TELESNA KULTURA V NAŠ! OBČINI
Poiskati vse notranje rezerve
Od leta 1978 do lani je bilo delovanje na področju telesne kuitare v obdni zelo živahno. Ne le da je prišlo do organizadjskih sprememb v deln samoupravnc interesnt skupnosti za lelesno kulturo, ampak smo bili priča tudi precej^njim vsebinskim premikom, zlasti na področju nsmerjevalnega in vrhunskega iporta. V porotilu za «o obdobje. ki ga je pripravila telesnokulturna skupnost za sejo predsedstva občinske kon-ference SZDL, ki je na eni izmed zadnjih sej obravnavalo tudi to pro-blematiko, so nanizana vsa podroija delovanja telesne kulture v naši obtini.
V  poročilu ocenjujejo, da je bila udeležba in sodelovanje de-legatov v organih telesnokultur-nega sisa in zveze telesnokultur-nih organizacij dobra, vendar so bili v to vloženi precejšnji napori. saj je bilo večkrat potrebno zago-tavljati sklepčnost zbora z dodat-nimi pozivi. Zlasti velikokral so manjkali uporabniki iz organiza-cij združenega dela. Zadovoljni tudi niso bili z gradivom, ki so ga dobivali   z   mestne   telesnokul-turne skupnosti, saj je bilo le-to neustrezno oblikovano in neus-klajeno, Jtar je seveda v občini povzročalo hudo kri in hromilo delo.
V tem obdobju pa kaže pohva-liti dejstvo, da zavzetost za reše-vanje problemov telesne kulture ni bila samo v telesnokulturnih vrstah. lemveč so o tem, večkrat kot je bilo to v navadi v preteklo-sti. razpravljali tudi organi OK SZDL   in   občinske   skupščine. Ugotovitev pa je, da tclesna kul-tura   z   novo   organiziranostjo strokovnih služb pri komileju za družbcne dejavnosti naše občine nf prav nič priuobila; prej obrat-no,   saj   je   izostala   tako   po-mcmbna koordinacija.
Razmah telesne kulture v tem obdobju postavlja zdaj pred tele-snokulturne delavce — pa tudi pred vse druge. ki jim ni vseeno, kaj bo s to dejavnostjo v bodoče — vprašanje: Kako naprej? Kar zadeva rekreativni šport, je do-volj zgovoren že pod"atek, da sc je v pelih letih število osnovnih or-ganizacii podvojilo in da so bila ustanovfjena društva predvsem v okoljih, kjer jih prej še ni bilo. Zato pa tembolj zbuja skrb dcj-stvo, da je zdaj za to dejavnobl na voljo vse manj denarja. Resitve
bo treba poiskati v skromnejših progTamih in večjem prispevku udeležencev.
Odprtih je torej več vprašanj: Kako omogočiti telesnokulturno dejavnost v novih soseskah (Nove Fužinc, Siepanjsko nase-lje), saj vemo, da novih vlaganj v to še več let ne bo? Kako zadovo-ljivo vzdrževati že obstoječe športne objekte glede na to, da zdaj razpolagamo 1 manj denarja kot leta 1975, ko še nismo imeli drsališča v Zalogu in dvorane Kodeljevo? Treba bo poiskati vse nolranje rezerve in ponovno pre-gledati zasedenosl obstoječih ob-jektov, ugotavlj.ijo v poročilu.
Vrhunskemu sporlu je bilo v teh petih letih. z.ajetih v poročilu, namenjeno veliko pozornosti. Prvi korak k vsebinskim in orga-nizacijskim premikom, ki je bil po naši občinski oceni uspešen, je bil narejcn s prenosom pretež-nega dela programa v občinske okvire. Tudi \ bodoče bo še treba zmanjševati število vrhunskih športnikov in tinancirati le tiste, ki so resnično na;boljši (na ravni mesta) in tiste \ občini, ki kažejo sposobnosti. da hodo to postali.
Telesnokullurno dejavnost predšolskih in šolskih otrok pa predvsem zavira pomanjkanje primernega kadra in njegova usposobljenosl. (Tu ne greza tisti del dejavnosti, ki sodi v pedago-ški proces). Zaradi zaknnskih predpisov, ki omejujejo nagraje-vanje zunanjih sodelavcev, je ogroženo delo številnih krožkov, pa tudi selekcij, ki delujejo v ok-viru šolskih športnih društev. Izhod za to bi bilo treba poiskati v okviru novih zaicotiskih predpi-sov.
D. J.