144. številka.
Ljubljana, v torek 25. junija.
XXII. leto, 1889.
Izhaja vsak dan ivečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom računa so
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta^ — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tislca, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
,  pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
,  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
>   pol leta........8   „   — „
a četrt leta........4   „   — „
,  jeden mesec.......I   „  40 „
Naročaje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravu ihtvo *,Slov. Naroda,".
V Izubijani 25. junija. Huda nevihta gre ravno kar po vseh slovenskih deželah, tako hočemo mi na tem mestu zabeležiti in stavimo, da je vse radovedno, kaj je na tej vesti.
Poglejte v nemške časnike in uganili bodete, zakaj se gre.
Slovenskih dežel najviši sodnik je obelodanil ukaz, ki opozarja ves svet na to, da so sodniki pol i-tiško-nacijonalni agitatorji. Vse ugiblje, kaj je dalo povod temu ukazu in ker do danes nihče ne zna za kak imeniten slučaj, vreden da bi se zbok njega napravilo toliko hrupa, se tolažimo s tem, da se vitezu Waserju treba zdi v lustrih po 10 let udariti ob zvon in opozoriti veči kroge na-se.
Kot svojo dolžnoBt zmatra ta vitez upirati se agitaciji nacijonalno mislečih sodnikov in če pokrovce privzdignemo, je občeznani, po uradnih listih objavljeni ukaz osodepoln korak v službi agitacije in sicer proti nacijonalnemu mišljenji in s tem za nemško, tuje prepričanje.
Časniki, ki dodajejo, da se morda z ukazom zadevajo i nemško-narodni sodniki, le stvar olepša-vajo, da tam laži udrihajo po čeških in slovenskih narodnjakih.
Podtika se jim, da hlepe" po stališči, ki je zavzemajo Poljaki in s trdosrčno roko razkrivajo krvave rane v sodniški upravi poljske dežele, kot da bi narodnost bila uzrok zamotanim pravnim razmeram v Galiciji.
Državna uprava ga je uvidela v prepiČIem številu uradnikov.
Nehote se ozremo vender na Poljsko; kaj vidimo ?
Res stoje Poljaci mnogo na boljem, kot mi. Državni poslanci se pozivljejo na odgovor, zakaj neso atopili na prste vladi, ki je uradnikom državnih železnic prepovedala volilno agitacijo.
Ta beseda nas pripelje spet na ukaz našega višjega sodnika. Mnenje nasprotnih čaBnikov je, da bi narodnjak moral opustiti vse, kar se veže z dr-žavljausko pravico, ki nosi potom volitve svoje plodove za javno življenje.
S prstom kažejo na odličnega uradnika, kolikor inofi vestno izvršujočega svoje dolžnosti kot zastopnik naroda v državnem zboru in če se ravno ne strinjamo s tem, da je kričeči ukaz nameril na tega posaiimika, se vender vprašamo, so-li sodniki v slovenskih deželah tiče, ki morajo biti v kletkah ali pa se jim peruti pristrižejo, da se ne radoste tiste svobode, ki jo uživa vsak drug avstrijsk državljan, dokler se ni kazenski zagrešil?
Zakon in vest, to sta mejuika za delokrog narodno mislečega in sicer vsacega sodnika in niti kazati ne bo treba, da je sodniški stan tista pečina, ob kateri se razbivajo politični valovi ; sodnik, ki da čutiti, da se ob njem razleti politike naval, je Že zapustil sodniški svoj sedež, postavil se je v vrate, kjer se nahajajo pluskajoči valovi, ni več sodnik, državljan je, kakor vsak drugi in tu mora imeti proste roke, kot vsak drugi, vedel bode, kako daleč sme, da mu bo lahko shajati, ko bo spet prestopil prag, nad katerim visi cesarski orel z žezlom in mečem.
Dobrim sodnikom le prepuščajte svojevoljno sodbo v politiških rečeb, videli bodete, da se kot sodniki nikoli ne spozabijo.
Če pa hočeš pretehtavati vsako besedo in vsak korak kacega človeka, če iščeš dlake v jajci, našel jo boš in sicer najprej pri sebi, tako umejemo vsi ljudje, ki se razgledujemo nekoliko okrog sebe in ne motrimo sveta iz kacega zakotja. Brezvestnih sodnikov je bilo in bode na svetu in mrgoleče disciplinarne preiskave jih ne iztrebijo, kakor vislice ne uničijo vseh morilcev. Da se zaradi jednega ali dveh nagnitih sodnikov grdi cel spoštljivi stan, da se podajejo sodniki slovenskih dežela ravno v (iraškem okrožji tulečim protivnikom pod pest, to menimo ni prav in ne bo dosezalo zaželjenega smotra, ker za posamne slučaje zadostujejo disciplinarni zakoni, katere vsak sodnik tako dobro pozna, kot vodnik sodnikov Graškega {okrožja, in kakor se jeden zločinec ne boji kaznjivega dejanja zato, ker je drugi bil kazuovau, celo ne zato, ker tako dejanje prepoveduje zakon, marveč gteši, ker se mu po okolnostih zdi, da mora grešiti ali da se zločinu ne more izogniti, tako bodo sodniki disciplinarne slučaje pamtili ali poizvedavali kot strahuj« uV izglede; kdor pa politične agitacije ne ve ločiti od svojih sodniških dolžnosti], tisti ostane hladen vzlic mogočnemu opominu in bo čakal, dokler trešči v njega samega.
Smotru ne služi dokaz, kvara pa učinjuje neizmerno.
Stranke, iščeče svojih pravic, se itak nagibajo k mnenju, da jih je mogoče doseči razven potom zakona, tudi z druzimi kakor plinovi kroji različnimi sredstvi. Nadsodnik sam morda komaj čuti, ko dobiva na stotine ovadeb zoper sodnike iz celo nepoklicanih rok, da se s tem skuša uplivati na prosto pravniško prepričanje podrejenega sodnika in če tudi v posebnem slučaji ne koristijo, polagoma omehčajo najstrožjega sodnika, da bo jel gledati krog sebe, ali ima s poštenjaki opraviti, spoštujočimi iz pravnega vrelca izvirajoče sodila in izreke, ali pa nema pred seboj samopridnežev, ki jim ni ostudno nobeno orodje zadosti, da bi ga ne prijeli, če morejo ž njim ogrdifi sodnika, kateri se ni bal soditi po zakonih večne pravice.
Posamne morebiti strasti služeče slučaje, je nadsodnik vzel za povod, da je sprožil v strankah Čut, da se more sodniku škodovati, če ga ovadiš narodne agitacije; saj se pozivljejo predsedniki sod-
nih dvorov, naj vsaki taki ovadbi pogledajo na dno in znan je pregovor: calumniare audacter ....
Pa tudi tisti, ki ne iščejo svojih pravic cum pia fraude," morajo postati nezuupni v sodnika, saj se mu podtika, da ne ume ločiti zasebnega svojega življenja od Bodniških poslov.
Moč sodnika, ta temelj  državne zgradbo, se krasi, trebalo bi pa le nadomestiti načete kamne z boljšimi, zazidati razpoke iu gladiti stene, saj vender menda ne bo obsodil vitez Woser naših sodniških razmer, da se morejo povsem razdejati in postaviti na novo. Sodnik nema samo suhoparnih so-deb  izuščati, brez števila jo prilik, da pomore k povzdigi nravnosti in etike.   Ne kujte ga v spone, sicer bode  res  postal  neprebaven  član človeške družbe, ne upajoč si ziniti le jedne besedice, ki ni baš izrasla na često gnojnih tleh pravdnega torišča, pustite ga živeti mej ljudstvom, da bo življenje bolj spoznaval, za svoj poklic nabiral praktičnih izkušenj in ne sodite  takoj cele kože po nekaterih pegah, če se tudi najdejo v lici sodnikovem.  Videli boste, da se le tem načinom opomore ugledu sodniškega stanu, vitalnemu pogoju za nepristrano delovanje njegovo.
Gnila ali nagnita jabelka brez ozira ven iz jerbasa zdravih, rudečih, duhtečih jabolk, te pa v razstavo, ne škropiti jih poprej s peklenskim oljem; pobahajte se ž njimi, da jih bode čislal tujec.
Tako mislimo, se bo najlepši obvaroval čvrsti sodnikov krog elementarnih sil, ki jih pogubljivo vlačijo seboj črni oblaki politi škega obnebja, čegar nam je pa v moderni državi tako treba, kakor atnioHtere vesoljni prirodi.
Zopet jedna naredba Nj. ekscelence viteza VVaserja.
Iz Spodnjega Štajerja.
Zopet je izdal načelnik Graškega nadsodišča naredbo, katero so hlastno popadli listi fakcijozne opozicije, da opsujejo sodnike na Češkem in — Slovenskem, ki ne trobijo v njih rog, Češ, to so sami kruhoborci, nevedneži in politični agitatorji, kateri samo zatirajo Nemce, ki neso kruhoborci, ki znajo mnogo več in ki so v uradu in izven urada strogo nepristranski uradniki. Interpretacija neniško-fakci-joznih listov o tej naredbi sme se zmatrati tudi za pristno. Odkar je ponehal krik, da slovenski jezik ni pripraven za slovensko uradovanje, da nema tehniških izrazov, da ga slovensko ljudstvo ne ume, da ni za teoretično znanstvene razprave sposoben itd. izumilo se je drugo sredstvo, ki ima namen zapre-čiti slovenskemu jeziku pot v šolo in urad, pot, katera mu je zagotovljena v osnovnih zakonih. Začeli so se črniti uradniki in učitelji, ki so ta jezik umeli, ne tako kakor ga umejo takozvani „Kunstslovenen" nego, ki so ga umeli tako, kakor ga umeje vsak izomikanec, kateremu je njegova mati v zibelki pre pevala domače pesni.
Da pa popolnoma razvidimo smoter te naredbe, treba, da povprašamo katera prilika je to naredbo rodila. Iz gotovega vira smo poučeni, da je ta naredba v kavzalnej zvezi z nastopnim dogodkom.
Nekje na spodnjem Štajerskem je okraj, čegar ogromna večina je slovenska, a središče tega okraja, zajedno sedež okrajne sodnije, je, če smemo tako reči, nemško ; seveda so vsi ti Nemci samo Taltni-Nemci. Pridejo občinske volitve. Ker je k trgu priklopljenih veliko čisto slovenskih občin, ki v okolici leže, sta obe stranki postavili  svoje kandidate.
No okraJDi sodnik in starejši pristav, koja obadva trobita v nemško liberalni rog, volita s tržani; mlajši pristav pa s — sloveuskimi okoličani. To raztogoti te psevdonemške tržane in ker vedo. da smejo na spodnjem Štajerskem v različnih listih nemškoniirodne barve udrihati svobodno po uradnikih, ki neso njihovi somišljeniki, začnejo tega pristava, o kaferein so vsi dobro znali, da ni niti jed-nega volilca k volitvam prigovarjal ali odgovarjal, še manj pa mu koga priporočal, strastno napadati po teh abskurnih lističih. Ker pa so znali, da je resnicoljubje teh umazanih lističev dovolj poznano, pride tem „omikancem" tudi na misel, da bodo svoj namen, izpodriniti uradnika, ki je bil v uradu strogo nepristransk, lože dosegli, ako začnejo postranski na ulicah pikati in s pikrimi opazkami zbadati. Jeden teh kričačev je neki pođ dnevu volitve javno kričal: \vie kann ich mich von diesem Adjuncten verurteilen lassen (no mož, kakor se vidi, ima slabo vest), wenn er gegen uns Deutsche gewalt hat." Nato se skuje neka ovadba, polna lažij in zvijač do predsedništva c kr. okrožnega sodišča v Celji, seveda samo proti temu ,,slovenskemu1* ad-junktu; kajti sodnik in stareji pristav, ki sta volila s tržani sta popolnoma prav ravnala. No predsednik c. kr. okrožnega sodišča v Celji je jako rahločuten za take ovadbe in odredi takoj posebnega komisarja v omenjeni trg, da vodi preiskavo proti mlajšemu pristavu. Kakor čujemo praviti, se je ta disciplinarna preiskava vršila z onim bleskom, z onim sijajem, kakor svoje dni v Ptuji proti sedanjemu državnemu poslancu g. Andreju Ferjančiču; to je, da govorimo jasneje, žarki tega sijaja padali so na ulice in so pogumnim tržanom ogrevali otrple ude. No in kaj je rezultat cele afere? Mislimo, da disciplinarni senat ni mogel v tem jajci dlake najti; kajti ako sta sodnik in starejši pristav volila fakcijozno nemčursko manjšino in ako navzlic temu »neolikan" in „neotesan" kmet slovenske rodovine ne bruha psovk in sumničenj na njiju, zakaj bi moral prenašati mlajši adjunkt ceteris paribus take ljubeznivosti od „olikanih nemškonarodnih" tržanov?
Uspeh cele preiskave bil je torej pravcati „ridiculus mus".
Ta Buma na Bebi neznatna afera, ki je prouzročila veliko pisanja „pro nihilo", je torej, če smo dobro poučeni, rodila ono naredbo vit. VVaserja, onega gospoda, kojemu njegovo dostojanstvo nikakor ne zabranjuje, da je v gospodski zbornici odličen člun „der allergetreuesten Opposition" in ki s svojimi napitnicami in s svojimi naredbami menda tudi vzbuja pozornost svojih somišljenikov. Ta afera pa tudi kaže, kaki politični agitatorji bo tisti uradniki sodniške stroke, ki slovenski uradujejo in kojim le nebrzdani „furor teutonicua" meče polena pod noge.
Govorili smo prej o rahločutnosti Celjskega predsedništva; tudi ta rahločutnost ima svojo posebno stran. Ta nahaja se kaj rada v stanji moralnega silobrana nasproti nekaterim „ izvoljeni m" sodniškim uradnikom. Ta moraličen silobran je jako krasna rešilna iznajdba; kajti ako mu kaka disciplinarna akcija proti kakemu „groznemu političnemu agitatorju" spodleti , on lehko mirne vesti da odgovor: „coactus volui, coactus feci; »glejte ta list je to in to o Vas pisal; tudi pritožbe so prišle proti Vam ; samo diskrecija me veže, da Vam jih pokazati ne smem".
Da pa ne bode kdo mislil, da pretiravamo, naj nam bode dovoljeno  navesti  še sledeči slučaj: Pri nekem  sodišči  na Spodnjem Štajerji  vrši se preiskava proti  dvema   tatovoma, ki sta bila na zelo slabem glasu; bila sta  Že radi hudodelstva ropa obsojena na večletno kazen.  No, preiskava radi tatvine ni dovedla posebno obtežilnih okolščin na dan in je bila zopet na predlog državnega pravd-ništva ustavljena. Vsak, ki ima količkaj praktičnega ugleda, ve", da je v takih slučajih „dominus litis" državni pravdnik in da, če bi delegovani sodnik pri okrajnem sodišči  ne vodil  preiskave točno in postavno, ima komora svetovalcev pravico in dolžnost, odvzeti mu  vodstvo preiskave.   Vender to se ni zgodilo. Poškodovanka,  ki   ni razumela nemški in ki tudi besedice ne zna ne brati ne pisati, je mislila, da je le ta „slovenski  adjunkt" kriv vsega tega; da si torej skovati ovadbo proti „slovenskemu" adjunktu, v katerej trdi, da je ta „slovenski" adjunkt, dobil od teh dveh tatov nagrade sto gol-d i ii a r j o v . da stvar zatre. Kakor so kasneje poizvedbe  pokazale,  sta bila omenjena tatova tako revna, da še pet goldinarjev ne bi skupaj spravila, če bi za kako podmičenje šlo.   Ker je  bila cela
ovadba od konca  do  kraja sama laž,  stavi c. kr. državno pravdništvo dotično poškodovanko pod za tožbo zavoljo hudodelstva obrekovanja. Bila je tudi obsojena na 6 mesecev težke ječe.
Obrokovani „slovenski" adjunkt je bil h glavni obravnavi za pričo poklican in je izpovedal tako-le: „Jaz ne zmatram te ženske toliko krive na vsem tem, kajti ona ne umvje nemščine (ovadba je bila nemški pisana) in ne zna niti besedice brati ali pisati; pač pa si zmatram za dolžnost, da se popolna resnica izve, sledeče opomniti: bil sem kot „političen agitator" v glasilih razglašen, ker sem pričel s sloveuskimi strankami slovenski uradovati, čeravno se mi ni mogla trohica pristranosti dokazati; prišle so lažnjive pritožbe o meni k pred-sedništvu ; bil sem na odgovor postavljen radi tega, a povedalo se mi ni zavoljo „diskrecije", kdo je te laži pisal, tako da nesem mogel pred kompetentnim sodnikom svoje časti braniti, čeravno bi to ugajalo interesu notranje discipline. Kje torej tiči intelektu-valni uzročitelj temu obrekovanju, ni težko uganiti." Omenjena ženska bila je, kakor že rečeno, na 6 mesecev težke ječe obsojena, a po intelektuvalnem prouzročitelji pa še do dan danes ni nikdo povpraševal.
Kakor že rečeno, to je faktum, ki se da iz aktov posneti.
In zakaj smo se ga spomnili danes, čeravno je že več nego leto dni preteklo ? Zavoljo tega, da občinstvo izve, kaki so tisti „politični agitatorji" izmej slovenskih uradnikov, katere ožigosujeta na podlagi najnovejše Waserjeve naredbe „Neue freie PresBe" in „Deutsche Zeitung".
S tem končamo za danes. Justus.
Politični razgled.
Hotranje <leželc.
V Ljubljani, 25. junija.
Prestolnemu govoru, s katerim je cesar otvoril zborovanje delegacij pripisuje se velika važnost. Skoro vsi evropski listi bavijo se ž njim. Nekateri trdijo, da je nekak odgovor na znano napitnico ru-skego carja. Cesar je hotel dati Srbom razumeti, da Avstrija ne bode trpela, da bi se proti njej ru-valo v sosedni kraljevjni. Iz besed, ki jih je izustil glede Bolgarije, pa sklepajo, da je hotel cesar indirektno dati razumeti, da je Avstrija zadovoljna s sedanjim stanjem v Bolgarskej.
Staročehi objavili  so po svojih  listih volilni oklic. V njem se najprej naštevajo najvažnejše zadeve, s katerimi se  bode baviti deželnemu zboru češkemu.   Deželni zbor bode moral se prizadevati, da se ljudska šola da nazaj narodu. Gledati bode tudi moral,  da se povzdigne kmetski stan. Potreba bode tudi delati na to, da se doseže spo-razumljenje z Nemci, ki je pa mogoče le na pod" lagi jednakopravnosti. To je pa le mogoče, če bodo vsi Cehi jedini. Potem oklic hudo graja postopanje Mladočebov, ki le zdražbe delajo.   Odgovornost za vse neuspehe hočejo zvaliti na Staročehe, sami pa s svojimi govori  še neso   nič dosegli. Mladočehi hočejo vreči vlado, če tudi vedo, da bi za Taatfe-jem prišli levičarji na krmilo. Ko bi pa Staročehi jim pomagali, da vržejo Taaffeja,  bi pa takoj jeli mladočeški listi dolžiti vodje češke, da so oni krivi, da imajo zopet Nemci oblast v rokah, ko bi vender morali že naprej vedeti, da bode tako prišlo. Pri politiki je treba  izbrati ono pot,  ki najgotovejše pelje do uspeha.   Najmanj se pa doseže, če hoče vsak imeti prav in hoditi svojo pot. Koncem pravi oklic, da je zastava češkonarodne stranke zastava napredka, svobode,  zgodovinskih prav, narodnosti, jedinosti in sloge.
V tirolski deželni zbor bode prišlo več skrajno klerikalnih elementov nego jih je bilo do-sedaj. Pri volitvah volilnih mož je Zallingerjeva frakcija dosegla znatnih uspehov.
Viiaiijc države.
Omenili smo že, da bo v nekej tiskarni v srbske) prestolici konfiskovali nekaj plakatov, ki so poživljali avstrijske Srbe in Bošnjake k ustaji. Ti plakati imeli so se razposlati na Vidov dan. Kdo je prav za prav sestavil te plakate, še ni preiskava dognala. Govori se pa, da ruski žurnalist Šarapov, katerega so že zaradi tega iztirali iz Srbije, sodelavec naprednjaškega lista Svetolič Laza-rević iz Novega sada. Nek drugi oklic se je pa neki že utihotapil iz Srbije v Bosno. Poslednji oklic Bta baje sestavila Hadri Kočević iz Serajeva in Mujo Abedi bej Arsić iz Banjaluke ter ga dala tiskati v Belemgradu.
Diplomatični zastopnik avstrijski dal je v soboto v Sofiji na čast gospodu Danicu banket, na kateri so bili vabljeni bolgarski ministerski predsednik Stambulov, minister vnanjih zadev Stran-sky. Tudi angleški nemški in italijanski zastopniki prirede Danicu banket.
Vlada raska hoče obračati večjo pozornost na razvoj živinarstva.  Osnovati hoče posebne šole
za mlekarstvo na izglednih kmetijah. Nekaj tacih šol so že osnovali in so kaj dobro obiskane.
Državno sodišče 1'raacosko bode odstopilo vse one papirje, iz katerih 8e razvidi, da se je Bou-langer zakrivil tudi navadnih zločinov, vojaškemu sodišču. Po tem takem bi se general moral tudi zagovarjati pred vojaškim sodiščem. Seveda Bou-langer bode ostal v inozemstvu, dokler bodo imeli nasprotniki njegovi oblast v rokah in mu sodišča ne bodo mogla do živega.
Nemčija hotela je proti Švici postopati z represalijami. Hoteli so poostriti naredbe zastran potniških listov in tako otežiti promet. Temu je pa odločno ugovarjala badenska vlada, ker bi baš Ba-denci imeli mnogo škode, če bi promet s Švico se kako oviral. Državni kancelar je nato odstopil od svoje namere, da še bolj ne odtuji južnih Nemcev od Berolina. Saj je obče znano, da je v južni Nemčiji mnogo separatistov, ki ne marajo za prusko hegemonijo. Ta separatizem bi utegnil še Nemčiji usodepoln postati, ko bode imela vojno s kako tujo državo.
Nemških oficijozov predrznost je jako velika. Cesarja Friderika še sedaj ne morejo pustiti v miru. Sedaj so priobčili „Grenzboten" članek, v katerem jako proslavljajo Bismarcka in obirajo cesarja Friderika in soprogo njegovo. Kar čuditi se moramo, da sedanji nemški vladar trpi, da listi, ki dobivajo podporo iz državnih sredstev, tako napadajo stariše njegove.
Dopisi.
TMt Notranjskega 21. junija. [Izv. dopis.] Posel zanesel me je včeraj v neko jako prijazno notranjsko vas. Stopivši v snažno gostilno z namenom se nekoliko telesno okrepčati, dobim v gostilniški sobi mnogo gostov poleg njih prijaznega krčmarja, kakor tudi golobradega kapelana. Poslednji bil je tako razvnet, da me niti zapazil ter slišal ni, ko sem vse skupaj običajno pozdravil. Ves nekako razdražen upil je: „Zmaga je naša, zmaga je naša in če se tudi na glavo postavite, bodeste propali". Po teh besedah spoznal sem takoj, da je razgovor ali pričkanje o bodočih volitvah, kar je tudi v istini bilo. Spoznal sem tudi, da krčmar, kot župan in še neki drugi možje, se neso dali pregovoriti, da bi volili konservativnega kandidata. Župan je Čisto mirno poudarjal, da je v nasprotnem taboru več domišljije kakor resnice, kar se bode najbolje pokazalo na dan volitve v Postojini in to 4. julija t. 1. Gospod kapelan je celo trdil, da imajo zagotovljene vse tri glasove iz S. Temu sem se jaz jako čudil, tako pa tudi župan to verjeti ni hotel ali g. kaplan je odločno trdil da g. F. mora to učiniti, kar oni hočejo in tako, da bode mogel tudi tista dva voliti, katera se mu bode reklo. Taka trditev je v mojih očeh v resnici gola, pretirana domišljija, kajti kolikor jaz omenjenega gospoda iz S. poznam, bode on tedaj s konservativno stranko volil, kadar bode začela voda v rebro teči. Kot inteligenten mož, ne bode se oziral na malenkostne osobne razmere, nego držal se bode stranke, koja mu je ljubši, kar on čisto lahko učini, ker ni od nikogar zavisen. Da bode razupit liberalec g. C. iz K. glasoval s konservativno stranko je mogoče, ali mej g. C. in g. G. je silno velika razlika. Torej na dan volitve se bodemo o tem popolnoma prepričali.
Domače stvari.
— (Shod bivših narodnih deželnih poslancev in zaupnih mož z dežele) je bil danes popoludne ob 3. uri v mestni dvorani, da so se posvetovali in sklepali o kandidaturah za deželni zbor kranjski.
— (Iz Cerknice) se nam piše: V Cerkniški občini bilo je navzlic agitacije od neke strani izvoljenih skoro jednoglasno 10 volilnih mož, ki bodo soglasno volili naša dosedanja zaslužna g. poslanca dr. J. Vošnjaka in H. Kavčiča.
— (Iz Smelednika) se nam piše: Dne 22. t. m. bila je v Smeledniku volitev volilnih mož. Godile so se neke nepostavnosti, tako, da je vsled pritožbe volitev ovržena in na novo razpisana. Kot jako strastnega agitatorja za Kalano v o stvar pokazal se je pri tej priliki g. župnik. Saj se je že mnogo prej izrazil: „Kdor tako ne voli, kakor jaz, ne bo volilnim možem voljen." A ravno na dan volitve moral se je prepričati, da je še nekaj mož, ki se ne ustrašijo vsake sapice, kajti ujel je izmej 31 glasov celih devet, dasiravno sta z g. kapelanom po polji in po hišah letala ter volilce — kimovce za roko vodila k volitvi. Razburjenost bila je velika in bati se je bilo še kaj hujega, ker ljudstvo do sedaj nevajeno takej agitaciji, je odločno opo-
rekalo in slišali so se glasovi, da duhovnikom kaj malo prija posel — biriški. Jako iznenadilo nas je tudi obnašanje županovo, kajti na dano besedo je popolnoma pozabil.
_ (Vodnikova  slavnost.) Da se more
določiti število udeležencev pri banketu, nujno prosimo, zlasti Ljubljansko gospodo, da se vsak najdalje do jutri 26. t. m. oglasi, oziroma kupi ustop-nico k banketu pri odboru ali v čitalnični trafiki. Pri banketu so tudi dame dobro došle Odbor.
— (Obiskovalce Vodnikove slavnost i) opozarjamo, da bodo dne 28. in 29. t. m. pri vseh vlakih Čakali Člani slavnostnega odbora, kateri bodo imeli pripete belo-modro-rudeče kokarde. Č. gostom, ki so prijavili svoj prihod, dopošljejo se listki, na katerih jim je naznanjeno stanovanje. Odbor.
— (Grg. društvenikom „Pisateljskega društva* je odbor razposlal vabila in ustopnice na slavnostni prostor. Ko bi kateri č. društvenikov po pomoti ne bil prejel ustopnice, naj se rači zgla-siti pri odboru „Pisateljskega društva".
— (Vence) na Vodnikov grob bodo položili: Odbor za Vodnikovo slavnost, „Pisateljsko društvo" „Slovenska Matica" „Sokol", Koroški Slovenci, „Slavec" ; pred spomenik po odkritji pa: „Odbor za Vodnikov spomenik", Slovenska Matica", „Pisateljsko društvo", „Narodni dom" družba sv. Cirila in Metoda, „Koroški Slovenci, „Sokol", „Čitalnica Ljubljanska", „Glasbena Matica, „Slavec", Kranjska čitalnica, Čitalnica Vrhniška itd.
— (Iz Gradca) piše se „Obzoru", da je vlada prepovedala slavnost Kosovsko in da so vsa akademična društva pod policijskim nadzorstvom. — V Zagrebu prepovedan je koncert, ki so ga dne 27. t. m. nameravala prirediti vsa tamošnja pevska društva tudi v spomin bitke na Kosovem polji.
— (Osobna vest.) Gosp. EdmundSchrev pl. Redhverth, nadsodiški svetnik v Gradci, poklican je k najvišjemu (kasacijskerau) sodišču.
— (Konec šolskega leta na mestnih ljudskih Šolah v Ljubljani.) C. kr. mestni šolski svet je odredil, da je tekoče šolsko leto na vseh mestnih ljudskih šolah v Ljubljani skleniti v soboto dne 13. julija t. 1.
— (Muzejsko društvo kranjsko) ima danes zvečer ob polu 7. uri svoj občni zbor.
— (Letošnji shod notarjev) s Štajerskega, Koroškega in Kranjskega bode v nedeljo dne 7. julija dopoludne ob 10. uri v Celji v hranilnič-nem poslopji. Na predvečer bode sestanek v hotelu „Pri levu", v nedeljo ob 1. uri popoludne skupni obed „Pri kroni", popoludne izlet v Rimske Toplice.
— (Zastava „Do 1 enjskega Sokola") bode od 15. julija do 2. avgusta v Zagrebu razstavljena.
— (Vojaška godba) svirala bode 1., 8., 15., 22. in 29. dne julija pod Tivoli, dne 4., 11., 18. in 25. julija v „Zvezdi". Začetek vsakikrat ob polu 7. uri zvečer.
— (Čevljarski pomagač Anton Makove c,) ki je dne 30. aprila t. ). malega Pavla Debevca rešil iz Ljubljanice, dobil je od deželne vlade postavno rešilno nagrado v znesku 26 gold. 25. kr.
— (Vabilo.) Celjsko učiteljsko društvo zborovalo bode dne 4. julija t. 1. ob 11. uri predpolu-dne v okoliški šoli v Celji s sledečim vsporedom: 1. Zapisnik. 2. Društvene reči. 3. „0 okuliranji sad nih dreves," poroča gosp. Anton Petriček. 4. Nasveti.   K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi
odbor.
— (Hrvatsko akadem. društvo „Zvonimir") izdalo je te dni: lepo, 286 str. obsežno knjigo z naslovom: „Zvonimir. Almanak hrvatske omladine za godinu 1 88 9.a Almanah ima bogato vsebino. Razen letopisa in društvenega izvestja ima mnogo proizvodov v nevezani in vezani besedi. Zabavni del obseza povesti in pesni, naposled pa so trije sestavki poučne vsebine. Gospodje „Zvonimirovci", ki so s svojimi proizvodi založili almanah, ao: Selim Juzbašič, Velimir Deželic, Stjepan Mirkovie, Davorin Grauičarević, Veljko Jeretov, Martin Juranović, Stjepan Šikić, Gajo Bulat, Ivan Prigorski, Petar Kuničić, Mile Mizler, Isidor Veli-kanovič, Josif Modestin, Božo Peričič, Miroslav pl. Čačković in gospica Ljuba Benakovićeva.
— (Zdravo mesto.) V Mariboru neso imeli od 13. pa do 22. t. m. nobenega mrliča.
— (Nenavadna smrt.) Pred par dnevi zagledala je neka dekla v Trstu na borsnem trgu št. 3 podgano, katere se je tako prestriišila, da je omedlela in v par dnevih vsled kapi umrla.
— (Petrolja) vozilo se je v preteklem letu na Reko 683.573 kvintalov (1887. 1. 543.846), v Trst pa, ki nema svoje čistilnice samo 426.806 kvintalov. VeČina tega petrolja bila je iz Rusije in dovažalo se je s takozvanimi tank-ladijami.
— (Iz kopelišč.) V Rimske Toplice prišlo je do 19. t. m. 166 strank z 292 osobami, v Varaždinske Toplice do 12. t. m. 793 osob, v Lipik 658, v Daruvar do 18. t. m, 216 osob.
— (Razpisano) je mesto c. kr. notarja v Senožečah.   Prošnje v 14 dneh.
Telegrami „Slovenskomu Narodu*':
Dunaj 24. junija. Na mesto Hengelmiil-lerjevo, ki je prosil za premeščenje, bode avstro-ogerskim poslanikom v Belemgradu nekda imenovan Burian, sedaj avstrijski diplomatični agent v Sofiji.
Dunaj 24. junija. Govori se, da se bode iz strategičnih ozirov skleneno polaganje dru-zega tiru na Karola Ludvika železnici že julija meseca pričelo.
Dunaj 24. junija. Rumunski kralj in kraljica in prestolonaslednik zvečer semkaj dospeli. Oficijalnega vsprejema ni bilo. V hotelu „Munsch", kjer so se nastanili, pričakoval je visoke goste nadvojvoda Albrecht. Kralj in kraljica sta nadvojvodo večkrat poljubila.
Beligrad 24. junija. Cesarja Frana Josipa govor napravil v srbskih vladnih krogih izvrsten utis. Govor kaže, da sosedne monarhije odločujoči krogi razvoj stvarij v Srbiji vse drugače vidijo, kakor pa časnikarstvo in da je s tem po mnogobrojnih spletkah prouzročeno časniško ščuvanje zadnjih dnij znižano na pravo mero.
Sofija 24. junija. Princ Ferdinand in vojvodinja Klementina odpotovala danes s civilnim in vojaškim dvorjaništvom v Trnovo. Po večtedenskem bivanji v Trnovem povrnila se bodeta preko Kazanlika, Kaloferja in Plovdiva v prestolnico.
Pariz 24. junija. Zbornica vsprejela vojni buđget. Senat vsprejel zakonski načrt o zboljševalnih zgradbah za vojna pristanišča Cherbourg, Brest in Toulon.
Gorica 25. junija. V Tolminu voljena dr. Gregorčič in dr. Nikolaj Tonkli soglasno; v Sežani dr. Abram in Rajmund MahorčiČ soglasno; v Gorici voljena vitez Tonkli s 75, profesor Tomaž Čerin s 65 glasovi, Berbuč in doktor Rojic dobila po 44 glasov.
Sežana 25. junija. Dr. Abram in MahorčiČ Rajmund jednoglasno izvoljena.
Trst 25. junija. V Pazinu jednoglasno izvoljena dr. Dukić in dr. Matko Laginja. V Kopru izvoljena Spinčič in Flego, v Losinji kanonik Volaric in Seršić, poslednji namesto odstopivšega dr. Trinajstića. V Voloski jednoglasno M. Mandič in Slavoj Jenko.
Volosko 25. junija. V okraji Voloskem izvoljena jednoglasno poslancema v deželni zbor Poreški Slavoj Jenko in Mate Mandić.
Prevali 25. junija. Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Črnem na Koroškem sijajen. Cez 200 udeležencev. 108 novih udov pristopilo. Poslanec Einspieler in Hribar z Ljubljanskimi pevci navdušeno vsprejeti.
Dunaj 25. junija. Državnega pravdnika namestnik, Pajk, imenovan državnim pravd-nikom v Ljubljani , okrajni sodnik Ekl v Kranjski gori državnega pravdnika namestnikom v Ljubljani. (Državni pravdnik g. dr. Galle premeščen je iz Ljubljane v Celje nazaj, česar nam pa Correspondenz-Bureau" ni brzojavil. Uredn.)
Trst 25. junija. O polunoČi nastal je v krčmi prepir mej grškimi in turškimi mornarji. Osemnajstletni turški mornar od italijanskega parobroda „Pierinok< usmrtil je grškega mornarja Russa od torpedovke „Psarra" z bodal-cem in ranil štiri druge grške mornarje in nekega grškega meščana. Sodiška komisija, grški generalni konzul in grški pomorski častniki prišli na lice mesta. Ranjence odpeljali so v bolnico, zlodejca deli v zapor.
Klad.no 25. junija. Do večera vs^ga vkupe 123 osob, mej njimi mnogo žensk za- -prtih, pri katerih so se našli ostanki uropa-ucga in ukradenega blaga. Petintrideset ne-krivih osob so zopet izpustili. Kolikor se doslej čuje, iščejo še najmanje 290 osob. Dokler traje preiskava, ostane vojaštvo tukaj.
Sofija 25. junija. Govor cesarjev v delegacijah vzbuja glede onih besed, ki se tičejo Bolgarske, veliko zadovoljstvo. Oznašenje splošnega položaja v prestolnem govoru vzbuja nekoliko skrbij. Tozornost vzbujajo tudi besede o Srbiji.
Razne vesti.
* („ Gleichheit * — je ustavljena.) Na Duuaji izhajajoč sncijaldemokratič<jn list „Gleichheit", katerega je izdajal dr. V. Adler je ustavljen. Uzrok je, da je s svojim delovan!em|prouzročil nemire v Steyru. Dr. Adler in odgovorni urednik Ludovik Bretschneider se bodeta pa morala zaradi kazen-skosodne obtožbe prihodnje dni zagovarjati pred izjemnim sodiščem
* (Novo vseučilišče.) Oktobra t. 1. otvorili bedo v VVoreesteru v državi Maasachusetski novo američansko vseučilišče. Predsednik mu bode v uče-njaških krogih po svojih izvrstnih spisih in tudi kot izdajatelj velezanimivega lista „American Journal of P«ychology" dobro poznati G. StanlevHall. Predavali bodo s početka matematiko, fiziko, kemijo, biologijo (životopis) in modroslovje, pozneje pa tudi druge vede.
*8
,.U!LJIK! ZVON"!
»toji
za vse leto glđ. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
T ti j e i :
24. junija.
Pri Mali« : Tomas, VVitting, Toifol, Lieberman, ller-zog, Weies, Kobil, Ekart, Geringer z Dunaja. — Engeluian iz Kočevja — Pintinger iz Mautena. — Walker la Koke.
— Kuatcr iz del j a.
Pri Nlonii: Flick, Mandl, Steiner, Diamant z Dunaja.
— Dolenc iz Grma. — Rudolf iz Gradca. — Sonenborg iz Čakovca. — Nahod iz Prago.
Pri Jnžueui Kolodvoru s Urbančič iz Škofje Loke.
— Tomas iz Št. Vida. — Dolenček ia Lesee. — Tuuber z Dunaja.
gJiurli s<ft v IJii8»IJ<miI :
21. junija: Ivana Miklič, delavčeva hfti, 7 dni, Hra-deckega vas št. 15, vsa oslabljonjom. — Jožef Vidmar, ain izdelovalca dežnikov, 5 dni, Stari trg št. 20, za božjastjo.
23. junija: Janez Kos, kmetovalec, 67 let, Kravja dolina št. 11, za pšenoui. — Munja Potrič, delavčeva vdova. 74 let, bv. Petra cesta St. 43, za vnetjem prane kožico. — Luka Nnmar, delavec, 29 let, Poljanski nasip St. 50, za vnetjem možganske kožice.
24. junija: Južet" Šerik, krojač, 23 let, Florjanake ulice št. 15, za jetiko.
25. junija: Feliks llorstmir, konduktorjev Bin, 1. Cesta na Iiudolfovo železnico st. 12, za davico in škrlatico.
V d fižol nuj b o 1 ti fci:
22. junija: Ivana Sojer, cerkvenika hči, 11 let, za odrevenenjem života. — Matevž Urečar, delavoc, 48 let, za zaatrupenjem krvi.
23. junija: Florjan Miiller, pisar, 40 let, valed telesnih poškodb.
Meteorologično poročilo.
a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
24. junija	7. zjutraj 2. popol. U. zvečer	732-7 mm. 7324 mm. 735-2 mm.	17 0° C 2W> C 15-8° C	al. zah. al. vzb. al. vzb.	dež. d. jas. jas.	3*30 mm. dežja.
Srednja temperatura 18-5°, za 0-3° pod normalom.
JD-cuz^a-jslsia, borza
dne" 25 junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.....
Srebrna renta.....
Zlata renta ......
y,L marčna renta ....
Akcije narodne banke.   . .
Kreditne akcije.....
London........
Srebro ........
Napol........ .
C. kr. cekini......
Nemške marke.....
4°/0 državne erečke is 1. 1851 Državne Brečke iz 1. 1S64
Ogerska zlata renta 4°/c......
Ogerska papirna renta 5°/0   .       . . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. brečke 5°/0       .     100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4l/i°/o zlati zast. listi .
Kreditne srečke.....100 gld.
Radolfove erečke ..... 10 Akcije unglo-avstr. banke . 120 rr&mmwaj-drašt, velj. 17u gid. a v.
	včeraj	—		danes
gld.	8285	—	gld.	83- —
	83 4f>	—		83 80
n	108-55	—	■	108-95
1	9865	—		98-95
rr	POV-	—	n	905-—
i	SOD 50	—	n	301 —
	119-60	—	n	119-35
n 1	9-48«/,	_	n »	9-46
n	5-66	—		5-66
s	58 42	—		58-25
260 gld. 100 .
133 Rld. 173 „ 100 „ 94 „ 104 „ 122 118 183 19 120 231
— fer.
50 „
20 ,
40 „
75 „
50 I|
50
75 „ 50
t
Najiskrenejšo zahvalo
izrekava vsem, kateri so nama izkazali svoje sočutje ob izgubi najine predrage hčerke
LINICE
še posebno pa se zahvaljujeva vsem, kateri so pokojno spremili na njo poslednjem putu, in tistim, kateri so vence položili na njeno krsto.
V Kranj i, 24. dan junija 1889.
Fran Marinšek
(482; in
Karolina Marinšek roj. Krisper.
pisarja
želi ustopiti višji gimnazijec z lepo pisavo. — Več pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". (479—2)
Cevi iz kovanega železa,
povprek 54 m dolge,  153 mm srednje premere, pripravne za kurjenje tovarniških prostorov, hiš, za sušenje blaga s parom in drugih stvarij i. t. d.; nadalje
lahke jeklene šine
s drugimi potrebnimi stvarmi, pripravne za gozdne in poljske železnice, vse v dobrem stanji, p odaja ceno
goxdni urad ir Z_rir_sčir_i,
pošta In železniška postaja Verbovec na Hrvatskem.
	(Ponatis se ne plača.)	(478—1)
		
		
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
Otci in sinovi.
Euski spisal J. N. I uranov.   Preložil Ivan Gornik.
Mala 8°, 357 stranij.   Cena 50 kr., po pošti 55 kr.
Proda se
vila v Opatiji
s salonom, 5 sobami, sobo za posle, kuhinjo, shrambo, kletjo v skali, straniščem, vodnjakom z dobro vodo. Dohod k morju. — Južna stran. — Cena 8800 gld.
Kaj več pove Alfred Hart-mann v Opatiji, tehnični stavbeni urad. (485—1)
Vozni red
c. kr. Rudolf o ve železnice
od 1. junija 1 w88.
X_ij-o.Toljsin.st - TerToiž.
Osobni vlaki
Odhod
Ljubljana, juž. tel Ljubljana, Rud. žel. ViSmarJe.  . . Medvode .   . . Loka .... Kranj .... Sv. Jošt (in. p.) Podnart-Kropa. Otoče (in. p.) Radovljica  m. p.) Lesce-liled . Zerovnica (m. p.) Javornik . . Jesenice . Dovje .... Kranjska Gora Rateče-Bcla Ptč Terbiž    .   . .
prih
St. 17M	■ Št. 1714	St. 1716	Št. 1711
po noči	zjutraj	dopol,	popol.
12 10	645	11 40	5-26
12-15	♦549	1145	5-30
1225	700	11-55	5 39
12-37	7-12	1207	5-51
12-51	7*25	1221	6 04
107	742	1238	6-20
1-12	7-47	1243	6-25
1-27	8-02	1258	6-39
1-33	809	1 04	645
1-47	822	1-18	6-58
1 -55	830	128	7-06
_0o	8-41	1-39	7-17
2-15	8-50	1-48	7-26
2-23	900	1-58	7-35
2-42	:> 21	219	7-52
3-08	9-45	2-48	816
3 23	959	303	8-30
340	10-15	3-20	8-45
zjutraj	»lopol.	popol.	zvočor
TerToiž; - X_j\a."bl.a,x_.a,.
Osobni vlaki
Odhod	Št. 1711	Št. 1721	Št. 1716	Št. 1713
	zjutraj	(lopol.	popol.	zvečer
Terbiž.......	3-47	820	115	6-15
Rateče-Bela Peč ....	404	8-42	1-33	6-36
Kranjska Gora ....	4-1H	850	1-48	6-51
	4-43	922	218	7-16
	503	9-41	240	7-40
		9-47	247	7-46
	5-18	9-56	256	7-55
Lesce-Bled......	529	1007	311	812
Radovljica (m. p.) ...	5-35	1013	318	8-19
	5-47	1023	331	8-32
Podnart-Kropa.....	5-58	10-30	3-39	8-41
Sv. Jošt (m. p.) ....	6-10	10 41	3-51	8-54
	6-18	1047	358	9-02
	6-34	11 02	414	9-20
	6-48	1115	427	9-34
	7-01	11 27	4-39	946
Ljubljana, Rud. žel. . prih.	709	11-35	4-47	955
Ljubljana, juž. žel.   . „	713	11-39	451	10-00
	zjutraj	dopol.	popol.	zvočor
Opatka: Vlaka št. 1718 in št. 1721 vozita le ob nedeljah in praznikih od 16. junija do 15. septembra.
zmožnega slovenskega jezika v besedi in pisavi, v-prejme takoj o. kr. notar. — Ponudbe vsprejema uredništvo „ Slo venskega Naroda". (48G—1)
se agent,
Dobro prodajalko
vspr jmem takoj v svojo prodajalntco z mešanim blagom Kraj prijeten. Mezda povoljna. — Več pove upravništvo »Slovenskega Naroda". (458—3)
Peneči mi
PROSEKAB
priporoča slavnemu občinstvu
posebno za narodne bankete
i. t. d. i. t. d. (454—3)
IVAN NABERGOJ „,..
Prošek  (Prosecco)  pri Trstu.
5 oral njiv
na LJublJaiiNkeni polji 8e odda takoj v najem ali pa se tudi proda. — Zraven je lep 7 štantov obsezajoč kozolce*, krit z opeko. Tudi letošnji pridelki, obstoječi iz rži in ovsa, se prodajo. (483-1) Već pove lastnik vSlonovih ulicah št. 7.
ki je izurjen v prodajalnici železa in govori dobro slovenski in razume italijanski ali nemški.
Ponudbe naj se pošljejo v piNarno v Gorici, yla ttiUro si. H. (463—3)
Dr. Friderik I^eugiel-ov
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka cnan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo ho že drugi «lan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega «isto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zavo pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje boloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pego, ioltavost, o#orcu, nosiio rudočino, zajedce in druge nnsnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred vid. l.SO.
Kalogu v
h. juhi ju ni   pri   l .
koczy-ji, lekaiji.
pl. Trn-
(179—8)
sKsnjvsr^TEfKim
V1Z1TNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna1'
po nizkej ceni.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
i
X X
i
X X
i
X X
i
nxxxxxxxxnxxxxxxxxnxxxxxxxn
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
pote k
Znižana ustopnina:
0d
sedaj ustopniiiit nuiuo lO kr., otroci ."5 kr. — Za vse oddelke brez vsa-cega doplačila Mamo -jo kr., za vojake do naredniku lO kr.
i n
v Gradci
(kateremu je c. k. ministerstvo dalo pravico javnosti za I. razred)
s pripravljalnim razredom za srednje šole. Prcskiišciii pcnzijoiiat za 30 gojencev.
Irr_ejitel_i in -vočtitelj:
Fran Scholz,
Grviitloe.
(480—1)
preskusen i g i m n ii z i j s k i učitelj.
C. kr. p_iv.
železniška tovarna
na Dvoru na Kranjskem
priporoča se za zalaganje koniercnega litega blaga, peći v velikej izberi, oguiiftć
(217—30) ogujiAcnlh delov,
kotlov v vsakorfinjej obliki in velikosti itd. itd., litega blaisa »a stavbe: stebrov, oprijemačev svetilničnih stebrov' priprostih in olepSanih, palic za oknžja, celih držališč, polževih stopnic, stresnih oken itd., eevlj za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd., rudniških priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., nuHn> škili naprav valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne obhkov-nike peresnih kladiv," klešč, fikrpcev, itd, »trojnih deiov surovo litih in zlikanih, parnih strojev do 60 konjskih sil, rastllujnkov m pavilijonov iz litega in kovanega železa, mlinskih priprav, papirnienlb priprav, ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz plo&čevine in litega železa, turbin po Girardovej m Jonvalovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, transuiiai jakih priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., strojev odvajajoeiu vododržnih strojev, voduib koles iz litega in kovanega železa, iagnih delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žago in posamičnih cirkuiarnih Tavoletti- in žag z jarmom, stiskalnice : hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd, železa v palicah in osij iz kovanega pretopljenega železu.
s tonskih in vodoMtolpnie,
■v Vprašanja glede ceu se hitro odgovore. ______   UHtQJiiii .Q tiek   w£rodne Tiskarne'