
Prvi prebivalci Sardinije so bili Feničani. Na mnogih krajih otoka se vidijo še pečine, v katerh so prebivali. L. 1905. so odkrili veliko jamo, v kateri so našli orožje, kamnito >rodje, koščen nakit in druge ostanke iz pred-zgodovinske dobe.
Sardinci so pleme zase; pravzaprav so mešanica romanske, afriške in španske krvi. Nočejo, da bi jih imenovali Italijane, o katerih govore prezirljivo in jih imenujejo kontinentalni narod . Nekaj več kakor 20 odstotkov prebivalstva je izobraženega, toda narečje, ici ga govore, je bolj slično španščini kakor italijanščini.
Ženske z velikim ponosom čuvajo svojo starinsko nošo, ki je narejena iz debele tkanine raznih barv. Krilo imajo pri nogah stisnjeno s pasom. Steznik je ponavadi iz vezenega baržuna. Mali šal pokriva kakor oglje črne lase in del lica. Vsaka ženska porabi mnogo časa in denarja za svojo obleko, ki pa je res prekrasno delo.
Moški so tudi slikoviti v svojih širokih, belih hlačah do kolen, s svojim baržunastim telovnikom, z belo srajco s širokimi rokavi in z dokolenkami. Okrogla kapa, ki mu. vržena nazaj, sega do ramena, poveča slikovito nošo Sardincev.
nem zahodu zunaj mesta ali vasi. Uuzbojnik živi v kaki pečini, zvečer pa se spusti v vas, da si nabavi hrane ali pa mu jo prinaša njegova družina do kakega skritega mesta. Na ta način je v vednem stiku z ljudmi iu ve, kaj se v vasi godi. Mnogokrat se zgodi, da so taki hajduki oproščeni in da jim dovolijo po-vratek v vas. Simpatije vaščanov so vedno na strani obtoženega človeka.
Kmečke hiše so večinoma temne, brez udobnosti in se tudi malo uporabljajo, razen za spanje. Ker nimajo oken, prihaja vsa svetloba samo skozi vrata. Ko zaide solnce, se takoj spusti tema; mrak traja le malo časa: vrata se zapro iu družina leže k počitku. Čez dan pa so radi vročega sobica vedno zunaj.
Značilno za Sardince je. da vzamejo svoje zabave zelo resno. To se vidi ob praznikih, ko plešejo lia javnih trgih. Godba obstoji iz godal, ki proizvajajo nekake otožne glasove. Plesalci plešejo kolo. držeč se za roke; nato na prvi znak polete vsi proti sredini, na drugi znak pa polete /opet nazaj. Nekateri običaji Sardincev so zelo čudni. Če začno pri hiši v mestu graditi streho, pritrdijo na vsakem oglu zastavo iri graditelj da tega dne svojim delavcem zajutrek. Kuhano jajce jedo brez soli, pijejo pa ludi surova jajca. Dobro rejeno mačko smatrajo za ravno lako slaščico kot pri nas zajce. Črne mačke pomenijo nesrečo; ravno tako tudi grbavci. Njihov bon ton zahteva, ; da se pri kosilu drži roka samo do zapestja 1 na mizi. Dalje je pri njih v navadi, da nalože na vilice ogromno porcijo makaronov, kar pa ni tako enostavno. Potujočega berača morete povsod videti; čim bolj je zamazan in čim bolj na slabem glasu je tem več dobi.
Katedrale, stolpi in sardinske palače so j zgodovinsko zelo zanimive in lepe; sardinski muzeji so polni ostankov iz feničanskih. grških in rimskih časov.
t'ripiau! za jiasijonske igre v Oboramnicrgau. Alojzij Lnng, ki bo letos predstavljal Jezusa Kristusa, pri učenju svoje težavne vloge.
„Požar v skladišču 6"
H kafastrofi parn ka »Miinchen« v New Yorku.
Kapitan Briining je katastrofo parnika Miinchen« takole opisal: V torek popoldne ob 3 smo se po viharni vožnji zasidrali v pristanišču. Potniki so že skoro vsi zapustili ladjo in ob 5 smo že pričeli z razkladanjem tovora, ko je prvi častnik sporočil: »Požar v skladišču 6«, kjer je bil natovorjen šelak, so-litar in aluminij. Takoj sem ukazal trobiti alarm in odredil, da so vse ladijske gasilne naprave začele delovati. Par minut nato so že s kopnega prihiteli gasilci na ladjo in pripluli tudi štirje gasilni čolni. Ali požar se je širil г velikansko naglico. Naenkrat je pretresla ladjo eksplozija. Ogromni plameni so švignili
Kstonaki dri avili uredsednik v Varšavi. Na desni: Slovesen vhod državnega predsednika Strandinanu v Varšavo. Nn levi: Predsednik Strandman in
maršal Pilsudski
MAM OGLASI
Vsaka drobna mil ca l"SO Din ali vsaka beteda SO par Na|man|tl un аа > Slin. «oU» Md ilevel vrati« a* računajo vl£v. /a odgovor mamtol Na vpraian|a brez znamke ne odgovarfamal
OBLAČILA
vseh vrst za vsakogar in za vsako priliko
izredno ceno
I. Mačeh LJUBLJANA, Aleksandrova 13
II
C I • • V- ♦ • .
\luzbeisceio
Službo išče
pridna in vestna absol-ventinja trgovskega tečaja. Službo nastopi lahko takoj. Ponudbe pod šitro »Vestna-. 11a upravo »Slovenca« pod št. 1732.
Oskrbnica
Prevzamem za oskrbovanje večjega posestva, kjer se nahaja živina in polje. ' Kraj: bivše Štajersko ali Kranjsko. Nastop 1. apri- | la t. 1. Ponudbe na upra- : vo »Slovenca« v Mariboru pod »Poštena«.
Torbar (Taschner)
za boljša galanterij, dela se sprejme. Roflektira se le na izvežbanc moči. - ' Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stalna služba -. ;
Mizarskega vajenca
sprejme Karol Erjavec, mizarstvo, Brod št. 10, p. Št. Vid nad Ljubljano. Hrana in stanovanje brezplačno.
Pouk
Šoferska šola
1. oblast, konc., Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). - Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje.
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na, I. Gabcrščik, bivši ko. misar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova cesta 52.
PVSHQ3B3I
kTi'™ [4u.T
Industrijski lokali
z vodno silo 22 KS, s štirimi prostori in pisarno se oddajo takoj v najem. Istotam se proda večja množina sena najboljše vrste. Zaloker, Krakovski nasip 26.
Ш Ш1У
Kolarski vajenec
ee vzame v uk pod dobrimi pogoji. Kje, pove uprava tista pod St 1775.
Vinski potnik
dobro vpeljan, strokovnjak, dobi mesto pri j ljubljanski tvrdki bodisi s fiksno plačo ali provizijo. Ponudbe z navedbo zahtevane plače ozi- j roma provizije, dosedanjega službovanja in ev. jamstva, nai se pošljejo na naše upravništvo pod št. 1786.
2 trgovsk. pomočnika
se sprejmeta za takoj — eden železne, drugi ma-nufakturne stroke. Ponudbe po možnosti s sliko na upravo lista pod »Vesten« št. 1832.
Stânôvanjà
V najem se odda
v Društvenem domu na Homcu stanovanje s pre- j krasnim razgledom na bližnjo in daljno okolico. Do postaje 10 minut. Pojasnila daje župni urad na Homcu.
Pisarniški lokal
v I. nadstr. na Dunajski ccsti sc odda takoj. — Vprašati pri Gospodarski zvezi, Ljublfana, Dunajska cesta.
Lokal v Kranju
na glavnem trgu za ma-nufakturno, galanterijsko in modno trgovino, se odda z majem v najem. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na upravo lega lista pod značko »Kranj, industrijsko mesto 1818.
4 '/2 % pupilatno varne obveznice
o 1	prodam za 60% nomi-
aot>°	nalne vrednosti. Vprašati
za 1 ali 2 osebi oddam pri upravništvu »Mer-v bližini bolnice. Naslov kur«, Ljubljana, Večna pri upravi Slovenca« pot 5, t-;lefon 3052.
20% kronske bone kupuje in prodaja
najugodneje upravništvo »Merkur« — Ljubljana, Večna pot 5. Telef 3052.
Vrednostne papirje
srečke i. t. d. kupuje in plača najbolje upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Večna pot 5. Telef. 3052.
ID	3	S	11
Pristna vina
se točijo v gostilni pri Komidarju v Udmat';.
Dežne plašče
za dame in gospode, pelerine za dečke in odrasle, tople podloge k dežnim plaščem itd., kupite najbolje v špecijalni trgovini Jančigaj, Tavčarjeva (Sodna) 1, nasp' ti kavarne »Evropa«.
Vezenje
nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najcenejše in najfinejše Matek & Mi-ktj, Ljubliana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanic ažuriranjc, predliskanje takoj.
pod Št 1783
Služkinjo
iz poštene krščanske hiše, 30—40 let staro, sprejme krščanska družina. Naslov v upravi pod 1825.
Potnike
/.a obisk privatnih strank v svrho prodaja manutak-turnega blaga na obroke za Ljubliano in večje kraje v Sloveniji, iščemo. Ponudbe na upravo lista pod »Potniki-; št. 1840.
Snažna soba
Financiramo
civilno-pravdne, sodne in z zajtrkom se odda ene- odvetniške stroške. — mu gospodu, Kje, pove Upravništvo »Mckur« -uprava »Slovenca; pod Ljubljana, Večna pot 5 št, 1821.	I Telefon 3052
Stanovanje!
Oddam v Spodnji Šiški s
1. marcem kletno stanovanje: soba, kuhinja, kabinet in pritikline, samo stranki brez otrok. Naslov se poizve v upravi Slovenca« pod št. 1850.
Terjatve
od najmanjšega do največjega zneska, poedine ali večie partiic izter-iuie brez vsakega pre-dujema — Uuravništvo »Merkur-;. Ljubljana — Večna pol 5, Telef. 3052.
Polirja
/prejmem, mlajšo moč, z dovršeno delovodsko šolo in prakso v mestu. -Anton Mavric, stavbno nodjetje - Ljubljana. Vegova ulica 2.
PO H l$T V
priprosto in najmoderneiše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni
шгшш in si mm
št. Vid nad Ljubi,nno — nasproti kolodvora
Zaostali državni davtk do ШII
lahko plačate r, potrdili iz leta 1919., ki so bila izdana povodom zamenjave kron.
Prodajamo in dobavljamo ta potrdila ter prevzemamo jamstvo za njih veljavnost in da so primerna za plačilo davka.
Ne zaračunamo nikakih posebnih stroškov ne provizije. Ta ugodnost plačevanja davka s potrdili traja samo kratek čas, zato se podvizaite, ker po današnjem tečaju prihranite okoli 30 do 40% davka, ki ga imate plačati.
Ako prodajate bone, pošljite jih takoj, ker po 17. marcu izgube vsako veljavo.
Po pošti nam došla potrdila 1er bone zaračunavamo danes z nad 60% nominalnega zneska.
Depozitu« banka d. d.. Zagreb, Toinašičeva 10.
Telefon 36-79, 36-80.	Brzojavke: Depozit Zagreb.
(ШЕВ1Ш5Н1 IZUM NOVEGA BElfCinSKEGR НВ9НШБ9!
Waller Critchlow, 1924-K st.. Wlieaton, III. U. S. A., je dobil patent za bencinski hcanljivec in odstranjevalec ogljika pri avtomobilih in plinskih motorjih, ki prekaša vse dosedanje.
Stari Ford doseže zli bencina 26У» km. novi 22K km.
Vsaka druga znamka pokazuje neverjetno večje delo od '/> — lA.
Izumitelj nudi napravo za vpeljavo brezplačno. Enako oddaja povsod agenture in zastopstva, ki donašajo mesečno S ?50 do Š 1000.
Pišite .se danes v angleščini na W Crltchlow, 1924-K st., Wheaton, 111., U. S. A.
MODERNIZIRAJTE
г*hiii 1 n
Г»То Го|
Vaše zastorele sprejemne nostaje. Pretvarjajte staro aparate z baterijami in akumulatorji v nove, nujmoderne še aparate s pomočjo „PHILIPS" - permanentnega - polnilca m anodnega aparata
VPRAŠAJTE še dane' Vašega trpovca, kako se stari sprejemni aparat modernizira in preuivdi za aparat z direktnim priključkom nu električuo omrežje I
Dvtielo
luskinastertrobe
kupite aajcenejo prt 'vrilkl
A »OH4 ll№>Mun£
Rcbljeva reste 21
Najboljšo sredstvo proti kurjim očesom CLA V EN
•4 mast
Dr G P1CCOLI lokarnai v Liubliani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svoio preizkušeno
Dobilo v lekarnah dvo-çerijab ali naravnost iz tvornir.e in plavncça skladišča
m. птш
l«K«rnar -
Spalnice
v raznih oblikah in veliki j izberi nudim po najnižjih cenah. Matija Andlovic, zaloga pohištva, Komen-skega ulica 34.
kronske bone
kupuie nalkulantnejSe po ' dnevni ceni Prometna bančna družba. Maribor. Cankarievn И.
Oglje in trame
vsake količino — kupuje stalno tvrdka Škrbcc & Bartol Liubliana Miklošičeva cesta 6.
Sode
od jedilnega in strojnega olia, vsako množino, kupim. - Naslov v upravi ^Slovenca« pod št. 1419.
Obroče
za sode, 45 mm širine, vsako množino, kupim -Naslov se izve v upravi ^Slovenca« pod št. 1418.
Radi odpotovanja
prodam eleg. črn planino. Gruberjevo nabrežje 16. ____Od 3—12.__
ištiricevni radioaparat
s Philipsovim zvočnikom se za 1200 Din proda. -Stari trg lia, pritličje.
Vinskega kisa
pristnega, '4 lil, ugodno prodani. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1742.
Jelov. in smrek, hloda
180 m1, 10 min. od postaje, proda I. Oblak, RigelJ št. 1, p. Ortnek.
Drobilec
za kamenje, rabljen, dobro ohranjen, se išče. -Ponudbe z navedbo tvor-niške znamke, velikosti in skrajne ccile ua upravništvo tega lista pod Gramoz« št, 1743.
ntrèl
Konjski gnoj
za gorke grede kupimo. Ponudbe 132« na upravo
Harley Davidson
350 cem O. H. V. ugodno naprodaj. Istotam se zamenja mali avto v izvan-rednem stanju za motor j s prikoiico. - Poizve se: Dunajska cesta S.
Železniška
resta v racija i it hotel
s celotnim inventarjem ceno naprodaj Pojasnila daje lastnik Peter Forai, hotel -.lumadija-, Vel. Bečkerek, nasproti postaje Begaj.
Enodružinsko hišo
v Spodnji Šiški, blizu far« t ne cerkve, kupim. Ponud. bc z navedbo cene in lege na naslov. A. Мч poštno ležeče, LjubPana št. 7. Posredovalci izključeni!
Puhasto perje
kg po 38 DiD razpošiliam po povzetiu naimani 5 kg 1'oleni čisto belo gosie kg po 130 DiD in čist beli puli ks po 300 Din -L Brozovič Zagreb llica 182. Kemična čistilna pena
Parcelo
s stavbnim dovoljenjem, ob Dunajski cesti proti Jc/ici, v pomeriiu mestne občine ljubljanske, kupimo. Ponudbe pod Par« cela 132« na upravo.
Vinsko pumpo
dobro ohranjeno, s ccvmJ ali brez njih. kupimo Ponudbe na upravo lista pod Pumpa štev. 1787.
"S (vJ
>-> oi F—
СЈ<Л
S1* > O
NO mM
h B
Q o
©'S ■
N .à Z
СЛ
t"» ЦЈ
" 1 „^ 91
'5 . *
И TJ
is: u c
•s So
4) UCJ C N —■
t 41—:
n ■> O :1?nO
P 00
-m^O
£ 'Si
"S 00" .
C g ČS <*> -o
lb-gui 11 ®C!'W> t/i S" H? c
n t -i
_ • зм.а
■t. -, ÏJ —i n —:
JR3 So ®> r. 4- » a. "o
>NOI N	У
S
s<azo
o
«
2 S< o z
y гч
,0 c
c O o £ t/j ;n O?,»"' a«
Ojilil
S?-s
"2 «o »s Jž » O
№ЛШ
76
Pierre L' Ermite:
Žena z odprtimh očmi
Pet minut pozneje je bila stvar v najlepšem redu in sicer na obeli straneh.
Koliko nama ostane? je vprašala teta Cecilija.
;-Točno 12 frankov 95 ...
To je vse?-;'
Vse!... to so pravi približno toliko, kolikor velja brzojavka, ki jo morava takoj poslali Filomeli. Pod nobenim pogojem namreč ne smeva prositi gospe Maude na posodo!... Še manj pa Roger ja Mande!
Oh, tega nikoli!
Hvala, tetkak
Si-li mogla «amo za tiij) resno misliti, da bi se tako ponižata po vsem tem, kar sem videla in po vsem, kar sem slišala?«
>Ne.. .<:
Ti rečeš samo: no...
So slučaji, ko skuša človek napravili iz vsakega lesa lok...:
Iz teg;i lesa nikoli... Ali če li je bolj všeč tako: iz tega lesa ne več... Toda nisva še prečitali Filomelinega pisma ... Kje ga imaš?';
Rolanda je iskala nekaj časa po mizi, na kateri jc bila nugromadenn vsebina nekaterih izpraznjenih kovčegov.
Èvo je!'... Deklé je pritisnilo zavitek na prsi.
Kolika radost videti poštni pečat ljubega Noirmou-tieral Zdi se mi, kakor da je zavel duh ,Zavetju' sem noter...
Tu so najprej cvetke... Rolanda in njena te tka
poznata te cvetke. V duhu vidita natančno, kje na vrtu je bilo utrgano.
Nato majhen šopek '-:lalili dlak, zavezanih z zelenim trakom. Tc so iz Pentaponovega kožuha ... Dobra Filomela si je v svoji preprostosti mislila, da bodo te malenkosti celo v Parizu govorile svoj jezik.
Resnično, v vsakdanjosti hotelske sobe, sredi vsestranske brezbrižnosti in sovražnosti ljudi, vzbujajo te malenkosti toliko radosti, da se ob nji Rolandi tresejo prsti.
Tako zelo sta priljubljeni iu toliko ljubezni deležni doma, tu pa tako zapuščeni in sumljivi!... Kolika blaznost priti v Pariz!
Rolanda cita ; in zdaj pa zdaj gre z roko preko svojih modrih oči, obrobljenih s črnimi trepalnicami.
Moji dragi gospodarici,
Vajina stara Filomela Vama pošilja novice z doma. Vse jo v redu; toda kako je prazno Zavetje'! Odkar sta moji dragi gospodarici orlšli, tu ni več ,Zavetje'.
Prvi dan sem begala kakor duša v vicali. Potem I sem se lotila dela, du se raztreseni in da mi lie bo : treba misliti, še nikdar nisem bila tako suma v tej veliki hiši ... Kako vse drugače je zdaj kot kadar sta tukaj!...
Vsako jutro odprem vrata in okna, da se sobe prezračijo... Na Vajinih oknih so zelo lepe vrtnice, toda nimajo komu cvesti, ker Vaju ni tukaj. Faraud hodi v prvo nadstropje in Vaju išče... Nato sc vrača ves potrt na dvorišče. Ne razume pač, ubožec!
Ko Vama to pišem, predeti mački kraj ognjišča in pazita, du bi mleko nc vzkipelo...
Ampak Pentapona moram založiti!... Jc-li to zli duh oslov?... Ali je dolgočasje?... Ali morda požrešnost? Skratka, z gobcem je odprl kljuko svojega hleva in šel jesti jabolka v sadni vrt... Izbiral je, kakor da ima izkušnje. Požrl je dva velika Aleksandra, tri reine reinet in celo vrsto zlatih reinet
Lepo sem ga ozmerjala! Ampak naposled — odkrilo priznam — sem ga objela... Ubogi PentapoaJ tudi 011 je iskat pozabljenega...
Dimnikar jo prišel in je dobro omedel nad ognjiščem. Zdaj smo dobri za zimo. A kakšna je bila hiša, ko je odšel!... Zidar in dimnikar sta dve šibi božji!
Pobrala sem žo skoro vse sadje po tistem dogodku s Pentaponom; lepo je spravljeno v kamri... Zdaj se ni več bati, da nam še kaj požre!
Snela sem zavese, jih oprala, zlikala in spet obf sila. Ko se bodo .gospodična vrnili, bodo našli vse v najlepšem redu.
Jutri bom temeljilo osuažila obe spalnici. Morda boste ziito prej prišli nazaj?
l'ilbert sc je pripeljal nu lig z novim vozom in pripivgo. Dvakrat je šel po naši ulici, iz/.a zaves sen» videla, da je dolgo časa gledal našo hišo. Tako potrt je bil!
Tedaj sem stopila ven; ko me je zagledal, je
Torej sla odpotovali?! Da, odpotovali.* Kdaj se pa vrneta?« Seveda na to nisem znala odgovora. »Res, Vi no veste?« ::Ne, moj ubogi Filbert... Ne vem.«
SOĐAVIČARII!
Najboljše in najcenejše la češke
ssfonske, kraher'ske, limonadne
bele in zelene steklenice ter vse v to stroko spadajoče po-__	trebčinše, dobavlja
j w •o 11»
I f 13
Aldova moka Din 4-
Polenta, zdrob...... « 3'—
Koruzna činkv. moka . . « 2'75 Pšenična tednotna moka . « 3*20
Razpo&iltain vsako množino od S.'t bi? naprej.
Pavel Sedel, umetni mlin Javornik, Gorenisko.
za izdelavo ajdovih in koruznih
ti
„Cehostaklo
Ljubljana - Komenskega ulica štev. 20

Gospod Bog ie 13. februarja zvečer poklical k sebi vzor plemenitega in dobrega moža. Silnega trpljenja je rešen gospod
Janez Dular
posestnik na Volavčah
Zemeliskc ostanke 69 letnega moža blagoslovijo dne 14. februarja ob pol 2 v mrtvašnici Leonišča v Ljubljani, nakar se prepeljejo v rodno faro.
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 16. februarja ob 11 dopoldne na pokopališče v Valti vasi.
Žalostni otroci, bratje, sestre, vnuki in nečaki.
„SPECTRUm d.d.
ivoi nlco ogled' i ln bruSei efia sli hI» Itubifona VII
Celovška cesta 81 — Telefno 2343 Za reb, Osi ek. Srcdišnuca : ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseli velikostih in oblikah kakor tudi brušene prozorne šipe, izobčene plošče, vsteklevanie : v med. Fina, navadna ogledala.
Proti alkoholu
Kaj je alkohol. Vam lahko pove vsak zdrav^'k. Koliko ljudi je vsled alkohola pomrlo, se razrušilo domov, izvršilo se ubojstev. upropastilo se družin tega ne more nihče našteti Alkohol ie izkopal več grobov kot vse vojske. Vašega alkoho-lista morete popolnoma odvaditi da on niti ne ve. z AVINALOM preparatom berlinskega lekar-, narja Franka Zdravilo popolnoma neškodljivo -I Polno zahval ozdravljenih Cena 220 Din Origi-j nalne steklenice razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo
N. P0P0V1C — Beograd, Kolarfeva ul. 7.
ZO ODSTOTNE KRONSKE EONE
kupuje v okvirju svoje potrebe po 60%
Ptička štediona, Osijek.
Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal, i Požurite se!
TRETORN
varuje pred mrazom in se odlikuje po ne-nadkriljivi kakovosti in elegantni fasoni. Dobivajo se v vseh boljših trgovinah naše kraljevine
Kupujte samo
»
ÎREI0RN
«
galoše in čevlje za sneg ker ni boljših.
Inserirajte v „Slovencu" !
Proda sc
vclcposcsfvo
v izmeri nekaj no.i 80 ha. — Vpraša se pr: uprav, tega lista poJ štev. 1543.
z malo eraSCino v lepi Savinjshi dolini
Rcvmotizem
opravi zan£§3fïvo in naglo?
vse bo e/nl ln trronle v:
Kosteh - Clenhili - mišicah zoheh - glavi
otfpi avl janesilho ln naglo
Pomagalo
pomagala
feharnah in dro£cri:aii steKleirca Din 16
ie tisočem liudrm iuds vam bo
4 steklenice Din 77.— 8 steklenic » 131'— 14 »	» 205'—
25 »	» 320'—
Po pošli poiilfa: laboraroiii „aiga", »i»$ah
Nato je odšel. A zdi se mi, da je imel solze v očeh....
Nehati moram, ker sem že skoro pri koncu četrte strani. V pismo Vama dam dva lepa nageljna in šop iz Pentaponove dlake. Hotela sem ostrici Far-auda, a je šel iskat tolažbo v mesto.
Vsa hiša, Pentapon, Faraud, obe mački in Vajina stara Filomela Vaju udano pozdravljajo. Filomela moli vsako jutro pri sveti maši ob šestih, da ji se čimprejo vrnili... in da bi so vse dobro izteklo.
Filomela Nicou.
PS. Modest je imel sinoči čudovit lov. Naletel je pred Meniško skalo na roj sardin in jih je nalovil za osem sto frankov. V Vieilu je bila tisti večer svečanost radi tega in ribiči so se prešerno obnašali, kakor si lahko mislite ...«
Ko je Rolanda končala, je nastal molk.
Nista bili več v Parizu... ne več v ulici des Abbesses... ne več v hotelu ...
Nista slišali več hrupa avtomobilov... Nista videli več neskončnega pokopališča... ne velikega sivega zidu kinematografa Gaumont, po katerem se je vila železna zasilna lestev...
Ni bilo več rumenega vratarja, ne njegovega obraza, kakor da v njem prebiva večen šum ... ne več hladne in ropotajoče sobarice, ki mirne duše prinaša gubonosne račune... in ne več Valentine, ki mirne duše pošilja ljudi na prefekturo, potem, ko jih ie odpravila v hotel...
Ne ... Vêdomec ne tlači več. Je-li bilo vse to res?
Bili sta v Noirmoutieru ...
Božali sta Farauda... smehljali sla se roparju Pentaporfu, ki so mu gledali — nesrečniku — ostanki žlahtnih jabolk še iz zob. Objemali sla Filomelo ...
Izza zastorov sla gledali Filberta, ki prenaša vso svojo neizmerno bolest...
Ubogi Filbert! T,e pokonci! Ni več daleč tolažba!
XXX V. poglavje.
Mladenič hodi, hodi po sivi poti, ki se vije proti la blanški opatiji med koruznimi polji in bori s skriv-ljenimi vejami...
Je-li potrt...? Je-ii zamišljen ...?
Ali moli?
Ali se pogovarja sam s seboj?
Bilo bi težko povedati.
Časih iztegne drgetajoče roke ... prste ... kakor da lioče doseči nevidno bitje: Kje si, Rolanda?«
... Nekdo, nekaj v meni neprestano šepeče, da se mi povrneš ...?
.. .Oh! Ko bi bilo le res!
...Kje si...?
... Rolanda!... Rolanda!...
... Oh, prosim te! Pridi, rotim te, pridi zopet k meni nazaj! Žeja me in gladen sem tvojega znamenja, znamenja, ki bi ga moje srce v svoji ljubezni takoj razumelo, to vem!
...S koncem svojih prstov se narahlo dotakni mojih prstov ...
... Pošlji mi dušo svojo!...
... Pošlji mi vsaj svojo misel, da izvem naposled ...
.,. Da mi bo moč te počakati... te počakati...
... Moj Bog... vem, da boš imel usmiljenje z j menoj...
.. Rolanda!... Rolanda!...
XXXVI. poglavje.
Rolanda je sestavila kratko brzojavko za Filomelo ... Oblekla je površnik, poiskala svoje rokavice j ter se odpravljala, da jo ponese na pošto na trgu des Abbesses.
»Kako si naredila ...?« je vprašala teta v skrbeh.
»Evo: Filomela — Noirmoutier — Vendeja. Vse v redu. Pošlji čimprej tisoč frankov. Poštnno ležeče Abbesses. Pariz. — Rolanda.«
»Se ti zdi, da je vse v redu?4
»Kako da ne, tetka, saj vendar greva domov! ... Sicer sem pa tako zapisala, da ne vznemirim Filo-mele.«
»Kje pa bo revica vzela tisoč frankov?-:
»Ne bo ji sile z iskanjem ... Gospod župnik, gospod Martin — Durand ... ali mesar, gospod Caillaux, eden ali drugi ji bo z veseljem posodil denar.«
Kajpada... v Noirmoutieru!... No, pa teci... In vrni se kmalu ... Razumeš?«
Draga moja tetka! Kar na mah bom tam in tu.«
Toda, glej, v somraku hotelskega hodnika se je odražala velika senca.
Rolanda je obstala: Gospod voditelj!...«
: Gospod voditelj...?« je vzkliknila teta Cecilija, zravnala se ter sklenila roke^in ponavljala:
Gospod voditelj!... Gospod voditelj je tu!« Seveda...« je odgovarjal debel glas, gospod voditelj s kostmi in kožo... posebno pa s kostmi!.. л
Duhovnik je prišel na sredo sobe:
* S CI.
— N H£ ^ g-
C rt Г o
c3 3 r— - m
m?
—1 N
S
7 *•« -rS.
ć w ,r a»
ni>j
ir * to ?*
— £ x " -č« C>
" C rr > ° C (7. < |ч
S Г"5 - sr S
a ™r
cê '
__
v» joto <
r^l 3<QncS
£ IX —t = O N r S ° •*
~ N
ju rc f j: <" o ГГ* (J .a
<" r-	2 '
Zi , \ms7C Г- ^0
C. I 5 S: -
tO — <	_
"NR £1 £
Ss< rt rr tw a a u to c -i—•
гв 2Z. m
î^Tl^ls. S £ - > < "
tflot..
^OO-l'S
s::
ssg _
sr S S " 2. p ? Pï- f
Za Jugi'slovanske tiskarno v LtuMjunt Karel Ccč.
Izdajatelj Ivan Itnktitee,
'Irodniki Franc Kxctntar»