Stev. 317. Trst, v sredo 13. novembra 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN 5«J #t> nedeljah In premiki* eb 5-, «b ponedeljkih ob S. zjutraj. ?w:tmičnc Žtei. se prodajajo po 3 nvč. f6stot.)v mnogih Vjbilc&rnah v T-tm in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Čostojni, Sežani, Nabreiini, Sr. Luc;;i, Tolminu, Ajdov-ioini, Dombergu itd. Zastarel« IteT. po 5 nvč. (10 stot.) 0I3LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 fcsione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. mm. Tirartaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po M 8t. mm. Za oglase v tekstu Esta do 5 vrst 20 K, vsaka »•daljna vreta K 2. Lfali oglasi po A stot. beseda, naj-sttaj pa 40 stot. Oglase eprojema Inseratai oddelek uprav« »Siia®8tifc. — Platoje ae izključno le upravi „Edinosti". Piacijivo in to2ljivo v Trstu. _r^ri >-1.. NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega dmitva „Edinost'4 za Primorsko. ,V edine it* je moč." ------------ xa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesec« O K; na aa- ročbe brez doposlane naročnine, se npra*a ne ozira, laroiuu ma Dtdtljok* tiiujt „CTIIIOSTI" itu*: »t ••le lata Krta S*JO, u p*] let* Kron S tO. Yai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefran* ■>-rana pisma a« m »prejemaj« la rakoplal aa d« vračaj*. Naročnino, oglaee in reklamacije je pošiljati na upra70 lista UREDNIŠTVO . ulloa filorgi« Galatti 20 (Naradni da«) Izdajatelj in odgov mi urednik ŠTEFAN GODINA. Lastna koc.sorcij lit-ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinoat", vpisana zadruga z omejenim porofttvom v Trstu, aiiea Giorgio Galatti fttev. 20. ?->*>f!0-fcran!inKril f*?un Hev. »41-652. TELEFOM It 11-57. VOJNA NA BALKANU Tišina spedi vojne. - Delo za mir. Kak bo odgovor Srbije Avstriji ? PARIZ 12. (Izv) Tu so mnenja, da bo-deta kraij Peter in Pašič pri svojem posvetovanju v Skoplju nćšla temelj za avstro-srbski sporazum, ki bo odgovarjal bolgarskim predlogom v Budimpešti. PaŠič se bo zelo malo mudil v Skoplju, ker hoče Ugronu Čim preje odgovoriti. Bolgarski predlog dopuščajo več rešitev mirnim potom in nikdo ne misli, da bi Srbija odgovorila naravnost negativno. Avstrija bo tudi posredovala. PARIZ 12. (Agence Havas). Iz Sofije se javlja, da je avstroogiska vlada izjavita, da je voljna priključiti se drugim vlastem pri ponudi za posredovanje. Srbija se ne odpoveduje obrežja. DUMAJ 12. (Izv.) ,Wiener Journal" objavlja Pašičev telegram, ki zanika, da bi se bil?. Srbija odpovedala aspiracljam na Albanijo in na pristan ob jadranskem morju. Mir na vidiku ? RIJEKA 12. (Kor.) Politični črnogorski krogi so prepričani, da bodo pričela Že prihodnje dni stvarna pogajanja za mir med Turčijo in balkanskimi dižavami. Zbiranje čet pred Skadrom. BEROLIN 12. (Wolfov urad.) General Vukotič si je podvrgel Arnavte v okolici Djakovice iu koraka sedaj pred Skader k oblegajoči armadi. Tudi general Živkovič biti tja. Boj za Skader in Tara boš. RIJEKA 12. (Kor.) Zasebne vesti trdijo, da Je Ssader pri bombardiranju trpel veliko Škodo. Več oseb so kroglje ranile. Posadka mesta se ne more več dolgo držati, del turških čet na gori Taraboš pa je pobegnil. Grki popravljajo telegrafske proge. ATENE 12. (Kor.) Danes Je dospel sem prvi telegram iz Soluna. Oddal ga Je tele grafist prestoionaslednikove armade. Zahteva, da mu pošljejo brzojavnih uradnikov in materijala za napravo proge, ker so drogi večkrat zgoreli. Grki zaplenili nemški parnik. ATENE 12. (Kor.) Pred otokom Te-oedos je g ška terpedovka zaplenila nemški parnik z 81 potniki na krovu in ga Je spravila v PireJ. Boj pri Čataldži. — Pomanjkanje v Drinopoiju. SOFIJA 12. (Izv.) Uradna »Bolgarija" poroča, da se Je bitka pri Čataldži razvila na celi čiti. Bolgarska armada je čisto blizu trdnjave. Nekateri kristjanski vojaki, ki so pri turškem upadu iz Drinopolja ušli In nskočili k Bolgarom, pripovedujejo, da je v mestu strašno pomanjkanje. Vojaki na pr. se dobivajo več nego pol kilograma hleba na dan. Jasno je torej, ca se bode trdnjava kmalu udala. Dridnavti za Turčijo. LONDON 12 (Kor) Admiraliteta razmišlja o nakupu obeh dridnavtov, ki se gradita za Turčijo v Barrcwu. O.ia namreč ve, da je v nevarnosti evropsko ravnovesje, če bi kupila kaka druga država ladje. Schneider & Creuzot za rdeči križ. BELGRAD 12 (Kor.) Francoska tvrdka Schneider & Creuzot, ki je dobavila Srbiji PODLISTEK. Osvit. Spiaal K a ver dandar ejaiskl. — Prevel A. Kargačevič pa je sklenil, da na vsak način pridobi prijatelja, in bilo mu je samo Žal, da nima pri sebi Kačićeve knjige. Bil je prepričan, da starec Milovan napravi svoje. Šla sta po sredi llice, ker je poletna suša osušila poulično blato. Na ulici je bilo precej živahno. Ljudje so se vračali s polja, živina je tudi prihajala domov — o tre c I so se igrali in kričali pred hišami, skačoč čez mosiiče, ki so vezali male, večinoma lesene hišice z veliko nižjo cesto. Čim dalje sta prihajala, tem teže in neugodneje Je postajalo Kargačeviču, kajti skoraj vsaka druga hišca je bila ali krčma ali kaka sumljiva hiša. Iz krčem so prihajali pijani kmetje, iz onih pa se je slišal vsakovrsten zaglušen krik in nedostojne besede. Kadeta je veselil ta direndaj, Kargačevič pa nasprotno ni več vedel, kam bi gledal. Naravnost odleglo mu brzostrelne topove, Je darovala za srbski rdeči križ 20.000 frankov. Kolera med turškimi vojaki. CARIGRAD 12. (Kor.) Med raohame-danskimi begunci so se pojavili novi slučaji kolere. S črnogorskega bojišča Cetinje, 6. novembra 1912, Dva Slovenca v črnogorski vojskt Danes popoldne sta dospela aa Cetinje dva Slovenca-jurista z namenom, da vstopita v Črnogorsko vojsko. Vojno ministrstvo je sprejelo njijo ponudbo in Jima dovoMo vstop v črnogorsko legijo dobrovoljcev. Pot od Kotora na Cetinje sta napravila peš, ker je radi snega onemogočen vsak drugačni promet. Pričakuje se tudi prihoda dveh slovenskih zdravnikov, dra. Stojca in dra. Šabča, o katerih se Ču}e na Cetinju, da sta vstopna v črnogorski Rdeči križ. Ker Je danes že tretji dan, da je Izostala pošta iz Kotora, se te vesti ne more kontrolirati. Turika redovita vojska na Cetinju. Danes zvečer je dospelo na Cetinje 200 vo|nlh ujetnikov iz turške redne vo|-ke, seveda pod strogim varstvom straž. Privedli so jih iz Podgorice, da odmečejo sneg s cest in omogočijo tako zopet reden promet s Kotorom. Drugih delavcev ne bi bilo možno dobiti, ker je večina moških Črnogorcev na bojnem polju. Turški vojni ujetniki so dobro oblečeni in obuti ter tudi jako dobro hranjeni, tako, da ne trpe nobenega pomanjkanja in so po njihovi lastni izpovedbl popolnoma zadovoljni z vsem, komaj zavedajoč se, da so v rokah onega, ki Jih Je na bojišču zarobil. Petrograjska občina za Črnogoro. Današnji „Cetinjski Vjestmk" prinaša besedilo brzojavnega pozdrava petrograjske občine občini Cetinje. V brzojavki poroča predsednik Glazunnv, da Je mesto Petro -grad določilo za Črnogcro znesek 25 000 rubl|ev kot četrti del svote, namenjene v sanitarne svrhe balkanskih krščanskih držav, ki se bojujejo. Črnogorci na povratku v domovino. Iz Amerike vračajoči se Čr ogorči, |ki so se v soboto 3 t. m. z Litydovim par-nikom „Hahenlche" odpeljali iz Trsta, so bili ne le v Trstu, ampak tudi v Zadru in Svijetu predmet navdušenega pozdravljanja. Višek oduševljenja je dosegel sprejem v Sptjetu: navdušenim govorom, pozdravom in željam za dober uspeh vojne ni bilo konca. Splječani so nudili vračajočlm se Črnogorcem raznih okrepčil. Muričani, 7. novembra 1912. Brzojavno poročajo po noči: Od 5. t. m. dalje tu neprestano dežuje. Nalivi so provzioč'li na tem že sicer mokrem svetu velike poplave. General Martinovič se je o tem osebno prepričal in odredil, ker se vojaki na pozicijah Barbaluša in okolici, kt Je prekinila vez med Skadrom, Lešem in Meduo, ne more vsled preplave dovažati hrana in munid|a, da se ta vojska pomakne proti Saraj-Dajčit, kjer jc komunikacija možna. Je, ko sta prišla do Orlaševičeve gostilne, kjer sta morala preko velikanskega dvorišča, polnega voz kariovških voznikov. Končno sta prišla v dolgo, prizemno leseno hišo, kjer Je praporščak odvedel svojega tovariša naravnost v svojo sobico. Bilo mu Je pred vsemi na tem, da pogosti prijatelja z čašico vina. Preoblačeč se v novo paradno uniformo, Je OrlaŠevič pU s Kargačevičem In ga iz-praševal o zagrebških lepoticah. Toda Marijan se ni dal premotiti, temveč Je začel naravnost .pridobivati" praporščaka za svojo stvar. — Ti prideš seda) tjakaj med toliko naših mladih ljudi. Ne bilo bi torej prav, da bi Jim ne vedel prav nič povedati o domovini 1 — Saj jim bom pripovedoval vse. Povem Jim, da se je Zagreb polepšal — da so stari zidovi okoli Štofuvega gradu popravljeni, razrušeni. O — nikar ne mislil — Čakaj, čakaj, pobratim 1 Ni samo to novo! Mi tu nameravamo povzdigniti narod, izobraziti mu jezik. Učen mož — doktor Gaj — Je izumel nov pravopis, po katerem bomo odslej pisali vsi enako in se pridružimo ostalim slovanskim bratom. To jim SRZOdfiUNE UESTi. Šusteršič o dolžnosti Avstrije napram Jugoslovanom. LJUBLJANA 11. (Iz7.) „Slovenec" ob-jalja interview z deželnim glavarjem in poslancem dr. Šusteršičern. Pogovor se Je gibal v mejah politične situacije in Šusteršič je rekel med drugim sledeče: P j dosedanjih zmagah Jugoslovanov ca Balkanu se je pokazalo, da je jugoslovansko vprašanje za Avstrijo najbolj važno. To vprašanje Je stopilo sedaj v najvažnejo fazo, tako važno, da je postalo za monarhijo uprav življenskega pomena. Avstrija je bila s svojimi sedem milijoni Jugoslovanov do sedaj največja Jugoslovanska sila, a ona je zamudila priliko in Je pustila, da so jo sedaj drugi prehiteli, namreč male balkanske državice. To Je velika zgodovinska zmota. Balkanske drŽave bodo Štele po sklenjenem miru 10 milijonov slovanskih prebivalcev in jasno je, kake dolžnosti bo imela naša drŽava. Ona bo morala svoje Jugoslovane narodno zadovoljiti in to Je edini način, da varuje svoje „legitimne interese". Če hoče Avstrija delati pametno Jugoslovansko politiko, potem ni razumeti, zakaj ne bi smeli Srbi dobiti pristana na jadranskem morju. - Verstovškov obstrukdjskl govor. DUNAJ 12. (Kor.) Pil nadaljevanju razprave o odgovorih na interpelacije, stavbene radi Hochenburgerjevih odlokov, je začel ob 11 predpoldne govoriti sloveiski poslanec dr. Verstovšek. Tekom svojega govora se je poslanec Verstovšek zavaroval proti sumu, da govori on danes za to, da bi obstruiral. Vzroke za nekoliko ostreje besede Je iskati v hrvatskih razmerah in pa v razmerah v štajersko-koroškem .vilajetu". Verstovšek Je končal ob polštirih svoj Četiri in pol ure trajajoči govor. Delo pravnega odseka. DUNAJ 12 (Kor.) Pravni odsek je sprejel po kratki debati neizpremenjeno vladno predlogo o vplivu višje sile na menično pravno poslovanje. Konferenca senijorjev. DUNAJ 12. (Kor.) Pri današnji konferenci senijorje/ Je bilo sklenjeno, da se konča debata o odgovorih na interpelacije gltde Hochenburgerjevih odlokov po možnosti danes ali Jutri. Proti koncu seje se je razvila podrobna debata o dogodkih v proračunskem odseku. Posi. Dubilič Je zahteval, da se rea sumira jo ukrepi iz zadnje odsekove seje. Večina govornikov pa Je izjavila, da konferenca senijorjev in ona instanca, ki bi odločila o tem vprašanju. Avstro italijansko bolgarski sporazum glede Srbije ? DUNAJ 12. (Izv.) „Zeif poroča iz Budimpešte, da potrjuje poset Daneva podmeno o tajnem sporazumu med Avstrijo in B ilgarijo. — Isti list poroča tudi, da se je govorilo o avstrijsko-italijanski demonstraciji na morju, že ko so srbske čete bile prišle preko Piizrena. Avdijence in sprejemi v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 12. (Kor.) Cesar Je sprejel popoldne v polurni avdijenci prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ta pa potem Berchtolda. Konečno je grof Berchtold obiskal predsednika sobranja Daneva, kt Je sprejel tekom popoldneva sekdjskega načelnika Wickenburga. moraš povedati In jih prebuditi k ljubezni do narodnosti. — Glej, krasno I Daj, povej mi to nekoliko natančneje, da bom razumel to, in boš videl. Sicer res nosim cesarsko obleko, pa to nič ne de. Kargačevič Je začel sedal po svole, ob Širno razlagati praporščaku Draškovičeve in Gajeve načrte. K*det ni razumel prav dobro vsega. Ni mu šlo v glavo, kako naj bi moral popoinjevati in Širiti svojo „šokačko* govorico, ko je v graničarski kadetni šoli kot otrok tolikokrat moral klečati na svincu, Če mu je katerikrat ušla kaka hrvatska be seda namesto zapovedane nemške. Mislil Je tudi na to, ali ne bi se morda s tem ponižal v svoji častniški časti, ko bi se postavil v isto vrsto s preprostim graničar|em. Toda potrpežljivi Kargačevič |e vse lepo počasi preobračal kadetove misli. Da bi ga pridobil popolnoma, ga Je popeljal s seboj domov v Opatovlno, da mu čita Kači ča. Stanoval je v o? ki, enonadstropni leseni hiši blizu f anč šsanskega samostana. Sobo Je Imel zadaj v prvem nadstropiu, ozko, nizko in temno, Še pravo dijaško sobo. Visoki OrlaŠevič Je moral paziti, da se ni zadeval ob stropnike. Kargačevič je nažgal sveč d in začel Čuvaj v Bud mperti. BUDIMPEŠTA 12. (Ogr. tel. ag.) Kraljevi komisar Cuvr.l je cdšel danes iz službenih razlogov v Budimpešto. BUDIMPEŠTA 12. (Ogr. te*, ag) Kraljevi sodni stol je za.mil rekurz Kotacse-vega branitelja, ki ga je ta vložil radi tega, ker je obtežujoči secat pcdal|i l Kovrcsu preiskovalni zapor za 30 dni. Kovgcs Še torej ostane do glavne obravnave v preiskavi. Cesar Viljem potuje ineognito ? DUNAJ 12. (Izv.) „Neues Wiener Tasj-blatt" poroča, da je prispel cesar Viljem II. nocr| v Tečin, odkoder se napoti inco^ ito na Dunaj. Baron von HOtzendorf ni bil pri konferenci. DUNAJ 12. (Kor.) Poročilo, da bi se bil nadzornik armade baron Conrad von HOtzendorf te dni udeležil v Budimpešti voiaškopolltičnega posvetovanja, je izmišljeno. Oa od 2. novembra Dunaja še sploh zapustil nI. Španski ministrski pTeosedaik ustreljen. MADRID 12 (Knr.) Španskega ministrskega predsednika Canalejasa je nekdo v Madridu ustrelil. Neznani atentator si je na to pognal sam krogljo v glavo. MADRID 12. (Kor.) Cnnalejasov morilec se piše Maiuel Pardinas Serrato M. rtin, Je rojen v El Grado v pokrajini Huesca in Je 27 let star. Gučkov v Bele rgradu. BELGRAD 12 (Kor.) Brvi! preds- daik ruske dižavne dume Gučkov je prišel v Bel-grad. Danev odhaja na Bolgarsko. BUDIMPEŠTA 12 (Kor.) Predsednik sobranja Danev Je posetil za slovo grefa Berchtclda. Danev odpotuje nocoj ? bolgarsko glavno taborišče. V Carigradu vlada mir in red ? PARIZ 12 (Ker.) Ministrstvo za zu- najne zadeve dementira vesti zunajnlh listov, ki govore o masakrih in požigih v Carigradu. Snežni meteži v Bosni. SARAJEVO 12. (Izv.) Že tri dni so ceste po vsej Bosni polne visokega snega in snežnega meteža Še morda ne bo konec. Od vseh strani dežele prihajajo poročila o hudem snegu. Promet je skoro onemogočen, na srbski meji pa preti povodenj. V sled pokvarjene telefonske proge so izostale najnovejše vesti. Če 2e ne pratite, osol zasmehovanja ne l V pražki „Union" je gref Sternberg napisal članek, v katerem Je navedel »skoro vse" zahteve, ki Jih Ima Avstrija po njegovem mnenju staviti balkanskim državam in specijelno še Srbiji. Te zahteve, ki jih narekujejo baje Življenjski interesi Avstrije, so take, da pomenijo za Balkance popolno gospodarsko odvisnost od Avstrije. Qct;vo pa je tudi, da se odpovedd balkanske države prostovoljno svoji neomejeni politični svobodi, če sprejmejo take pogoje, ki jih kajpada dosedaj še ne stavi cf.djelna Avstrija, nego le politik — aventurist, ki se mu že ni le enkrat očitalo, da ni preveč resen in da uganja včasih svoje harlek!nade, da ostane še" vsaj nekoliko aktualen. Najbolje je, da posnamemo iz „Unloa" čitati. Kadetu je postajalo vedno bolj čudr.o. Bilo mu Je najprej, da se prebu|a nekaj temnega, nekaj globokega, kar prihaja še iz onih prvih dni, ko je kot majhen greni^^r-ski otrok sedel z ostalo rodbino okoli zadružnega ognjišča. Potem pa so ga navdušili slavni junaki, ki Jih Je opeval pemik. Kri so mu razvneli Junaški boji, orjake borbe, in vse to je napravila kri nje^o.e krvi, in mladi kadet se je s ponosom tolkel po prsih, da Je sin takega naroda. Kargačeviču pa je srce kar igralo vesel j =» in zmagoslavja, da je pridobil zopet eno dušo. Z največjim veseljem je poiskal knjig, in jih podaril svojemu prijatelju. Potem mu Je pripomnil, kako si prizadevajo Madjari, da bi Hrvatom nariniU vvoj jezik. Praporščak Je silno jezen in razburjen stopal po sobi gorlndol In se rotil, da bo, Če treba, tudi s sabljo branil svojo rcaio besedo. In tisti večer nista šla nikamor več. Orlaševič je ostal pri svojem prijattlju, vedno v istem pogovoru. Lojevka je dogorela, nočni čuvaj je Že nekolikokrat pnšel po ulici, v frančiškanskem stolpu je že zazvonil jutranji pozdrav, ko sta mladeniča še vedno razpravljala o materinske jeziku in slovanstvu. (Dalje) Btr&ii II. „EDI KOST« št. 317 V Tratil, dne 13 novembra 1912. par odstavkov, ki najbolje osvetljujejo mae* n|e nekaternikov, ki mislijo, da si dado Balkanci še danes nuditi vse ono, kar bi vsak drugi ogorčeno zavrnil. Sternberg mo druje in razmišlja o poglavju, ki ga naslovimo Bankovni monopol. Balkanske države dovole Avstriji monopol pri bankah. Kar je bila do sedaj za Turčijo otomanska banka, bi morai postati za novi Balkan avstrijski kreditni zavod, ki bi ustanovil po mestih mrežo podružnic, kakor jih ima povsod po svetu „Credit Lyonnais\ Istina je, da ima oni, ki ima kreditne zavode v rokah, tudi vso dobavo v svoji oblasti. Tajnost, zakaj vlada angleška industrija ves svet, je v tem, ker vodijo po celem svetu angležke banke denarni promet. Kar je krogotok krvi za človeka, to je krogc-tok zlata za Anglijo. London je njeno srce in iz nje in vanj teče zlato. Ml Avstrijci sami smo zmožni voditi bankovne posle na Balkanu, ker smo zmožni jezikov, vsled česar se lahko naša inteligenca pismeno in ustno sporazumeva z Balkanci. Pod našim varstvom in z našim denarjem se bodo balkanske države naglo razcvete, se industrializirale in odprle svoje zemske zaklade. Taka zahteva ne tangira Interesov nikogar in tu govorim v prvi vrsti o Rusiji, čijl občutljivosti moramo vsekakor prizanašati. Rusija ne čuti potrebe vladat> Balkanu na gospodarskem polju, ker nit' doma ne more rešiti svoje gospodarske naloge. — Na to prehaja mož, ki je vzel mlademu Balkanu moč, da se utrdi in razvije svoje sOe v svoji notrini, tudi na morje, da vid) kako bi se dal tudi tu ovreti razvoj Balkana Morje je v zgodovini narodov važen element in pomorska trgovina oni agens, k odloča o moči in usodi držav. Zato izroča Sternberg Balkance na milost in nemilost poginu, vzevŠi jim morje in poklonlvš Avstriji Monopol pomorskega prometa. Paroplovno službo bi naj opravljal v balkanskih pristaniščih le avstrijski Llcyd, kar bi se mu moralo ravno tako garantirati kakor stalna subvencija od balkanskih držav. Doke in skladišča v Solunu bi moral odkazati Avstriji, da postane Solun takore-koč predmestje Trsta. S tem dobimo najkrajši pot iz Londona v Indijo in vsa angleška poŠta in potniki bi šli tod. To pa bi pomenilo za Dunaj in BudimpeSto in za vso našo trgovino ogromen uspeh. — Vsled tega bi morala Srbija belograjsko-solunsko železnico prepustiti avstrijski družbi in garantirati, da jej ne naloži nikoli kakih novih davkov, pač pa da prepusti družbi, da uravnava svoje tarife. To moramo zahtevati, da se nam za večno zasigura prehod k Egejskemu morju. Isto velja o železnici Bar-Solun. * * * To so ostre besede in bi postale usod ne, če bi jih govorila oficijelna Avstri|a, k; pa — do dandanes — niti sama ne stavi tako neizprosnih in mnogoličnih zahtev. Za enkrat še gotovo nimamo niti volje, niti povoda, da Avstriji ne bi privoščili kakeg poboljška, ali Če bi hotela pogoltniti vse to, kar jej toli .dalekovidni" in dobri ljudje mečejo brez pomiselka v žrelo, bi se pač morala — zadaviti. Avstrija bo na Balkauu pač dobila, kar bo prav in kar bo tudi prizadetim po godu. Več si ne sme prisvajati in si tudi ne br megla prisvojiti. Je tudi čudno tako stališče: Na pragu si želi prijateljstva s sosedom, na drugi strani hiše pa podre plot in mu po mandra njivo, kjer si je nasejal v potu svo Jeg i nbraza najboljših nad. Če je že pravica to, da se bližnjiku pri belem dnevu vzame kaj izpred nosa, potem PODLISTEK Iz mojih balkanskih spominov. BI!o je meseca avgusta leta 1908. Bival sem tedaj v Pievljih, novopazarskem sandžaku, kjer {e bila takrat poleg turške tudi avstrijska posadka, ki |e pa mesto za pustila po proglašenju aneksije Bosne in Hercegovine. Turki (ali bolje muslimani srbske narodnosti, ker Turkov v pravem smislu te besede v Novempazarju, kakor sploh v Stari Srbiji — izvzemši uradnike, častnike in vojake v obče ni bilo —) ter Srbi so še živeli v omotici nove svobode, ki eo jim jo obl,ubov3li mlddoturki. Zato sem bil priča mnogih bratenj med Srbi in — takozvanim! — Turki, ter prisostvoval tudi veselici, na kateri so složno nastopali Srbi in Turki; nastopali so tu srbski in turški govoiniki, bile so na programu srb ske in turške točke. Zdi se, da |e obetajoča se zarja mlade Turške, aH bolje: mlado turške svobode, naenkrat izbrisala vsa sto letna nasprotstva med Srbi In Tuiki. Na mesto tega pa je z vso silo izbruhnilo na dan dolgo zadrževano sovraštvo proti „Švabom" — Avstrijcem. To Avstrili sovražno rozpoloženje je najbolje označil takratni avstrijski konzul v Plevljah gref DraŠkovič — ki je mejtem umrl v Čari gradu — ki mi je rekel: „Saj vidite, kako nas sovražijo tukaj! Ml nismo nikdar varni svojega življenja !M Da tam sovražijo Av- vssj to naj ne bi bila pravica, da ropar od oropanega Še navrh vsega tirja, da naj plačuje troške za vzdržavanje in popravljan!* odvzetega orodja, od katerega itak nima nobene koristi, ampak le občutno škodo. Za rešitev „Trg. obrtne zadruge" v Gorici. Pomagaj si sam, če hočeš, da ti bo pomagano! (Dopis.) — Dne 8. t. m. so imeli član) T. o z. Iz mesta Goriškega v „Trg. domu" sestanek, da se posvetujejo, kako odvrniti pretečo nevarnost, ki grozi narodno-gospodar-•kemu razvoju goriških Slovencev potom *onkurza T. o. z. Z malimi izjemami je za Čelo ljudstvo uvidevatl velikansko pretečo nevarnost, ki bi nastala za vse člane, ako se ne odpomore stvari pravočasno. Likvidacijski odbor je pri ti priliki pokazal, da poskuša vse, kar mu je sploh možno v pre prečenje katastrofe. Toda globoko je obžalovati, da ne nahaja zadostne opore pri pri zadetih in Slovencih sploh. Kratkoviden je oni, ki ne čuti še Slovenstvu preteče ne varnosti, in brezznačajen je oni, ki bi se hotel celo okoristiti na nesreči krvnega mu brata — na narodni nesreči. Takim bi lahko ■jrišievali vse one, ki hujs ajo člane na odpor in pripravljajo s tem teren za brezkončne pravde. Učenjaki, ki ste bili tudi pri krstu tega zavoda, ste imeli prilike opozar jati ljudstvo na pretečo katastrofo, je poučiti in napraviti red. Stem bi bili storili le svoj«, lolžnost in ljudstvo bi bilo rešeno iz velike nevarnosti. Umevno in naravno Je, ako član, ki ni n'česar zakrivil, težko sprejena sedaj vsled nepremišljenega gospodarstva pri T. o. z nastalo občutno nalogo in da rad posluša preroka odrešenika, ki pravi: ne plačaj nič, za članstvo se bomo pa tudi tožili. To bi bila nesreča, ki bi jo občutil ves goriško-slovenski narod morda leta in leta. In ker ni dvoma, da bodo to priliko izko-riSčali tudi naši narodni sovražnici, nasta|a vprašanje: bomo-ll sploh mogli še kedai zaceliti to rano. Lahko je govoriti: naj le trpe krivd, ali stvar je taka, da večina njih, ki bi trpeli, ni o nič krivi! In trpelo bi naše narodno gospodarstvo, trpelo bi zaupanje v naše zadružništvo sploh, trpel bi ves narodni ugled. Ali — Še je rešitev možna. Ako smo zložni in podpiramo prizadevanje za rešitev, izostane tudi vse to nezmerno zlo in ne bo narodnih in gospodarskih Žrtev. Ako pa bomo poslušali iz cestne pravdoželjne gospode, je lahko možno, da likvidacijski odbor opeša na svojem delu m potem bo katastrofa neizogibna in — neprecenljiva. Ako pa smo vsi blage volje in dalekogledni, rešeni bodo zadružniki hudih muk in rešen bo težko pridobljeni ugled In kred t goriških Slovencev. Sedaj |e zgubt približno 300.000 K, kakor smo culi iz ust jredsednika likvidacijskega odbora. Ta Škoda bi se lahko povečala na par milijonov, ako oi potom konkurza izttrjevall in prodajali premoženja. Žalostno bi bito pač, ako bi radi tristo-tisoč kron prizadejali narodu vse dežeie »mrtne rane in bi morali sramotno zapustiti ugodne in lepe pozicije. Ganilo me |e, ko sem na omenjenem sestanku videl, kako star, častitljiv in žt upognjen mož dokazuje pred zbranimi člani pretečo nevarnost, ter prosi množico, naj ne posluša krivih prerokov, naj si ne reže v lastno meso, ter naj se marveč združi in zaceli rano, dokler Je to še možno. Ta mož te bil ustanovitelj slovenskih posojilnic, bivši dež. in drž. poslanec ing. M. V o š n j a k. Mož v dobi med 70 in 80 letom, ki bi tahko živel v miru in udobno, si ne privošča miru, marveč je po koncu od Jutra do ve- strijce, da, to sem videl, a nevarnosti za življenje nisem nikjer slutil, morda tudi zato, ker moje življenje itak ni imelo pomena ne za Srbe, ne za Turke. Sicer sem pa bil ves čas svojega bivanja v Pievlju toliko z enimi, kolikor z drugim v jako do brem razmerju. V nekem dopisu, ki sem g* tedaj poslal „Edinosti", sem pisal: „Za sedaj se nikdar ni bati komplikacij, a da bo v par letih tekla na Balkanu kri v potokih, to je tako gotovo, kakor amen v oče-našu.**) To moje takratno prerokovanje se Je tudi točno izpolnilo; priznavam pa, da ta Krat nisem mislil na to, da pride do balkanske zveze proti Turčiji, temveč proti — Avstriji I Vendar mi se Je zdelo, da je to bratenje med Turki in Srbi nekaj nenaravnega Zato sem tudi rekel nekemu svojemu znancu, inteligentnemu mlademu srbskemu učitelju: „Po razmerje med vami Srbi in Turki mi se vidi neodkritosrčno; konec bo, da prevarite vi Turke, ali oni nastt. „Mi bomo prevarili Turke, a ne oni vas«, Je glasit cvito — smehljajoč odgovor. Dogodki so dokazali, da Je mož imel prav. Vendar bi sodil napačno oni, ki bi mislil, da vlada med pravoslavnimi in musli mani v Stari Srbiji kako nepremostljivo so vraštvo; nasprotno, tolikostoletno skupno bivanje sicer ni moglo izbrisati sovraštva, •) Glej .Edinost' št. 256. od 15. sept 1908 čera ter pomaga dejansko in z nasveti. Tudi g. J. Medved je strokovnjaško dokazal veliko potrebo skupnega dela ter je podpisa / to določeno svoto. Sledili so mu tud» drugi člani in nečlani. Ob 12 uri kličemo Članom T. o. z. in vsem rndol|ubom in zavodom Goriške de žele: storite svojo dolžnost In obvaru/te naš narod pred pretečo katastrofo In sra-noto I Žrtev bo razmeroma majhna, ako se zavza memo zložno; bo pa prav velika, če nt storimo tega. Izgovori ne koristilo nič. Jaz nisem ud 1 Kdo je kriv ? I — Krivce bom-še lahko iskali pozneje. Koncem meseca decembra t 1. bode zaključena btegajna in usoda nastopi svojo pott ako se ne vzdra mimo I _ Rojakom na znanje! Vrnlvši se iz Črnegore smatram za svojo dolžnost, da tem potom Javim požr •vovainim svojim rojakom, da ml je bilo od mnogih strani naročeno, naj Izročim bratske pozdrave milim rojakom široin Slovenije in najiskrenejo zahvalo junaških Črnogorcev za toii Izdatno pomoč in z dejstvi dokazano sočutje. Sicer črnogorski rdeči križ nlka kor ni bil nepripravl|en, vendar je ob ta*o krvavih dogodkih vsaka pomoč dobrodošla in še vedno potrebna. Posebno naj omenjam, da sem imel priliko opazovati, s kako ra iostjo so bile vzprejete iz Trsta odooslane postelje, namenjene ranjenim bratom. Dodatn naj še pristavim, da je Črnagora sedaj za iostno preskrbljena z zdravniki in izurjenim aomožnim osobjem, posebno vsled prihode, vratov iz drugih slovanskih dežel, da sem zamogel mirnim srcem odpotovati. Dr. Just Pertot. Darovi za jugoslovanske rdeče križe. Nadalje so darovali za jugoslovanske Rdeče križe sledeči gg : Ivan Wiidman K 10, N. N. K 5, Gino Pesso K 5, dr. Egon Starfc K 20, Ulčakar K 10, H fer K 3, G Babič K 5, Malenšek K 5, Ajdišek K 5 vtodujan 3, Frantar K 2, Lukež K 10, Luigi Cosolo K 5, Biček 3, K. Cwenkel K 5. N N. 10, Kukovec K 5, Jera Markužić K 3 Mana Urankar 5, Maria ud. Lenček K 10 UradniŠtvo Ljubljanske Kreditne Banke K 90, Ena ud. Abram K 5, Vekosla* Ž-ea K 5 H Candollni K 30, Olga Bandel K 3 Anton Ružlčka K 20, Vekoslav Pavlović K 10. N. N. K 2 F. Matejčič K 10 dr. K. P. K 10, g a M. K 10, Miz K 3, dr Gattorno K 5, Andrej Pirich K 10, O priliki veselega snidenja z oproščencem K^rlrm Hrovatinom, nabralo omizje v gost. F^bč<č K 10, Trije $krlavary K 3, Sosfč K 20, Antonija in Angelo Sosić K 1, O pri tki slovesa prijatelja Dekleva K 14 12, F M. i. t. d. 54 K 2. Skupaj K 372 32 včeraj izkazano „ 39 44163 Skupaj K 39 813 65 Domače vesti. Imenovanja v sodni službi. Cesar je menoval za dvornega svetnika prvega dr žavnega pravdnlka v Trstu g dr. J o s i p a Zencovicha pl. Steliamare. D. Zencovich ostane na svojem dosedanjem mestu. Višji avstrijski sodnik pri višjem avstro-ogrskem konzularnem sodišču v Carigradu ovedal ugleden srbski meščan v Pievlju Tega je namreč vprašal odličen pleveljski musliman: .Reci mi, ali ne bi bil ti zadovoljen, ia zatrobi v Prizrenu rog srbske armade?-„Da, povem ti odkrito, bil bi zadovoljen in srečen", je glasil odgovor. Kdo bi si bil mislil takrat tudi le od daleč, v sanjah, da se to zgodi tako hitro, da Je že tako blizo čas, ko se Srbi maščujejo za Kosovo? Niko. Neslani...! Vzemite v roko veČeVaega „Piccola* od minolega ponedeljka, pr«4i-tajte „Cronaca minima" v četrti kolosi sa jrvi strani in videli bodete, do kakih »e-sianostl padajo izvestni Italijani v svoji — ne, beseda megalomanija ne bi bila primerna v označenle teh ljudij 1 Recimo torej: jišče — post feštu«. .1 Gdribaldini f" tako zveni ponosni naslov v „Piccolu*. Figo I Saj pravi .Piccolo" sam — pozabivži na naslov — da so ti Oirl-baldini sestavljeni „dl tutte le razze-: Iz Italijanov, Makedoncev, Francozov, Angležev, Japoncev In celo ena bolgarska banda je med njimi. Tako naznanja „Piccolo* sam. Vsega skupaj jih je — po istem viru — 4 batalllone. Koliko jih spada potem na Italijane?!! Ti ne zabelijo zelja, tudi če bi jrišli še pravočasno in tudi če bi bili res — junaki! Na vsak način pa so v luči tolike baharije le smešne figure. In „Piccolo", ali še ne sluti, kako se mu vsi resni ljudje — smejejo ? ! CM podružnlštvo na tržaškem ozemlju se je tudi lansko leto lepo razvijalo. P.irasli ste 2 novi podružnici (za Belteder in za I. mestni okraj) Vse podružnice so oomnožile č ane za 129, dasi nekatere še niso do danes naznanile števila članov alti poslale prispevkov. Prihodnjič enkrat priobčimo vse podružnice, ki so napredoval« ^lede števila članov. Vsi podružnični odbori naj bi se potrudili, da jim število člasov vsako leto narase. Vso pozornost pa naj posvečajo tudi podrobnemu delu, kakor prire|anju veselic In sestankov, razširjevanj« družbinega blaga potom trgovin In gostile«, pridobivanju naročnikov za „Slov. B anik" Ia koledar itd. Posebno pa naj skrbe za nabiraliike, ia bodo v vseh javnih prostorih ter se 4odo nadzorovali in redno izpraznotali. Žrtve družbe so od dne do dne večje, zato naj narašča tudi naša ljubezen in požrtvovalnost do nje. Komur je ohranitev Slovenstva pri srcu, naj si Izpraša vest: 1. Ali Je član ka-rere CM podružnice? 2. Ali bi ne mogel v mesečnih obrokih plačevati obrambni kamen 200 K? 3. Ali rabi zase In v rodblal družbeno blago, kakor užigalice, Kolin?ko ckorijo, čistilo za čevlje, kovine in tla, milo i d (seznam blaga je v vsaki številki .Siov. Branika41 in v koledarju)? 4. Ali je naroče« ia elino obrambno glasilo, mesečnik .Slov. B-anik" (celoletna naročnina le 3 K)? 5. Ali si naroča vsako leto in tudi plača koledar (cena K 1 20) ? 6. Ali se spominja v gostilni z darom v nabiralnih CMD., posebno v veselih druščinak? 7. AH zahteva vselej v gostilni računski listek? 8. AH pridobiva vsako leto vsaj enega člana družbi ? 9. Ali kolekuie vsako pismo In dopisnico z nar. kolkom ? 10. A'i se spominja pri »saki vedeli In žalostni priliki naše branlteljlce DCM ? Slovenci pozor! Dne 29. novembra t. L ob 10 30 zjutraj se bo pri c. kr. okra|il sodniji v Gorici v sobi 8t. 7 vršila dražba Sukna, lodue is modno bUgo m gospode in dimt. priporofe KAREL KOCIAN. VTT»m» nukna v Humpolou (6e*k«> : : Uzorci fnoto • • V Trstu, t Ine lo. novembra 1912. .EDINOST" št. 317. Stran III. fciSe, v kateri se nahaja občeznana Borge-ževa gostilna. H ša stoji na zelo lepem prostoru In prometnem kraju v Gorici, v ulici Sv. Antona, je dvonadstropna, ima veliko dvorišče, sklad'šča in obsežne kleti, ter se v tej hiši nahaja trgovina z mešanim blagom že blizu 100 let. V ohranitev slovenske pGsesti v ogroženem kraju, želeti bi bilo, da se Slovenci v čim večjem Številu udeleže te dražbe. Vsa potrebna pojasnila daje radovoljno Rastlinska destilacija Jelen v Logatcu. Učne podpore za uradniške otroke. V zadnji seji upravnega sveta Je „Prvo splošno uradniško društvo avstro - ogrske monarhije" dovolilo take podpore v skupnem znesku K 54.980—. ZdravllJSke podpore so znašale v tenočera letu K 25 000 —, ustanove za učence do srede oktobra t. i. K 9000 — in druge podpore K 17500 V humanitarne svrhe soloh je bilo od začetka društvenega poslovanja do sedaj izdanih K 3,200 000 —. Kar se tiče teh uspehov, ki jih je doseglo gori imenovano diuStvo v humanitarnem oziru, se ne more nobeno drugo samopomočno društvo z enakimi ponašati. * Splavljenje vojne ladje „Princa Ev-gena" se bo vršilo dne 30. t. m. ob 11 30 dopoldne v ladjedelnici pri Sv. Marku. Mornariški poveljnik je povabil k tej slav nostl tudi parlament. Kumica novi ladji bo nad vojvod inja Marija Kristina, vojvodinja Bourbonsfea, soproga nadvojvode Petra Ferdinanda, ki bo tudi prisostvoval splavl|en|u. Navzoč bo tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand s soprogo, vo|vodinjo Huhen-berško. Popravek k poročilu o shodu na Kolonkovcu. Prejeli smo : Popravljamo včerajšnje poročilo v „Edinosti" o shodu na Kolonkovcu, da na shodu ni govoril g. dež. po&lanec B ekar, ampak uradnik g. Bekar. Obenem omenjamo, da se je vršila po shodu zelo Živahna zabava, za kar gre hvala pevskemu društvu .Slava". „Dramatično društvo" v Trstu anga žira takoj proti mesečni plači pevce in pevke za svoj pevski zbor. Rtfle^tantl se lahko zglase vsak dan pri kapelniku »Dramatičnega društva" v gledališki dvorani. Slovensko gledališče. Jutri pride na vrsto druga operetna premijera v tej sezoni, in sicer „LOČENA ŽENA" (,Dfe geschiedene Frau*), Ta opereta je radi svoje melodijoznosti in radi humorja, na katerem je bogat njen libreto, ena izmed najpopularnejših operet modernega repertorja. Predstava velja za abonente B. Tržaška mala kronika. TRST, 12. novembra. Sam se je ovadil Snoči je prišel na glavno policijo privatni uradnik Aleksander Lipitsch, star 24 let, Iz Gradca in Je povedal, da je bil samo en dan zaposlen pri nekem tehničnem uradu v Gradcu in da je tedr-j inkasiral za ta tehnični urad znesek 150 K in potem pobegnil iz Gadca. Odpeljal se Je preko Nabrežine, G «rice in Krmina v Videm. Z zadnjimi kronami se je potem prepeljal v Trst. Tu mu je zmanjkalo sred stev, moral je stradati in se je končno prišel sam ovadit. L'pitscha so aretirali in ga izroče graški polici|i. Tatvine. Aretirani so bili z3radi tatvine: 34letni kamnosek Mihael Košuta iz S/. Kri it, ki (e v železniškem vozu lil. razreda ob prihodu vlaka v Trst ukrade! zavoj, v kate terem se je nahajala ura na nihalo, ki jo je pozabil v vlaku neki potnik. Tapetnlk Albert Chiappl, star 19 let, iz Tržiča, stanujoč v ulici Donota št. 15, U je izgnan iz Trsta zaradi svojin tatvin, Je bil aretiran, ker je na igrišču v ul c Madonnina ukradel nekemu Atiliju Serem denarnico z 18 kronami. B ezobzirnost orožnikov V našem uredništvu se Je zglasil včeraj Jakob Rudolf tz Hotedržlce na Kranjskem, ki je bil na božjem potu na Trsatu in se |e vračal pretco Bazovice. V Bazovici je spal na listju v neki privatni hiši. Ker Je pa v gostilni, kjer je bil, zmanjkal raizni prt, so njega obdolžili, da ga je ukradel. Z*to sta prišla po noči dva orožnika, ki sta ga brutalno zbudila, ter premetala listje, pri čemur je Rudolf izgubil par kron denarja, katerega je imel v klobuku. Vkljub temu, da niso našli ničesar, so ga vendar uklenili in gnali uklenjenega v zapor v Trst; prosil je, nai ga ne uklenejo, da pojde vseeno žnjiml, a nič ni pomagalo. Včera| se |e vršila razprava in ker mu niso mogli ničesar dokazati, Je bil oproščen Ia izpušien v svobodo. Tako nam je pripovedoval mož, ki je bil sicer slabo oblečen in od dolgega pota precej zamazan, ki pa sicer ni napravil slabega vtisa. Zato se nam tudi zdi, da postopanje orožnikov ni bilo pravilno in bi bilo v takih slučajih pač priporočati več obzirnosti In človekoljubja. Tudi slabo oblečen človek je — človtk In če je tak siromak obdoižen, da Je ukradel par kron vreden predmet, še nikakor ni opravičeno, da se uklene v verige ! Poslušen samomor. V ul. Solltario Št. 6. stanujoča 18ietna Rina Sain se je snoči ob 10 hotela usmrtiti, in Je v ta namen izpila večjo množino hipermanganove raztopine. Prvo pomoč jej Je podal zdravnik rešilne postaje, potem pa so nesrečnico prepeljali v mestno bolnišnico. Vzrok poizku-šenemu samomoru Je bil skrajni obup. Sai nova |e namreč — prostitutka. Nevaren padec. 42letni zidar Joslo Sivec, stanujoč v ul. Giuseppe Gatteri št 19, se ga Je snoči precej nasikal. Prišel Je domov okoli pol 10. Šel je po stopnjicah v četrto nadstropje in se je tu hotel prijeti za ograjo na stopnjicah. Nagnil pa se je preveč In padel iz četrtega nadstropja v vežo. Zlomil si Je desno ključnico in zadobil Še več drugih poškodeb. Prepeljali so ga v bolnišnico. Tatinska služkinja. — Pri Alojziju Hornu v vi. San Lazzaro št. 19 je bila z* služkinjo 16letna Frančiška Blaževičeva, Tr-žačanka. Pred nekaj dnevi Je Blaževičeva izstopila iz službe in se nastanila pri Ivani Furlanovi v ul. delle Pancogole pod napačnim Imenom Ane Friihbjlove. Kmalu, ko Je Blaževičeva izstopila h službe, je opazila Hornova gospa, da je iz neke omare izginilo par uhanov z briljsr.t vredno 360 K. Vrata niso kazala nikakih sledov vloma, tat Jih je torej odprl s pona rejenim ključem. Hornova Je stvar ovadite policiji, ki Je takoj osumila Blaževičevo da je izvršila tatvino. Preiskali so njeno stanovanje in našli v njem ključ, ki (e od piral vrata Hornovega stanovanja. Našli sc tudi gledališki daljnogled in par zlatih uhanov. B'aževlčeva Je izpočetka tajila, da bi bila izvršila tatvino pri Hornovih, končno ps je le priznala, da je ukradla one uhane, Jih ootem zastavila in raztrgala zastavni listek. Tudi daljnogled Je bil ukraden pri Hornu Horn Je ob tej priliki izjavil, da Je bil pred par meseci pri njem ukraden znesek 120 K par uhanov, zlatih z dragimi kamen, vred nih 80 K in potem tudi oni daljnogled, ki so ga našli pri Blaževičevi. Tatica Je bila Blaževičeva, a Horn je ni ovadil, ker se je zavzela njena mati, da poplača Škodo. Na policiji le trdita Blaževičeva, da Je ukradla samo 20 K. Nevaren tat. Kakor smo poročali svo-ječasno, je bil proti koncu meseca oktobn aretiran iz Trsta izgnani Valentin Krstan, pri katerem so našli 320 K in več drugih predmetov, ki očividno niso bili njegova last Preiskava je dognala, da so v noči od 8. na 9. avgusta vdrli v hišo Valentina Ukmarja v Kobolju pri Štanjelu zlikovci, ki so vlomili v blagajno in ukradli iz rjt 1680 kron denarja, poleg tega pa so odnesli še par gnjati in već raznih drugih predmetov. Iz sodnih zaporov so poslali Krstanovo fotografijo v Kobo'| in tu je neka dekla spoznala v fotografiji onega možaka, ki se |e tisti dan, preden je bila pri Ukmarju izvršena tatvina, potikal okoli Ukmarjeve hiše. Krstan Je tudi deloma priznal svojo soudeležbo pri vlomu pri Usnjarju. Te dni pa so organi Šentjakobskega policijskega komisarijata aretirali neko Terezijo Vrč ćevo, ki Je izgnana iz Trsta in kateri je Krstan izročil nekaj pri Ukmarju ukradenih stvari. Krstan pa ima na vesti tudi še druge Julio*Meinl u poz kape Q pristne orijentalske preproge antične vsake velikosti in vsake razsežnosti najfinejše in najbogatejše in moderne orijentalske preproge, orijentalske bronce in haremska vezenja dobavlja Corso, Capo plazza Stev. 2, ----(palača Modello). — ■ ■ ■ Sprejemajo se vsaka popravila, preoroar In staro preprogo se zamenjavajo. bhhhpmrmmnm M. GABAI, Trst, Jfova filijalka Corso 30 - Jrst — Corso SO MAC6I" kocke Ceniti n žeijo zastODj! Svetilke Wiktorin brez napeljave. Prenosljiva kamorkoli! Brez stenja! Ne eksplodira v nikakršnem slučaju. Traja večno, kar Je več vredno nego vsaka garancija 1 100 sveč svetlobe za 4 vin. na uro VVIKTORIN & Co( Trst Postrežba točna. ul. deli' Acquedotto 2. Postrežba točna. Deležnik s primerno glavnico vstopi lahko takoj v solidno, dobro upeljano obrtno podjetje z letno rentabiliteio K 20000. Maslov pove Inser. oddelek pod it 2397. Nov velik dohod oblek za moške in dečke za jesen n zimo v dobroznani trgovini Alla Citta di Trieste ul. tiiosuč Cardoeci št 40 (bivSa ul. Torrente) kjer dobite obleke, suknje, remglane, površ-nike, kratke sakoje s krznenim ovratnikom, plašči iz pravega tirolske a sukna za dež, Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc. spodnjih srajc itd. itd. Velikanska zal« ga inozemskega iu domaČega blaga. Sprejemajo se tudi naročila po meri. Vse po ne eijetno nizkih cenah v trgovini Alta Citta di Trieste ul. G-osufc Cardmel Št. 40 SiierCo. M. flr. za šivalne stroje. Trst, ulica Carlo Ghega št. 13. Popravila strojev vseh vrst, strokovnajSko in najceneje. Brezplačen pouk v Šivanju, vezenju in krpanju. Šivalni vzore! in ceniki zastonj. Krojačnica I. Suppanz ul. Fabio Severo §t. 15 izgotavlja modeme danske jopice in plašče, kakor tudi civ. in vojaške obleka ______1 po najnižjih cenah. —— ■a 9 žrebanj na leto b sledečimi glavnimi dobitki in sicer : 2 po lir 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO OOO, 75.000 in 20.000 in 1 po K 30.000 In 20.000 nudi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina : 1 srečka ital. rudečega I 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega križa iz L 1885. | iz L 1888 | srca J6sziv iz L1888 PrepuSčamo to skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečaju ali pa m 50 mesečnih obrokov po K 3*50 "M ■ popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne lis ine, takoj po Tpla-Čilu prvega (broka. — Nadaljne obroke se vplačuje potom postnih položnic. — Izkaz vseh drugih skupin ali posameznih sre6k pošlje na zahtevo Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr. m Nova slovenska trgovina izgotovljenih oblek ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTiN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega Izdelka« Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne. ■hm! Alberto Finzi & €.0 Trst, ulica Gaetano Donlzettl 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische AJlg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: ŽltO TSate vrste, debele in fine otrobe, oves in sočivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in umore i ae pošiljajo na mah ter o, ^^Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst^^ Stran IV. „EDIKOBT" št. 317 V Trstu, dre 13. novembra ID 12. grehe. Meseca cktobra fe bilo namreč na Opčinah ukradeno kolo lciliju Seppiltiju, par dni pozneje pa je neki policijski inspektor zasači! v ul. Geppa dva možakarja, ko sta prodalala kolo. Enemu se je posrečilo pobegnit), in to je bh Krstan, dočlm pa Je bil njegov tovarig, 291etni Alojzil Semulič, rodom iz Brestovice, aretiran. Tudi ta Semulič |e zelo nevaren tujemu imetju in je izgnan Iz Trsta. _ DruStvene vesti« Odbor „Glasbene Matice" v Trstu ima danes (sreda) ob 9 zvečer v gorenjih prostorih restavracije „ Balkan" odborovo sejo. Ker je dnevni red izredno važen, prosim, da so vsi gg. odborniki navzoči. Predsednik. Slovensko akad. društvo „Balkan" v Trstu. — Ncc>J ob 8 30 sestanek. „Martinov večer" priredi šentjakobska „Čitalnica" prihodnjo soboto, dne 16. t m. v dvorani „Trgovskega Izobraževalnega društva" v u ici Sv. Frančiška št. 2, I. nad. Spored, ki bo obsegal poteg petja razne Šaljive nastope in kuplete, bo nudil obilo zabave. Po zabavi bo ples. Natančneje v prihodnjih dneh. Opozarjamo pa že sedaj vse ljubitelje lepe domače zabave na to zabavno prireditev. Akad. - tehn. društvo „Triglav" v Gradcu. III. redni občni zbor akad.-tehn. društva „Triglav" v Gradcu se vrši dne 16. novembra 1912. ob 8 zvečer v društvenih prostorih Schčnaugasse No. 17 I. z običajnim sporedom. Slovanski gostje dobrodošli 1 Akademično društvo »Slovenija* na Dunaju se |e preselilo v syoje nove prostore Dunaj VIII. Lenaugasse 7/13. r* del. organizacija. Glasilo socijalno-demokratičnih pekovskih delavcev zopet prav osorno napada in sicer osebno. Imeli smo prav, ko smo omenili p ar krat v „Edinosti", da ta list, v kolikor se v nJem piše v slovenskem jeziku, samo hujska in napada. Zakaj napada ? Ker ne morejo socijalno-demokratlčni pekovski delavci z glavo skozi zid ia ker smo mi govorili resnico. Tem ljudem ni prav, da jih mi prijemi jemo in sicer zato ne, ker se boje, da bi pekovski delavci prehitro ne Izpoznali napak, ki se gode pri socijalnih demokratih. Vemo, da Je največja zasluga, da njihovo glasilo tako napada, znanega sodruga Kermolja, ki se boji, da bi se stolček, na katerem sedi, ne polomil. KermolJ Je mastno plačan od bolniške blagalne in socijalne demokracije. Zato pa mu prav nič ni ttžno poudarjati, da Je n-j boljša pot socijalno-demokratična .... Ker molj Je socijalist, dokler pri tem dobro živi. In tak človek ima še korajžo napadati uradnike drugih delavskih organizacij. Naj Ker-molj le kriči, mi mu ne delamo pri tem Hlkakih ovir, toda dolgo ne bo več Jahal, to mu povemo, kajti prišle bodo volitve v bolniško blagajno In takrat slovenski pekovski delavci ne bodo spali. Mi do danes nismo osebno napadali (člane in uradnike socijalno-demokratične organizacije pekovskih delavcev), ampak smo govorili stvarno, povedali smo resnico. Oni pa imajo vedno osebnosti na dnevnem redu. Vsaka Številka je polna osebnih napadov. Povemo, da tudi mi ne bomo več molčali, ampak se bomo držali stavka: „Kltn s klinom!" Centralni odbor „Narodne delavske organizacije". Danes točno ob 8 z v t čer odborov a seja, h kateri so vabljeni tudi nadzorni ti in pregledovale! računov. Volilni odbor NDO. sklicuje za petek ob 7 30 zvečer volilni shod v društveni dvorani, v ulici Sv. F/ančiška št. 2 Vsi člani so vabljeni, da se tega shoda udeleže polnošteviino. Odbor skupine parketnih stavcev. Da n e s ob 6 zvečer odborova seja v društvenih prostorih. „Narodna delavska organizacija" sklicuje za soboto ob 8 zveter društven shod v družic- i prosterih pri Sv. Jakobu. Na shod so vabijtLi Ce'avci vseh skupin Šentjakobskega okraja: Tehničnih zavodov, Mestne plinarne, „Llncleum", Tovarne olja, Lic yd itd. — Tovariši! Agitirajte za obuno udeležbo 1 Dnevni red shoda je za razvoj vseh skupin silno važen. Zidarska skupina N. D. O. Jutri ob 630 zvečer društven shod v dru štvenih prostorih, v ul. Sv. Frančiška Št. 2 Plesna vaja. Jutri plesna vaja, Id prične ob 8 zvečer v društveni dvorani v ul. Sv. Frančiška št. 2. Vesti iz Goriške. Akcija za Jugoslovanski Rdeči križ V nedeijsKi številni smo omenjali, da misli Goriška slovenska mladina prirediti ples v prid lugoslovanskemu R k. Resnica pa je, da G S. M. nI hotela nikdar prirediti plesa v ta namen, pač pa Je bilo to društvo ono, katero Je dalo inicijativo za sestavo odbora v svrho nabiranja prispevkov za Rud. križ. Govorica o plesu Je nastala le vsled tega, ker goji omenjeno društvo med drugim tucl plesne zabave in ker so bili nekateri naivneži mnenja, da bi bilo vendar dobro, ako bi se priredilo ples v to svrho. S temi nima G. S. M. seveda nobenega opravila. Darove za jugoslovanski Rdeči križ, bodi v bisgu bodi v denarju sprejemata gg. Jernej Kopač, svečar v Gorici, ulica Sv. Antona in Anton Koritnik, trgovec v Goiici Šolska ulica. Odbor, sestavljen v svrho nabiranja prispevkov, je sledeči: dr. Peter Med-veŠček — predsednik, dr. Anton Brecel| — podpredsednik, Andrej Podgornik — tajnik, Jernej Kopač —■ 1. blagajnik, Anton Koritnik — II. blagajnik; odborniki: Anton Šaola, dr. Andrej Pavlica, Franjo FerMa, dr. Fran Irgolič, Rudolf D'ufovka, Ferdo Pinter. Ljudska univerza. Pri sobotnem predavanju dr. Ferda pl. Šišiča r. j. vseučili-škega profesorja in narodnega poslanca v Zagrebu, Je bilo navzočih ckolu 250 l|udij, kar Je gra|e vredno posebno Še z ozlrom na dejstvo, da Je bilo njegovo predavanje O hrvatsko-madjarskih odnošajih od 1. 1790 —1873 Iako zanimivo in je predavatelj Jeden najboljših poznavalcev političnih razmer na našem jugu. Nadatjna predavanja se bodo vršila v sledečem vrstnem redu: 23. novembra predava dr. Dermota — Reformacija, revolucija 30, novembra dr. Miler, vseučiliški prefesor v Zagrebu — Glavne Škode u kriminalnoj znanosti. 7. decembra dr. Seidl — Geološki izprehodi po goriški okolici. 11. deca Dr. Vošntak — Početki moderne demokracije. 14. dec. Dr. Ozvald — Bistvo in vzgojni pomen sugestije. Po novem letu se bode vršilo Se 6 predavanj. Pogajanja z gg. predavatelji se ie vrše. Pes je oklal dečka Trevizaaa in Čer-nlca iz St. Petra, ko sta hotela v Gorico v Šolo. Trevizana je ugriznil v desno roko, Černica v levo nogo. Oba dečka so prenesli v bolnišnico usmiljenih bratov. Dosedaj se Se ui dognalo, ali |e stekel oni pes. Predrzen ulom v papirnici v Pod-gori. Nočni čuvaj Je zapazil v soboto po noči v ravnateljevi sobi luč in slišal Je nenaden ropot. Ko se Je približal vratom, da bi jih odprl, so se ista odprla na pah in vsula se Je družba Štirih tatov čez stopnice na temno ulico. Ker ni bil nočnemu čuvaju tako možen nadaljni lov na tatove, se je vrnil v sobo ravnatelja. Tu Je bilo vse razmetano ; železna blagajna Je ležala na par žakljih in njena stranska stena fe imela dva globoka križajoča se ureza. Poleg nje Je ležalo vse polno tatinskega orodja kakor dleta vseh velikosti, tihi sveder itd. V bbgajni Je bilo oknlu 25.000 kron, do katerih niso mogli priti tatovi. Stvar je naznanjena Žec-darmeri|i in goriški poHdJi. Gospodarsko društvo v Krepljah sklicuje na dan 18. t. m. ob 4 pc poldne svoj izreden občni zbor v poslopje „Vinar skega društva" v Krepljah. V slučaju, da bi ob določeni uri ne bilo navzvčih dovoljno število udov, se bo vršil uro pozneje drug občni zbor ob navzočnosti vsakega Števila članov. Na dnevnem redu bo rnšitev predlogov odseka izvoljenega na zadnjem občnem zboru z nalogo, da prouči vprašanja spremembe pravic v nekaterih točkah. Druge slovenske dežele Duhovnik — nemškonacijonalec. V Lipaljivasl v Kanahki dolini gostuje v fa rovžu neki dekan Formas, ki z vso vnemo povspeŠuje germanizme) i. Da-si redom Poljak je mož strasten nemški naci|onalec, kar je pokazal posebno povodom občinskih vo-lllcev. Volil Je v nasprotstvu z mišljenjem domačinov, ki so še Slovenci In katoličani: volil Je s pooblastilom za nemško-nacijo na'ce. To Je večkratna pregreha. Ako mož, kakor penzljonlst, nima volilne pravice, naj bo pri miru in naj bi se ne praskal, kjer ga ne srbi. Potem pa naj bi imel vsaj toliko takta, da bi kakor duhovnik ne delal proti mišljenju domačih vernikov! S ednjlč naj bi pomislil, da Ima v LIpMJivasi vbogaime stanovanje In da Je tore] odvisen od domačinov. Skušal le celo uvesti nemško petje v cerkvi slovenske vasi. Govori zaničlji^o o Slovencih kakor o „bindlšarjih" ter ag tlra za nemŠtvo, kjer le more. Ali bodi mu po vedano na tem mestu kar naravnost, da naj ne mis'i, da bi s takim vedenjem tukaj dosegel 1 Raje naj prej pobere šila in kopita ttr se ustanovi kje drugje, kjer bo primer neje za njegovo poljsko-nemško-nacljonalno razpoloženje. VABILO na izredni občni zbor Jadranske banke v Trstu ki se bo vršil v nedeljo, dne 1. decembra 1912 ob 10 predpoldne v prostorih banke (Via S. Nicolč 9) Dnevni red: 1. Poročilo o odobrenju fuzije s Hrvatsko vjeresijsko banko, odobrenje pravil in odobri nje pogodbe o fuziji s Hrvatsko vjeresijsko banko. 2. Volitev upravnega sveta v smislu novih pravil. 3. Volitev nadzorstvenega sveta v smislu novih pravil. 4. Slučajnosti. Upravni svet Jadranske banke v Trstu. V Trstu, dne 12. novembra 1912. Izvleček lz pravil: § 13 Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničai^i, kateri so položil• pri tej banki v Trsta ali pri drugih denarnih zavodih izven Trsta, katere določi in objavi upravni svet banke, 8 dni pred zborovanjem vsaj 10 (deset) delnic. § 15. Na občnem zboru tvori vsakih deset delnic po en glas; nihče pa ne sme ne v svojem ne v tujem imenu imeti reč nego 20 glasov: del-ničaiji, ki se osebno ne udeležijo, morejo biti zastopani po pooblaščencih, ki ne morajo biti delničaiji. Išče ne kn jaSki pomočnik. Urica Farneto St. 46. I. nad. 2551 Iščejo se dobri kovači. Ulica Giulia 21 2543 Stalni krajevni agenti fllflio M lep*> popolnoma opremljena soba x Utitld i, nacj £ ofcuj na oii©o blizu Narodi egn doma pii st. Ivanu St 690. 249*2 I fllf Ql primeren za kavarno, se odda v najem Lvlldl} Pojasnila v ini hi&i. ti* Trieste, nasproti domobranski TojaSoici v Gorici, Ii. naansr 2477 zmožni nem _ _ — t čine se »prejmejo ali pa i asianijo a »talno plačo za predajanje dovoljenih »rečk v Avstn>-Ogr-«ki. — Ponulb* pod „Merkur*, Brno, Neugasle 20. 244 PfnH^io bombaževine, slik in dežnikov ne rrUUCja mesečne obroke. Vih Chiozza 6t 16 I. nad-tropje. Ivtn Klan. 44: lenarila lasp kupnjom ter izdelujem vsakovrstna IZMoUlt3 najmoder ejSa lasna dela. A>DREJ ROJIC, nI. Acqutdot o iO. 175 j ^one|iA loei "Pijane in rezace £upuj*m LtlloKn Idol di^ri ceni. A. Sebe fc. ▼lasni ar, Trst, via CaTducci 9. 186* -OCOOOOCOOOOGCOOOOOCOOO 300000000COOCOOCCOOOCOO I PRIPOROČLJIl/E TURDKE I O o 000000-000000030000000 C OCOOOOOCOOO - ©oooooooooo Krojači: CD A ki DIID&II/ krt JaSki mojster, Trat, rnHn nUrr*ll\, ^c* cku-p« St. 10, i D Zobotehnik iz Nemčije Josip Konig diplomiran na zobotehnični akademij v Parizu i ■■■ TRST ulica S. Nicolč št. 18. II. r. Plačila na mesečne obroke. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitlčne in ko2ne bolezni — IMA SVOJ — AMBULATORIJ v Trstu, v ulici San NicoI6 Stev. 9 nad (Jadransko banko). Sprejema od 12 M. Kukanja Trat - vla della Caserma ftt. IO - Trst (vogal ulica Valdirivo) priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih kož za čevljarje. Cene tafce, da se nI bati nobene konkurence. I I Zdravljenje krvi! CaJ „Tisočeri cvet" fMUleflorl) Clftl kil ter U Itmtao arrdttvo proti oni® č» mH v ttlodcu, katar prod tlakama probavljanju Ia MflMfoldain. — Jetfaa omot aa idrav!)«aU mat t K Ur M feklva v odlikovani lekaraJ PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst ljah &n prnsnikih jo ntad upit Psdtae - krsnllnldsi rsdss 816*00«. ---------j---1---UI--H.U. IM kaka tadl MjnspsAiMjs navaja Itsdtt! rojo Pozor! Opoldne In zvečer abmneit zeli ugodno. Izborna kuhinji In budjejoviSkt pivo (nit glivobola). Zmerne cene. Restavracija-Hotel Balkan (iSSO 1